letopis sazu 2011

Zahtevati od parlamenta in vlade, da se bolj razvidno opredelita do ustavnodoločene vloge in pomena slovenščine v javni rabi, kar se seveda nanašatudi na šolstvo in univerze. Ker vsi občutimo degradacijo slovenščine v lastnidržavi, ne bi bilo odveč razmisliti tudi o pobudi za referendum v zvezi s temvprašanjem.Dokončno je treba izoblikovati tudi že v našem razredu zastavljeno spomenicoo slovenskem jeziku in jo predložiti v potrditev predsedstvu SAZU, nato paspraviti v javnost.Nič manj aktualna pa ni problematika na področju krajinske ahitekture inurbanizma, saj so posegi v naš prostor vse preslabo nadzorovani in preveč prepuščenilokalnim oblastem in menedžmentu. Na to že ves čas opozarja Svet SAZUza kulturo in identiteto prostora, ki mu predseduje akad. Marko Mušič. O tej problematikista bila na pobudo Sveta SAZU v zadnjem času pripravljena dva širšaposveta. Prvi je bil posvečen Krasu, drugi Prekmurju. Tako o rabi slovenščine vjavnosti kot o zaščiti slovenske krajine bi bilo treba pripraviti dva veljavna strokovnasimpozija in ju potrditi tudi z ustreznima deklaracijama ali resolucijama, jebil sklep razprave. Ta sklep bo treba uresničiti v letu 2012.V zvezi s pobudo vlade, da SAZU predlaga enega svojega člana v delovnoskupino, ki bo preučila položaj kulture in umetnosti v vzgojno-izobraževalnemsistemu, drugega pa v državno komisijo za splošno maturo za to področje, se jesprožila kritična razprava, ki jo povzemam v naslednjih nekaj stavkih:Priča smo vztrajnemu krčenju tistega kulturnega spomina, ki je vezan na klasikoin njeno izročilo od antike naprej do danes. To seveda pomeni, da je humanističnoizobraževanje ves čas podhranjeno in zoženo na minimum. Zato pa v njemvse bolj prevladujejo pragmatični, tržni, tako rekoč obrtniški vidiki in trendi, ki stesti, neosmišljenimi spletnimi dopolnili in drugimi podobnimi pomagali vodijok čedalje večjim anomalijam v sistemu izobraževanja, med katere kot prvi spadatudi vsevedni »fahidiotizem«, ki je zmerom najbolj sijoč obraz polintelektualizma.O statusu predmetov s področja umetnosti in kulture na splošni maturi je težkoali skoraj nemogoče govoriti, če imamo za izhodišče sedaj veljavne predmetnikedevetletnih šol, gimnazij itn.Na podlagi širše razprave o tej kulturni problematiki je obveljala zamisel, dav našem gremiju sprožimo pobudo za simpozij o humanistiki v izobraževalnemsistemu, priprave zanj pa povežemo tudi s sodelavci iz drugih razredov SAZU.Pred koncem leta še nismo utegnili izdelati njegove podrobnejše vsebinske zasnove,kaj šele anticipirati samo izpeljavo. Vsekakor gre pri tem za tematizacijo inkritično presojo stanja in pomena humanistike ne le v šolstvu, ampak nasploh vdružbenem okolju, za katero je značilna entropija etičnih in tudi drugih konstitutivnihrelat, kar opažamo na vseh koncih in krajih našega duhovnega, posledičnopa tudi povsem praktičnega kulturnega izkustva in načina delovanja, s kakršnimnas med drugim osrečujejo razne kulturne institucije in mediji.56