letopis sazu 2011

Kot izredni član pa je bil v V. razred sprejet dr. Milček Komelj , k čemur jepotrebno dodati še kratko pojasnilo:Po več predhodnih razpravah o 13 predlaganih kandidatih za novega članaSAZU v V. razredu in po tajnem glasovanju, na katerem je kot kandidat prepričljivozmagal dr. Milček Komelj , smo to določitev sprejeli in potrdili. Takoj zatemsem jo posredoval tudi predsedstvu SAZU. Ker pa gre za precedens, saj v članstvorazreda za umetnosti tako sprejemamo umetnostnega zgodovinarja in izjemnega,takorekoč pesniškega interpreta likovne umetnosti, ne pa umetnika per se, smopri tej odločitvi posebej poudarili, da gre za izjemo, ne pa za pravilo. Ugotovilismo tudi, da se posamezni razredi v SAZU preveč zapirajo vase, zato bo trebaprej ko slej pretresti danes že okorelo statutarno konstelacijo razredov v SAZU. Topobudo je sprejelo tudi predsedstvo.Na šestih sejah, na katerih smo se sestali v letu 2011, pa smo razpravljali tudio več pomembnih vprašanjih in temah, ki zadevajo kulturo, politiko in današnjestanje duha na Slovenskem.Ni naključje, da je našo pozornost posebej pritegnil degradirani položaj slovenskegajezika v javni rabi. O tem smo kritično spregovorili na več sejah, pri čemernismo spregledali tudi dejstva, da se izmaličena podoba slovenščine oglaša izmnožičnih medijev, vse bolj pa je na račun angleščine zapostavljena tudi v našemvisokem šolstvu. Zato je za nas nepojmljivo in nevzdržno, da pristojne inštitucijein univerze ne upoštevajo določil in norm, ki so glede položaja slovenskega jezikazapisani v ustavi. To pa pomeni, da je takšna praksa pravnoformalno nedopustnain v nasprotju z ustavo. S tem seveda nikakor ni rečeno, da so tuji jeziki v visokemšolstvu a limine nedopustni, saj bi to vodilo v nevzdržno jezikovno samoomejevanje,ki je v nasprotju z globalizacijskimi procesi, s katerimi se srečujemo vdanašnjem času. Treba pa bi bilo postaviti družbeno veljavna pravila, ki bi preprečevalanegativistično samovoljo in degradacijo slovenščine v slovenski državi,katere identitetni in integritetni formativ je že od nekdaj prav naš jezik.Ne gre za noben purizem, pač pa za to, da v družbi zagotovimo spoštovanjevseh tistih vrednot, ki so sestavni del naše nacionalne in državne verodostojnostiin zagotavljajo naš kulturni in identitetni status v primerjavi z drugimi evropskimientitetami. Na prvem mestu je seveda slovenski jezik. To se ne kaže le v omalovaževanjusimbolnih oz. emblematskih in drugih oznak naše državnosti (npr.v izobešanju zastav ipd.), čeprav je nacionalna država takorekoč normativna inorganična tvorba Slovencev kot zgodovinskega subjekta, pač pa predvsem v našemokrnelem čutu za slovenski jezik v javni rabi, npr. v napisih, medijih, reklamah inpodobno.Na koncu te razprave smo sprejeli tri sklepe:Pridobiti širšo ustavnopravno razčlembo in razlago tistega dela ustave, kjerje govor o slovenskem jeziku kot normativni kategoriji za slovensko družbo inobčestvo.55