letopis sazu 2011

Naj izpostavim enega samega: državi in družbi ne more biti dovoljeno poravnavatiračune za hudodelstva, resnična ali namišljena, s slepim maščevanjem, mimo pravosodnegasistema. A tu je še vrsta drugih, še posebej zunaj vojnega časa povsemnesprejemljivih ravnanj, ki pomenijo grobo kršitev minimalne etike. To danesjavnosti (in medijem, ki jo obvladujejo) še ni jasno. Zdi se, da ostaja sporno celovprašanje, česa nikakor ne sme storiti oblast, ki je prisegla, da bo varovala zakonitostin človekove pravice. Predlog izjave bo po sklepu komisije skupaj z ostalimgradivom spravljen v arhiv. Podrobnejše poročilo o stališčih in odzivih akademikovpa je na razpolago tistim, ki so že ali še bodo izrazili željo.Tu se želim dotakniti še enega vprašanja, s katerim se ukvarja svet v zadnjihletih in se mu ni mogla izogniti niti Akademija. Kaj storiti s človeškim dostojanstvom?Pojavili so se novi etiki, ki nas prepričujejo, da je to ničvreden koncept, kiga je treba izgnati iz medicine in znanosti in ki ne more biti podlaga za odločanjev pravu, zakonodaji in etiki. V napoto je libertarnemu pogledu na svet. Uporabljennaj bi bil namreč za vrsto »napačnih« opredelitev na podlagi tradicionalneetike, kot je vztrajanje pri prepovedi evtanazije in proste trgovine s človeškimiorgani, izrezanimi iz teles živih ljudi, do odrekanja pravice do svobodnega pridelovanjačloveških zarodkov za raziskave in ustvarjanja križancev med človekomin živalmi. Po mnenju nekaterih libertarnih etikov te zvrsti je treba zdravnikomprepovedati odločanje po vesti in odpraviti tudi pravico do ugovora vesti, saj sta vnajboljšem primeru izraz kaprice ali lenobe, v najslabšem pa hudodelska prestopka.Etiko naj bi vrnili filozofom, saj je to filozofska disciplina.Ti ljudje govorijo o potrebi po prenovi družbe na podlagi novih vrednot. Temeljninesporazum pa je v tem, da v resnici ne gre za nove vrednote, ampak za noveinterese. Tako s skrbjo gledamo, poslušamo in beremo o tem, kako bi nekatere vejeznanosti in stroke, pravilneje nekateri njihovi zastopniki želeli priti do pooblastil,s katerimi bi dali posameznikom v roke nevarno novo moč, nove svoboščine inkoristi, uveljavljene brezobzirno proti legitimnim pravicam drugih. Tu ne gre samoza neposredno oškodovane. Gre za izpodkopavanje temeljev, na katerih stoji današnjacivilizacija. Saj vemo, da ta civilizacija ne deluje najbolje, vendar je neskončnoboljša kot nič. Razdiralne težnje ne morejo na mah narediti orjaške škode. Prekpočasne erozije obstoječega sistema vrednot pa delujejo enako usodno. Znana zakonitostgovori o varljivi varnosti malih korakov, ki se zdijo nedolžni tudi na robuprepada. Kam lahko pripeljejo, o tem pa imamo mnogo pretresljivih zgledov.Nekateri se ozirajo na Akademijo v upanju, da bo storila kaj prepričljivega,kaj odmevnega v obrambo vrednot, ki so nekoč vodile vsaj čut za prave izbire, čeže samih izbir mnogokrat niso mogle. V današnjih kriznih časih so pred to nalogoakademije vsega sveta.SAZU se bo tega lotila s prizadevanjem, da vpliva na šolsko vzgojo. Pri otrocihin mladih ljudeh je za vrednostno orientacijo in sprejem etičnih meril mogočestoriti največ. Do mladih imamo tudi največjo odgovornost. A kot pri učenju39