letopis sazu 2011

da med neurejeno, paraelektrično fazo in urejeno, feroelektrično fazo. Teoretskipopis tega prehoda je v literaturi znan kot Blinc-de Gennesov model, ki pojasnitudi izotopski efekt ob zamenjavi vodika z devterijem. Neurejenost je z leti postajalavečja in tematika Blinčevih raziskav je prešla na tekoče kristale, predvsemferoelektrične tekoče kristale, inkomenzurabilne kristale, psevdospinska stekla,relaksorske feroelektrike, fulerene, organske feromagnete, itn. Pri feroelektričnihtekočih kristalih, ki imajo vijačno strukturo, je napovedal značilne dinamičnepojave ob prehodu med paraelektrično in feroelektrično fazo ter obstoj mehkeganačina nihanja, ki se pri faznem prehodu upočasni, in Goldstonovega načina nihanja,ki obstaja v urejeni fazi in je posledica zlomitve zvezne simetrije ob faznemprehodu. V tekočih kristalih je odkril nov relaksacijski mehanizem, ki je povezans fluktuacijami nematskega parametra reda (Blinc-Pincusov mehanizem). V inkomenzurabilnihsistemih je z metodo NMR potrdil obstoj solitonskega in fazonskeganačina gibanja modulacijskega vala, v protonskih in devteronskih steklihpa je prvi izmeril Edwards-Andersonov parameter urejenosti. S sodelavci je razvilmodel slučajnih vezi in slučajnih polj za popis protonskih stekel ter sferični modelslučajnih vezi in slučajnih polj za popis relaksorskih feroelektrikov. Odkril je izvorferomagnetizma v organskem feromagnetu TDAE-C60 in naravo gigantskegaelektromehanskega efekta v relaksorjih PMN-PZT.Akademika Blinca je zanimala tudi uporaba znanstvenih dosežkov oziromaznanja, pridobljenega med raziskavami. Naj omenim pionirsko delo njegove skupinepri uporabi NMR za nedestruktivno določanje količine olja v semenih, zamerjenje strjevanja cementov in betona in za odkrivanje eksploziva TNT. AkademikBlinc je s sodelavci avtor 15 patentnih prijav oziroma patentov.Bibliografija akademika Blinca je izjemno obsežna in bogata, saj vsebuje večkot 700 izvirnih znanstvenih člankov, kar ga uvršča med najplodovitejše znanstvenikev svetovnem merilu. Velika večina del je bila objavljena v uglednih svetovnihstrokovnih časopisih, tu pa omenimo le tri članke v reviji Nature, dva članka vreviji Science in 47 člankov v reviji Physical Review Letters. Njegova bibliografijaje izjemno intenzivna od začetka do konca. Že leta 1958, ko je začel objavljati v tujini,je objavil štiri članke (vodikova vez, infrardeči spektri, feroelektrični kristali),od tega enega v elitni reviji Nature, kar kaže na visoke ambicije začetnika. Objavljalje prav do konca in tudi v letu 2011 je skupaj s sodelavci objavil dvanajst del.Ob njegovih člankih je treba omeniti tudi njegove knjige in monografije. Morda jenajpomembnejša knjiga Soft Modes in Ferroelectrics and Antiferroelectrics (1974,North Holland), ki je bila prevedena v ruščino (1975) in kitajščino (1982) in spadamed 600 najbolj citiranih znanstvenih knjig vseh časov ter se občasno še danes citira.Omenimo še njegovo zadnjo knjigo Advanced Ferroelectricity (2011, OxfordScience Publications), ki je izšla tik pred njegovo smrtjo. Njegova bibliografija nile obsežna in bogata, ampak tudi izjemno kvalitetna in odmevna, saj je število citatovnjegovih del okoli 14.500. Ob njegovi bibliografiji moramo poudariti veliko262