letopis sazu 2011

očal o rezultatih svoje raziskovalne skupine v Ljubljani, po drugi pa z njih domovprinašal nove ideje in nove povezave, kar je njemu in njegovim sodelavcem omogočilo,da so bili pri svojem raziskovalnem delu uspešni in aktualni na svetovnemnivoju, čeprav so živeli v ozkem in sorazmerno zaprtem okolju.Za Roberta Blinca je bilo na začetku njegove znanstvene poti ključno, da jebil po doktoratu na podoktorskem usposabljanju na elitni univerzi MassachusettsInstitute of Technology v Bostonu (MIT). Že prej se je doma seznanil z jedrskomagnetno resonanco, takrat novo metodo za raziskovanje snovi, na MIT pa se je zmagnetno resonanco zares spoznal, se učil od ljudi, ki so samo metodo razvili, terostal njen in njihov prijatelj vse življenje. Magnetna resonanca je bila nedvomnoosnovna metoda v raziskovalnem delu akademika Blinca, ki jo je uporabljal vseživljenje, ob tem pa jo je tudi razvijal in izpopolnjeval ter prilagajal za uporabo nanajrazličnejših sistemih. Ker sama magnetna resonanca ne more odgovoriti navsa vprašanja, ki se lahko postavijo ob raziskavah neke snovi, je akademik Blincposkrbel tudi za razvoj drugih potrebnih eksperimentalnih metod, tako da sonjegovo raziskovalno skupino sestavljali strokovnjaki z različnih področij fizikein kemije, od elektronske paramagnetne resonance in dielektrične ter optičnespektroskopije do sipanja nevtronov, mikroskopije na atomsko silo in teoretskihanaliz.Po vrnitvi s podoktorskega izpopolnjevanja v ZDA je postal znanstveni sodelavecna Institutu Jožef Stefan (IJS) in docent na Odseku za tehniško fiziko Fakulteteza naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Tedaj je na IJS osnovallaboratorij za spektroskopijo z jedrsko magnetno resonanco, saj se je zavedal pomenate metode pri raziskovanju lastnosti snovi, njene strukture in njene dinamike,predvsem v povezavi s faznimi prehodi v snovi. Ko je laboratorij z uvajanjemdrugih metod za raziskovanje snovi kadrovsko in vsebinsko narastel, se je preimenovalv Odsek za fiziko trdne snovi, ki ga je do upokojitve vodil akademik Blinc,skupaj 47 let. Poleg tega je dolga leta intenzivno sodeloval pri vodenju IJS in jebil predsednik njegovega znanstvenega sveta. Ob tem je pedagoško in vodstvenodeloval na Univerzi v Ljubljani, kjer je bil že leta 1970 izvoljen za rednega profesorja,bil pa je tudi prodekan (1974) in dekan (1976) Fakultete za naravoslovje intehnologijo. Po upokojitvi je zelo aktivno sodeloval pri ustanovitvi Mednarodnepodiplomske šole Jožefa Stefana in je bil njen dekan od leta 2004 do smrti.Raziskovalna tematika akademika Blinca se je z leti spreminjala vzporedno sspreminjanjem smeri raziskav v svetu. Njegova osnovna tema je bila neurejenostv snovi, dinamika neurejenosti in spremembe neurejenosti, fazni prehodi. Stopnjaneurejenosti, ki jih je obravnaval, pa se je v skladu s svetovnimi trendi spreminjalain naraščala. Začelo se je z ledom, kjer neurejenost predstavljajo neurejenorazporejeni protoni v vodikovih vezeh v sicer idealnem kristalu ledu. Nadaljevalose je s feroelektričnimi kristali z vodikovimi vezmi, kjer je tudi pomembnaneurejena razporeditev protonov v vodikovih vezeh, ki vodi do faznega preho-261