letopis sazu 2011

letopis sazu 2011 letopis sazu 2011

12.07.2015 Views

Dr. Kristl se je vidno uveljavil kot graditelj, ki je svoje stavbe zavestno snovalna jasno opredeljeni arhitektoniki in arhitekturno sporočilo utelešal s tenkočutnimposluhom za življenje v prostoru, hkrati z uresničevanjem klenega značajaracionalno zasnovanih prostorskih sestavov. V njegovih stvaritvah se kaže smotrnoudejanjanje arhitekturne forme iz aksiomatičnih struktur, zraslih iz osebnepoetike in skupnih bivanjskih izkušenj, s polnim vključevanjem zavesti o bivajočem.Kristl je tkal svojo arhitekturo kot erudit, strmeč k aksiomatičnemu obvladovanjunačrtovalskega procesa v prepletu različnih tipologij, saj je načrtovalpredvsem stanovanjske, šolske in bolniške stavbe. Večplastno je pustil polno govoritigradivu, tako da je z njim ustvarjal arhitekturno drzne grafizme, s katerimije pomensko zaznamoval strukturalistično zaznamovano ekspresijo svojih stavb.Kristlov arhitekturni opus je verodostojna potrditev teh visokih ustvarjalnihdosežkov in vizualno izrazite dinamične zgovornosti, ki je arhitekturo uveljavljalakot s časom skladno in celostno razvito novodobno arhitekturno izpovednost. Topot oriše jedrnat izbor Kristlovih uresničenih del, razstavljenih na najpomembnejšihselektivnih razstavah in nagrajevanih z visokimi strokovnimi, umetniškimipriznanji, vse do Prešernove nagrade leta 1970. To so: univerzitetni stanovanjskibloki v Ljubljani (1957), osnovna šola dr. Franceta Prešerna v Kranju (1968),Diagnostično-terapevtski oddelek UKC v Ljubljani (1975), Splošna bolnica v Izoli(1975), Medicinski in rehabilitacijski center v Kuvajtu (1985) itn.Poudarjeno vlogo, ki jo ima plodno ustvarjanje arhitekta Stanka Kristla, jezgovorno izpričala zgodovinska razstava Slovenska arhitektura dvajsetega stoletjav Ljubljani leta 2001, na kateri je bilo več njegovih stvaritev predstavljenih v ožjemizboru ključnih del, ki so zaznamovala arhitekturni razvoj preteklega stoletja vSloveniji.Skupščina SAZU je dr. Stanka Kristla 5. maja izvolila za rednega člana.Niko GrafenauerZORKO SIMČIČZorko Simčič , pisatelj, dramatik in publicist, se je rodil v Mariboru leta 1921.Tam je obiskoval nižjo gimnazijo in se vpisal na učiteljišče. Leta 1941 se je prijavilkot prostovoljec v jugoslovansko vojsko, po njeni kapitulaciji pa se je pred Nemciumaknil v Ljubljano, kjer je šolanje tudi končal. Bil je zaprt v taborišču Gonars.Ob koncu vojne se je kot urednik Zbornika Zimske pomoči znašel med begunci.V Rimu je bil v zavezniški službi, v letih 1946 do 1948 je živel v Trstu in delal priRadiu Trst A, potem pa se je preselil v Argentino. Tam je bil v ožjem krogu organizatorjevkulturnega življenja v tamkajšnji slovenski skupnosti. Največ dela jeopravil pri urejanju osrednje zdomske literarne revije Meddobje.222

Prvi roman Prebujenje jeobjavil leta 1943, zanj je prejelPrešernovo nagrado mesta Ljubljane.V tej pripovedi, nastalisredi vojne vihre, je že razločnooblikovan literarni postopek,ki ga je avtor pozneje razvil vsvojem zrelem pripovedništvu.Leto pozneje je izšla zbirka njegovihsatir in humoresk Tragedijastoletja, isto leto je napisaltudi libreto za opero Krst priSavici. Spomladi leta 1945 so vDrami SNG v Ljubljani začelištudirati njegovo dramo Zadnjiakord, a do uprizoritve ni prišlo.Z novelistiko je nadaljevalv Trstu in Buenos Airesu, tenovele je pozneje zbral v pomembnizbirki kratke proze znaslovom Odhojene stopinje. VMeddobju je objavil programskorazmišljanje o sodobni književnosti, redno pa je pisal različne članke in eseje.Leta 1957 je izšel njegov najpomembnejši roman Človek na obeh straneh stene, kivelja hkrati za najpomembnejše pripovedno delo slovenskega zdomstva. Napisalje tudi vrsto dram, naj omenim samo misterij Zgodaj dopolnjena mladost in mladinskoigro Trije muzikantje ali povratek Lepe Vide. Njegova pesniška zbirka Koreninevečnosti je zaznamovana z motivom smrti in bratomorne vojne, v kateri staizgubila življenje njegova brata. Po letu 1992, ko so v Sloveniji ponatisnili romanČlovek na obeh straneh stene, za katerega je leta 1993 prejel tudi nagrado Prešernovegasklada, ga je kritika nemudoma uvrstila med najpomembnejše slovenskepisatelje povojne dobe. Tudi v Sloveniji je po svoji ponovni vključitvi v literarnoin kulturno življenje veliko objavljal, nastopal in predaval in se tako tudi domauveljavil kot ena osrednjih osebnosti tukajšnjega kulturnega življenja.Zorko Simčič je tako kakor v svojem poznem pisanju tudi v dramatiki inesejistiki avtor intenzivnega samospraševanja in iskanja. V njegovi slogovno visokooblikovani prozi je eksistencialna tematika človekove razdvojenosti in pogostotudi izgubljenosti v sodobnem svetu soočena z globokimi etičnimi iskanji in transcendentalniminadgradnjami. Brez dvoma je takšen tematski svet Simčičevegaustvarjanja povezan z njegovo pretresov polno življenjsko potjo. Je eden redkihpisateljev politične emigracije, ki mu je v pisanju uspelo najti stik s svetovnimi223

Dr. Kristl se je vidno uveljavil kot graditelj, ki je svoje stavbe zavestno snovalna jasno opredeljeni arhitektoniki in arhitekturno sporočilo utelešal s tenkočutnimposluhom za življenje v prostoru, hkrati z uresničevanjem klenega značajaracionalno zasnovanih prostorskih sestavov. V njegovih stvaritvah se kaže smotrnoudejanjanje arhitekturne forme iz aksiomatičnih struktur, zraslih iz osebnepoetike in skupnih bivanjskih izkušenj, s polnim vključevanjem zavesti o bivajočem.Kristl je tkal svojo arhitekturo kot erudit, strmeč k aksiomatičnemu obvladovanjunačrtovalskega procesa v prepletu različnih tipologij, saj je načrtovalpredvsem stanovanjske, šolske in bolniške stavbe. Večplastno je pustil polno govoritigradivu, tako da je z njim ustvarjal arhitekturno drzne grafizme, s katerimije pomensko zaznamoval strukturalistično zaznamovano ekspresijo svojih stavb.Kristlov arhitekturni opus je verodostojna potrditev teh visokih ustvarjalnihdosežkov in vizualno izrazite dinamične zgovornosti, ki je arhitekturo uveljavljalakot s časom skladno in celostno razvito novodobno arhitekturno izpovednost. Topot oriše jedrnat izbor Kristlovih uresničenih del, razstavljenih na najpomembnejšihselektivnih razstavah in nagrajevanih z visokimi strokovnimi, umetniškimipriznanji, vse do Prešernove nagrade leta 1970. To so: univerzitetni stanovanjskibloki v Ljubljani (1957), osnovna šola dr. Franceta Prešerna v Kranju (1968),Diagnostično-terapevtski oddelek UKC v Ljubljani (1975), Splošna bolnica v Izoli(1975), Medicinski in rehabilitacijski center v Kuvajtu (1985) itn.Poudarjeno vlogo, ki jo ima plodno ustvarjanje arhitekta Stanka Kristla, jezgovorno izpričala zgodovinska razstava Slovenska arhitektura dvajsetega stoletjav Ljubljani leta 2001, na kateri je bilo več njegovih stvaritev predstavljenih v ožjemizboru ključnih del, ki so zaznamovala arhitekturni razvoj preteklega stoletja vSloveniji.Skupščina SAZU je dr. Stanka Kristla 5. maja izvolila za rednega člana.Niko GrafenauerZORKO SIMČIČZorko Simčič , pisatelj, dramatik in publicist, se je rodil v Mariboru leta 1921.Tam je obiskoval nižjo gimnazijo in se vpisal na učiteljišče. Leta 1941 se je prijavilkot prostovoljec v jugoslovansko vojsko, po njeni kapitulaciji pa se je pred Nemciumaknil v Ljubljano, kjer je šolanje tudi končal. Bil je zaprt v taborišču Gonars.Ob koncu vojne se je kot urednik Zbornika Zimske pomoči znašel med begunci.V Rimu je bil v zavezniški službi, v letih 1946 do 1948 je živel v Trstu in delal priRadiu Trst A, potem pa se je preselil v Argentino. Tam je bil v ožjem krogu organizatorjevkulturnega življenja v tamkajšnji slovenski skupnosti. Največ dela jeopravil pri urejanju osrednje zdomske literarne revije Meddobje.222

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!