letopis sazu 2011
letopis sazu 2011 letopis sazu 2011
Dr. Kristl se je vidno uveljavil kot graditelj, ki je svoje stavbe zavestno snovalna jasno opredeljeni arhitektoniki in arhitekturno sporočilo utelešal s tenkočutnimposluhom za življenje v prostoru, hkrati z uresničevanjem klenega značajaracionalno zasnovanih prostorskih sestavov. V njegovih stvaritvah se kaže smotrnoudejanjanje arhitekturne forme iz aksiomatičnih struktur, zraslih iz osebnepoetike in skupnih bivanjskih izkušenj, s polnim vključevanjem zavesti o bivajočem.Kristl je tkal svojo arhitekturo kot erudit, strmeč k aksiomatičnemu obvladovanjunačrtovalskega procesa v prepletu različnih tipologij, saj je načrtovalpredvsem stanovanjske, šolske in bolniške stavbe. Večplastno je pustil polno govoritigradivu, tako da je z njim ustvarjal arhitekturno drzne grafizme, s katerimije pomensko zaznamoval strukturalistično zaznamovano ekspresijo svojih stavb.Kristlov arhitekturni opus je verodostojna potrditev teh visokih ustvarjalnihdosežkov in vizualno izrazite dinamične zgovornosti, ki je arhitekturo uveljavljalakot s časom skladno in celostno razvito novodobno arhitekturno izpovednost. Topot oriše jedrnat izbor Kristlovih uresničenih del, razstavljenih na najpomembnejšihselektivnih razstavah in nagrajevanih z visokimi strokovnimi, umetniškimipriznanji, vse do Prešernove nagrade leta 1970. To so: univerzitetni stanovanjskibloki v Ljubljani (1957), osnovna šola dr. Franceta Prešerna v Kranju (1968),Diagnostično-terapevtski oddelek UKC v Ljubljani (1975), Splošna bolnica v Izoli(1975), Medicinski in rehabilitacijski center v Kuvajtu (1985) itn.Poudarjeno vlogo, ki jo ima plodno ustvarjanje arhitekta Stanka Kristla, jezgovorno izpričala zgodovinska razstava Slovenska arhitektura dvajsetega stoletjav Ljubljani leta 2001, na kateri je bilo več njegovih stvaritev predstavljenih v ožjemizboru ključnih del, ki so zaznamovala arhitekturni razvoj preteklega stoletja vSloveniji.Skupščina SAZU je dr. Stanka Kristla 5. maja izvolila za rednega člana.Niko GrafenauerZORKO SIMČIČZorko Simčič , pisatelj, dramatik in publicist, se je rodil v Mariboru leta 1921.Tam je obiskoval nižjo gimnazijo in se vpisal na učiteljišče. Leta 1941 se je prijavilkot prostovoljec v jugoslovansko vojsko, po njeni kapitulaciji pa se je pred Nemciumaknil v Ljubljano, kjer je šolanje tudi končal. Bil je zaprt v taborišču Gonars.Ob koncu vojne se je kot urednik Zbornika Zimske pomoči znašel med begunci.V Rimu je bil v zavezniški službi, v letih 1946 do 1948 je živel v Trstu in delal priRadiu Trst A, potem pa se je preselil v Argentino. Tam je bil v ožjem krogu organizatorjevkulturnega življenja v tamkajšnji slovenski skupnosti. Največ dela jeopravil pri urejanju osrednje zdomske literarne revije Meddobje.222
Prvi roman Prebujenje jeobjavil leta 1943, zanj je prejelPrešernovo nagrado mesta Ljubljane.V tej pripovedi, nastalisredi vojne vihre, je že razločnooblikovan literarni postopek,ki ga je avtor pozneje razvil vsvojem zrelem pripovedništvu.Leto pozneje je izšla zbirka njegovihsatir in humoresk Tragedijastoletja, isto leto je napisaltudi libreto za opero Krst priSavici. Spomladi leta 1945 so vDrami SNG v Ljubljani začelištudirati njegovo dramo Zadnjiakord, a do uprizoritve ni prišlo.Z novelistiko je nadaljevalv Trstu in Buenos Airesu, tenovele je pozneje zbral v pomembnizbirki kratke proze znaslovom Odhojene stopinje. VMeddobju je objavil programskorazmišljanje o sodobni književnosti, redno pa je pisal različne članke in eseje.Leta 1957 je izšel njegov najpomembnejši roman Človek na obeh straneh stene, kivelja hkrati za najpomembnejše pripovedno delo slovenskega zdomstva. Napisalje tudi vrsto dram, naj omenim samo misterij Zgodaj dopolnjena mladost in mladinskoigro Trije muzikantje ali povratek Lepe Vide. Njegova pesniška zbirka Koreninevečnosti je zaznamovana z motivom smrti in bratomorne vojne, v kateri staizgubila življenje njegova brata. Po letu 1992, ko so v Sloveniji ponatisnili romanČlovek na obeh straneh stene, za katerega je leta 1993 prejel tudi nagrado Prešernovegasklada, ga je kritika nemudoma uvrstila med najpomembnejše slovenskepisatelje povojne dobe. Tudi v Sloveniji je po svoji ponovni vključitvi v literarnoin kulturno življenje veliko objavljal, nastopal in predaval in se tako tudi domauveljavil kot ena osrednjih osebnosti tukajšnjega kulturnega življenja.Zorko Simčič je tako kakor v svojem poznem pisanju tudi v dramatiki inesejistiki avtor intenzivnega samospraševanja in iskanja. V njegovi slogovno visokooblikovani prozi je eksistencialna tematika človekove razdvojenosti in pogostotudi izgubljenosti v sodobnem svetu soočena z globokimi etičnimi iskanji in transcendentalniminadgradnjami. Brez dvoma je takšen tematski svet Simčičevegaustvarjanja povezan z njegovo pretresov polno življenjsko potjo. Je eden redkihpisateljev politične emigracije, ki mu je v pisanju uspelo najti stik s svetovnimi223
- Page 172 and 173: Pahor B.: Le livre comme témoin de
- Page 174 and 175: ugh positive transcription elongati
- Page 176 and 177: Rebula A.: La vigna dell'imperatric
- Page 178 and 179: Simčič Z.: Ni mi preostalo drugeg
- Page 180 and 181: V: Gostinčar P. (ur.), Häuselmann
- Page 182 and 183: Malavašič Č., Grošelj U., Golob
- Page 184 and 185: Bogataj M. (ur.), Slovenski kemijsk
- Page 186 and 187: an Association for Red Cell Researc
- Page 188 and 189: BRANJA IN PREDSTAVITVE, SIMPOZIJŠa
- Page 190 and 191: DRUGOŠtih P.: Der karantanische F
- Page 192 and 193: Minneapolis, USA. Conference procee
- Page 194 and 195: Trontelj J.: Pozdravni nagovor. V:
- Page 196 and 197: Hafner M., Repnik U., Turk V., Turk
- Page 198 and 199: Vuga S.: Polkovnik Ahac, memoarski
- Page 200 and 201: Zorec R.: “Properties of Regulate
- Page 202 and 203: (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 7
- Page 204 and 205: Žižek S.: Die Entgiftung des Näc
- Page 206 and 207: Znanstveni delavci SAZUCvetko-Oreš
- Page 208 and 209: do oktobra 1997 pa član Sveta Bank
- Page 210 and 211: Ein Fürstenhaus im 19. und 20. Jah
- Page 212 and 213: Cambridgeu in več kot 60 člankov
- Page 214 and 215: il znanstveni sodelavec na Institut
- Page 216 and 217: član Univerze Ludwig-Maximilian je
- Page 218 and 219: kojnim akademikom J. Matjašičemza
- Page 220 and 221: je trenutno zaslužni profesor indi
- Page 224 and 225: literarnimi tokovi, ne da bi pri te
- Page 226 and 227: dr. Milčka Komelja označujejo tud
- Page 228 and 229: poezijo s tako obsežnim referencia
- Page 231 and 232: Andolšek-Jeras , Lidija, rojena 30
- Page 233 and 234: Bravničar, Matija , rojen 24. febr
- Page 235 and 236: član od 7. oktobra 1938; načelnik
- Page 237 and 238: 1973, redni član od 24. aprila 198
- Page 239 and 240: Kenk, Roman , rojen 25. novembra 18
- Page 241 and 242: nost Filozofske fakultete Univerze
- Page 243 and 244: Lukman, Franc Ksaver , rojen 24. no
- Page 245 and 246: Mušič, Marjan , rojen 16. novembr
- Page 247 and 248: Redni član od 7. oktobra 1938; na
- Page 249 and 250: iskave Hrvaške akademije znanosti
- Page 251 and 252: Teune, Henry , rojen 19. marca 1936
- Page 253: decembra 1949, redni član od 17. o
- Page 256 and 257: 256HENRY TEUNE(1936-2011)Izgubili s
- Page 258 and 259: dies Association (ki vključuje ve
- Page 260 and 261: Za svojo neutrudno kvaliteto dela j
- Page 262 and 263: da med neurejeno, paraelektrično f
- Page 264 and 265: 264NORBERT ELSNER(1940-2011)Verjetn
- Page 266 and 267: osebnosti. Obenem pa kaže Norberta
- Page 268 and 269: izjemne znanstvene dosežke, ampak
- Page 270 and 271: Pavčkova pesem, njegova esejistika
Dr. Kristl se je vidno uveljavil kot graditelj, ki je svoje stavbe zavestno snovalna jasno opredeljeni arhitektoniki in arhitekturno sporočilo utelešal s tenkočutnimposluhom za življenje v prostoru, hkrati z uresničevanjem klenega značajaracionalno zasnovanih prostorskih sestavov. V njegovih stvaritvah se kaže smotrnoudejanjanje arhitekturne forme iz aksiomatičnih struktur, zraslih iz osebnepoetike in skupnih bivanjskih izkušenj, s polnim vključevanjem zavesti o bivajočem.Kristl je tkal svojo arhitekturo kot erudit, strmeč k aksiomatičnemu obvladovanjunačrtovalskega procesa v prepletu različnih tipologij, saj je načrtovalpredvsem stanovanjske, šolske in bolniške stavbe. Večplastno je pustil polno govoritigradivu, tako da je z njim ustvarjal arhitekturno drzne grafizme, s katerimije pomensko zaznamoval strukturalistično zaznamovano ekspresijo svojih stavb.Kristlov arhitekturni opus je verodostojna potrditev teh visokih ustvarjalnihdosežkov in vizualno izrazite dinamične zgovornosti, ki je arhitekturo uveljavljalakot s časom skladno in celostno razvito novodobno arhitekturno izpovednost. Topot oriše jedrnat izbor Kristlovih uresničenih del, razstavljenih na najpomembnejšihselektivnih razstavah in nagrajevanih z visokimi strokovnimi, umetniškimipriznanji, vse do Prešernove nagrade leta 1970. To so: univerzitetni stanovanjskibloki v Ljubljani (1957), osnovna šola dr. Franceta Prešerna v Kranju (1968),Diagnostično-terapevtski oddelek UKC v Ljubljani (1975), Splošna bolnica v Izoli(1975), Medicinski in rehabilitacijski center v Kuvajtu (1985) itn.Poudarjeno vlogo, ki jo ima plodno ustvarjanje arhitekta Stanka Kristla, jezgovorno izpričala zgodovinska razstava Slovenska arhitektura dvajsetega stoletjav Ljubljani leta 2001, na kateri je bilo več njegovih stvaritev predstavljenih v ožjemizboru ključnih del, ki so zaznamovala arhitekturni razvoj preteklega stoletja vSloveniji.Skupščina SAZU je dr. Stanka Kristla 5. maja izvolila za rednega člana.Niko GrafenauerZORKO SIMČIČZorko Simčič , pisatelj, dramatik in publicist, se je rodil v Mariboru leta 1921.Tam je obiskoval nižjo gimnazijo in se vpisal na učiteljišče. Leta 1941 se je prijavilkot prostovoljec v jugoslovansko vojsko, po njeni kapitulaciji pa se je pred Nemciumaknil v Ljubljano, kjer je šolanje tudi končal. Bil je zaprt v taborišču Gonars.Ob koncu vojne se je kot urednik Zbornika Zimske pomoči znašel med begunci.V Rimu je bil v zavezniški službi, v letih 1946 do 1948 je živel v Trstu in delal priRadiu Trst A, potem pa se je preselil v Argentino. Tam je bil v ožjem krogu organizatorjevkulturnega življenja v tamkajšnji slovenski skupnosti. Največ dela jeopravil pri urejanju osrednje zdomske literarne revije Meddobje.222