letopis sazu 2011

kojnim akademikom J. Matjašičemza znanost opisal prvegapodzemnega ožigalkarja Velkovrhiaenigmatica na svetu,z J. W. Arntzenom pa črnegamočerila Proteus anguinus parkelj.Poleg našega podzemnegasveta je raziskoval oziroma šeraziskuje podobne habitate posvetu, od Kitajske in Filipinovdo Južne in Severne Amerike,Šri Lanke, Kenije, Bajkalskegain Ohridskega jezera, da omenimovsaj nekatere. S podatkije utrdil prvenstvo Dinarskegakrasa v podzemni biotski pestrostiin še posebej opozorilna izjemno visoko biodiverzitetonaših podzemnih voda.Prvi na svetu je preučeval ekologijoobmorskih anhihalinihjam.Še posebej v zadnjem času si je prof. Boris Sket z veliko vztrajnostjo prizadevalza modernizacijo biološke in zoološke stroke pri nas. V Sloveniji je prvi vpeljalmolekulske filogenetske raziskave in v ta namen organiziral laboratorij. Mlajšesodelavce je usmerjal v molekulskobiološke raziskave in jim pozneje sam ali s pomočjodrugih kolegov omogočil delo tudi doma. Med prvimi je speleobiološkavprašanja začel reševati z molekulskobiološkimi in drugimi sodobnimi metodami.Pomembno je tudi, da si je za svoje raziskovalno delo znal poiskati sodelavcedoma in v tujini. Ta sodelovanja očitno niso efemerna in so zato tudi učinkovita.Za prof. Sketa je značilen tudi multidisciplinarni pristop, ki mu ga omogoča njegovoširoko znanje.Sam ali s soavtorji obravnava taksonomijo, morfologijo in zoogeografijomočerila in njegovega temnega sorodnika, taksonomijo nižjih rakov in pijavk sprimerjavo molekulskobioloških in morfoloških podatkov. Kot zanimivost najdodamo, da ima več kot 30 živalskih vrst vrstni prilastek „sketi“, podobno imeima tudi nekaj rodov (Sketia etc.).Njegova dela iz zadnjih let so večinoma objavljena v revijah z indeksom SCI,zaradi tehtnosti in zanimivosti pa imajo tako starejša, zlasti pa novejša dela zaprecej posebno področje raziskav visoko stopnjo citiranosti. Pomen dela prof.Sketa omenjajo avtorji večjih zbirnih in preglednih del s področja zoologije, eko-218