letopis sazu 2011

V zadnjem obdobju je prejel še nekaj pomembnih nagrad in priznanj. Leta2001 je prejel nagrado Monkasho na Japonskem, leta 2008 pa je postal član uglednebritanske Kraljeve družbe in prejel zlato medaljo MRS (Material Research Society).Njegova bibliografija je impresivna in vsebuje več kot 400 objav z več kot23.000 citati. Tu je nedvomno najpomembnejša knjiga Ferroelectric Memories(Springer, 2000), ki je bila citirana več kot 3.000-krat in prevedena v kitajščino injaponščino.To delo in drugi članki, objavljeni v najboljših časopisih (Science, Nature,Physics Today, Reviews of Modern Physics) so bili izredno uspešni, saj po eni stranipodajajo teoretske osnove uporabe tankih plasti feroelektričnih kristalov, podrugi pa demonstrirajo njihovo uporabo.Jim Scott je velik prijatelj slovenske fizike. Večkrat je predaval na InstitutuJožef Stefan in redno obiskuje letne šole, ki jih organizira Institut. Njegov laboratorijje vedno odprt obiskovalcem iz Slovenije, s katerimi je objavil vrsto skupnihčlankov. Z raziskovalci iz Slovenije je sodeloval tudi pri vrsti skupnih evropskihprojektov.Skupščina SAZU je prof. dr. Jamesa Floyda Scotta 5. maja izvolila za dopisnegačlana.Boštjan ŽekšIV. razredza naravoslovne vedeBORIS SKETRojen je bil v Ljubljani 30. julija 1936. Je zoolog, speleobiolog, ki je diplomiralleta 1958 na Prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti in doktoriral leta1961 na Biotehniški fakulteti (BF) v Ljubljani. Od leta 1959 dela na ljubljanskiuniverzi; leta 1969 je postal izredni in leta 1979 redni profesor za zoologijo nevretenčarjevin speleobiologijo na BF. V letih 1983–1985 je bil dekan Biotehniškefakultete in v letih 1989–1991 rektor Univerze v Ljubljani.Prof. dr. Boris Sket je svetovno znan speleobiolog, ki že več desetletij uspešnoin na svetovni ravni raziskuje podzemni Kras in njegovo favno, premaloznano naravno znamenitost naše države. Prispeval je številna nova in izvirnaspoznanja o podzemni favni Slovenije, Balkana in tudi drugih kraških predelovpo svetu. Uvedel je nove poglede na taksonomijo nekaterih nevretenčarjev(Hirudinea). Opisal je veliko število novih vrst (več kot 100), rodov (10), družinpredvsem jamskih rakov, pijavk in drugih živali iz podzemskega okolja. Posebnomesto zasluži opis črne podvrste človeške ribice ali močerila. Med drugim je s po-217