letopis sazu 2011

obrata časa v elektromagnetni interakciji. Obenem je sodeloval na Institutu SINv Villigenu (Švica) pri meritvah radiacijske absorpcije negativnih pionov na lahkihjedrih. V sobotnem letu 1975/76 je deloma raziskoval na Stanford University(proučevanje procesov, ki nastanejo ob interakcijah med elektroni in pozitroni) indeloma v CERN-u. V letih 1977–79 je sodeloval pri pripravah meritev globokoneelastičnegasipanja mionov na nukleonih (eksperiment NA4) v okviru kolaboracijeBCDMS, katere vodja je bil v letih 1979–1983. Gre za meritve, ki so prineslevrsto natančnih podatkov o kvarkih in gluonih v nukleonu. Po letu 1983 je najprejsodeloval v kolaboraciji ASTERIX v CERN-u, kjer je meril mehke žarke gama, kinastanejo pri anihilaciji pozitronija, in z R. Rückom pojasnil ta pojav. Nato se jekot vodja nemških sodelavcev vključil v kolaboracijo Crystal Barrel, kjer je raziskovalmezonsko spektroskopijo v območju pod 3.2 GeV/c 2 . Rezultati obsežnihmeritev in analiz, ki jih je opravila skupina, pomenijo odločilen prispevek h klasifikacijilahkih mezonov in k razumevanju močnih interakcij v neperturbativnemobmočju. Vmes je izkoristil sobotni semester 1988/89 za sodelovanje pri načrtovanjuSSC – superprevodnega supertrkalnika v Lawrence Radiation Laboratory vBerkeleyju, ZDA.Leta 1997 se je upokojil in postal zaslužni redni profesor Univerze Ludwiga-Maximiliana v Münchnu. Po upokojitvi se je posvetil problemu statistične analizemerskih podatkov. Za opis dogodkov, ki nastanejo pri trkih delcev visokih energij,je potrebno veliko število parametrov. Modelska funkcija, ki služi prilagajanjumerskim podatkom, ima obliko simuliranih dogodkov z metodo Monte Carlo.Prof. Zupančič je s sodelavcem O. Kortnerjem razvil nekaj algoritmov za prilagajanjemodelske funkcije merskim rezultatom. Med drugim sta širino intervalov vvečdimezionalnem parametričnem prostoru prilagodila številu merskih podatkov.S tem sta odpravila težavo, povezano s praznimi ali skoraj praznimi intervali.Poenostavila sta tudi prepoznavanje eno- in dvodimenzionalnih vzorcev.Njegova bibliografija obsega več kot 200 člankov v revijah z indeksom SCI.Žal Web of Science ne razpolaga s podatki za obdobje pred letom 1970. Za obdobje1970–2011 je citiranost njegovih del 3583 (3353 brez samocitatov, povprečnacitiranost 97).Profesor Zupančič uživa zaradi svojih del, široke razgledanosti in značajskihlastnosti velik mednarodni ugled, o čemer pričajo ponudbe, ki jih je dobilod ustanov, kot so New York State University za rednega profesorja, od Univerzev Zürichu za rednega profesorja ter od Bell Telephone Laboratories za redno mesto.Zaupana mu je bila tudi vrsta vodilnih obveznosti: predsednik svetovalnegaodbora za fiziko srednjih energij pri zveznem ministrstvu v Bonnu, vodja mednarodnekolaboracije BCDMS v CERN-u v Ženevi, dekan Fakultete za fiziko ter članSenata Univerze LM v Münchnu. Sodeloval je s poznejšimi Nobelovimi nagrajenciA. Bohrom, B. Mottelsonom, G. Charpakom in C. Rubbio. Ima velike zasluge zarazvoj jedrske fizike v Sloveniji in za vzgojo uspešnih znanstvenikov. Tudi kot215