12.07.2015 Views

letopis sazu 2011

letopis sazu 2011

letopis sazu 2011

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

il znanstveni sodelavec na InstitutuJožef Stefan. Na Univerziv Ljubljani je postal docentleta 1959 in izredni profesorleta 1964. Leta 1968 je postalredni profesor na Univerzi Ludwiga-Maximilianav Münchnu,kjer je od leta 1997 zaslužniprofesor. Raziskoval je na InstitutuJožef Stefan v Ljubljani,na Institutu za teoretsko fiziko(pozneje imenovanem InstitutNielsa Bohra) v Köbenhavnu,pri Bell Telephone Laboratories,Murray Hill, N. J. v ZDA, vBrookhaven National Laboratoryv ZDA, v CERN-u v Ženevi,na Institutu SIN v Villigenuv Švici in v Lawrence RadiationLaboratory, Berkeley, ZDA.Prof. Zupančič pri svojemdelu ni bil uspešen le na ozkempodročju raziskav, kot je značilno za večino vrhunskih znanstvenikov, ampak jepustil svoj pečat na več področjih.Že pred doktoratom je kot štipendist na Univerzi v Köbenhavnu skupaj s sodelavcemT. Hussom odkril coulombsko vzbujanje jeder in prvič izmeril zavornosevanje protonov. Sodeloval je pri odkritju prve družine rotacijskih stanj liho-lihihjeder. To je bila osnova pozneje uveljavljenega kolektivnega modela jeder, ki jebil predmet Nobelove nagrade.Skupaj z D. Jamnikom je razvil teorijo protonske ionizacije lupine K v težkihjedrih, ki je upoštevala relativistične funkcije elektronov. Po doktoratu je pri betatronuna Institutu J. Stefan vodil skupino, ki je prva izmerila absorpcijo žarkovgama pri jedrih, za kar je skupaj s sodelavci leta 1960 prejel Kidričevo nagrado.Med letoma 1960 in 1962 je v Brookhaven National Laboratory raziskoval jedrskereakcije, do katerih pride pri prehodu visokoenergijskih protonov skozi snov.Skupaj z A. Schwarzschildom je objavil t. i. koalescenčni model, ki razloži tvorbovisokoenergijskih ionov pri relativističnih reakcijah s težkimi ioni. Ta članek se šezmeraj pogosto citira. Od 1965 do 1968 je v CERN-u v Ženevi med drugim sodelovalpri razvoju večžičnih proporcionalnih komor, ki je njegovemu sodelavcu G.Charpaku zagotovil Nobelovo nagrado. V letih 1968–75 je v CERN-u meril reakcijeπ--p →γn in π-p →π0n. Namen prve je bil študirati morebitno kršitev simetrije214

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!