letopis sazu 2011

Ein Fürstenhaus im 19. und 20. Jahrhundert, Wien/Köln/Weimar 1992; skupaj sHannesom Steklom) ter o avstrijski diplomaciji v Rusiji (Ein Grandseigneur derDiplomatie. Die Mission von Franz de Paula Prinz von und zu Liechtenstein in St.Petersburg 1894–1898, Wien/Berlin 2007), ki je tudi pred izidom v ruščini (Aristokrati diplomat. Missija princa Franca de Paula von und cu Lichtenštejna v Sankt--Peterburge v 1894–1898 gg.). Pomembni so tudi njeni obsežni pregledi, v katerihje prikazala zgodovino vzhodnoalpsko-severnojadranskega prostora v visokem inpoznem srednjem veku (Von Přemysl Otakar II. bis zu Maximilian I. von Habsburg,v: Arnold Suppan (Hg.), Zwischen Adria und Karawanken. Deutsche Geschichteim Osten Europas, Berlin 1998, 53–110; Der Alpen-Adria-Raum im hohen undspäten Mittelalter, v: Andreas Moritsch (Hg.), Alpen-Adria. Zur Geschichte einer Region,Klagenfurt-Celovec/Ljubljana-Laibach/Wien-Dunaj 2001, 123–172), kot tudiuredništvo posameznih monografskih publikacij, med katerimi je treba omenitipredvsem souredništvo zbornika o globalni zgodovini, ki postaja vse bolj ena odosrednjih tem modernih zgodovinskih raziskav (Globalgeschichte 1450–1620. Anfängeund Perspektiven, Wien 2002 [izdala skupaj s Friedrichom Edelmayerjem inPetrom Feldbauerjem]), ter uredništvo zbornika o ženskah, ki je prva celostna analizapoložaja žensk v vzhodni Evropi v 20. stoletju (Die gläserne Decke. Frauen inOst-, Ostmittel- und Südosteuropa im 20. Jahrhundert, Innsbruck/Wien/München/Bozen 2003).Še posebej je treba opozoriti na povezovalno vlogo, ki jo ima dr. Wakounigovamed slovensko in avstrijsko znanostjo in še posebej med slovenskim inavstrijskim zgodovinopisjem. Tu ne gre toliko za njene raziskave, v katerih je žeod svoje diplomske naloge (študija o posestih ortenburških grofov na Kranjskemv poznem srednjem veku) naprej posegala v slovenski prostor in z njim zvezanozgodovino, ali za njena številna predavanja, ki jih je imela v Sloveniji, kolikor zanjeno tozadevno organizacijsko, strokovno, ekspertno in redakcijsko delo. Naj bos tem v zvezi za ilustracijo omenjeno njeno dolgoletno sodelovanje s Slovenskimznanstvenim inštitutom na Dunaju, nadalje članstvo v uredniških odborih dvehslovenskih zgodovinopisnih periodičnih publikacij (Zgodovinski časopis, Studiahistorica Slovenica) kot tudi njena vloga zunanjega izvedenca v ocenjevalnih postopkihARRS ter bolonjskih študijskih programov ljubljanske Univerze. Njenavelika zasluga (bila je izdajateljica in urednica) je tudi, da je v nemškem prevoduin pri Avstrijski akademiji znanosti leta 2008 lahko izšla temeljna monografija ohumanizmu na Slovenskem akad. Primoža Simonitija.Skupščina SAZU je prof. dr. Marijo Wakounig 5. maja izvolila za dopisnočlanico.Janko Pleterski , Rajko Bratož210