letopis sazu 2011
letopis sazu 2011 letopis sazu 2011
do oktobra 1997 pa član Sveta Banke Slovenije. Od leta 1995 je član Evropske akademijeznanosti in umetnosti.Od leta 1998 do 2005 je bil dva mandata rektor Univerze v Ljubljani. Za delopri uvajanju slovenskega denarja je bil odlikovan z zlatim častnim znakom svobodeRepublike Slovenije. Od leta 2002 je svetnik v Državnem svetu Republike Slovenije.Jože Mencinger sodi med začetnike empiričnega ekonometričnega raziskovanjanašega gospodarstva, je avtor prvega ekonometričnega modela jugoslovanskegagospodarstva in soavtor še nekaj naslednjih ekonometričnih modelov.Znanstveno delo Jožeta Mencingerja je mogoče razdeliti v dve skupini. Enopredstavlja uporabna ekonometrija, drugi sklop delovanja je stalna aktivna udeležbav razpravah o gospodarskem sistemu in politiki ter družbenem razvoju predosamosvojitvijo Slovenije in tudi po njej. Za tržno preobrazbo gospodarskega sistemasi je prizadeval že v času, ko to ni bilo politično primerno. Tudi zdaj v razpravahne podlega vsakokratnim »resnicam« o delovanju gospodarstva, zato jesooblikovalec mnenj o našem gospodarskem vsakdanu.Jože Mencinger je avtor oziroma soavtor več kot 30 monografij, več kot 50poglavij v znanstvenih in strokovnih knjigah (več kot polovico v tujini), več kot300 znanstvenih in strokovnih člankov (med njimi je 29 izvirnih znanstvenih razpravv tujih jezikih) in številnih prispevkov v javnih občilih. Čeprav sodi v generacijo,ki si je s članki prizadevala vplivati predvsem na dogajanje v družbi, ne pajih objavljati zaradi točkovanj, je v SSCI citiranih 86 njegovih del.Jože Mencinger je bil med prvimi zagovorniki uveljavitve tržnega gospodarstvaže v nekdanji Jugoslaviji, v osamosvojeni Sloveniji pa je tudi aktivno bistvenoprispeval k oblikovanju ustreznega gospodarskega sistema in politike v njegovi začetnifazi; to je dalo dobro osnovo za uspešno slovensko ekonomsko preobrazbo.Skupščina SAZU je prof. dr. Jožeta Mencingerja 5. maja izvolila za izrednegačlana SAZU.Zvonimir Baletić (HAZU), Marijan Pavčnik , Alenka ŠelihMARIJA WAKOUNIGKoroška Slovenka dr. Marija Wakounig se je rodila 19. marca 1959 v Celovcuin je po končani tamkajšnji Zvezni gimnaziji za Slovence študirala zgodovinona Univerzi na Dunaju. Študij je uspešno zaključila 1982, naslednje leto pa šetriletno izobraževanje iz temeljnih (pomožnih) zgodovinskih ved na prestižnemInštitutu za avstrijske zgodovinske raziskave (Institut für Österreichische Geschichtsforschung),katerega članica je s tem postala. Leta 1985 je bila promoviranaza doktorico zgodovinskih znanosti in postala leta 1986 asistentka na Inštitutuza vzhodnoevropsko zgodovino (Institut für Osteuropäische Geschichte), kjer je208
zaposlena še danes. Leta 1996se je habilitirala in postala naslednjeleto izredna profesorica(v okviru avstrijskega univerzitetnegasistema, kjer naziviniso adekvatni našim) na Univerzina Dunaju. Leta 2000 jebila izbrana za profesorico (C4)vzhodnoevropske zgodovinena Univerzi v Jeni, Nemčija,vendar poziva ni sprejela; leta2002 pa se je v postopku izbireza profesorsko mesto C4 za novejšoin novo zgodovino vzhodneEvrope na Univerzi v Passauu,Nemčija, uvrstila na tretjemesto. V letih 1999–2002 in2004–2008 je bila namestnicapredstojnika Inštituta za vzhodnoevropskozgodovino, v letih2008–2010 pa njegova predstojnica.Med različnimi funkcijamiin članstvi v komisijah, ki jih je opravljala v vsem tem času, omenimo le še, daje bila med letoma 2004 in 2006 vicedekanja Zgodovinsko-kulturnoznanstvenefakultete (Historisch-Kulturwissenschaftliche Fakultät) ter med letoma 2005 in2007 članica Balkanske komisije pri Avstrijski akademiji znanosti (Balkankomissionbei der ÖAW). Je poročena in mati polnoletne hčere.Dr. Marija Wakounig se je v času svoje univerzitetne in znanstvene kariereprofilirala kot znanstvenica širokega kronološkega in geografskega spektra. Vsvojih monografijah, razpravah in preglednih delih je raziskovala ter obravnavalateme, segajoče od srednjega veka pa do zgodovine 20. stoletja ter od slovenskegaprostora do Rusije. V ospredju njenega dela so teme iz socialne zgodovine, kjerje raziskovala predvsem zgodovino plemstva, iz zgodovine diplomacije, kjer jetudi z ozirom na slovenski prostor treba izpostaviti zlasti proučevanje diplomatain »odkritelja Rusije« Sigismunda Herbersteina, nadalje teme iz zgodovine ženskkot tudi iz avstrijskega humanizma in zgodovine znanosti. Napisala je več knjig,med katerimi izpostavljamo srednjeveško študijo o boju med madžarskim kraljemSigismundom Luksemburškim in Benetkami za prevlado v jadranskem prostoru(Dalmatien und Friaul. Die Auseinandersetzungen zwischen Sigismund von Luxemburgund der Republik Venedig um die Vorherrschaft im adriatischen Raum, Wien1990), obsežno monografijo o knežji rodbini Windisch-Grätz (Windisch-Graetz.209
- Page 158 and 159: Kranjc A. (član ur. odbora 1994-)
- Page 160 and 161: senchymal liver hamartoma. Ann. dia
- Page 162 and 163: ga skladatelja Lojzeta Lebiča za p
- Page 164 and 165: DRUGI PRISPEVKIMatičič J.: Uvodni
- Page 166 and 167: Mauer P.: Dva pogleda na prihodnost
- Page 168 and 169: Mušič M.: Pastoralni center in po
- Page 170 and 171: Pišek M., Mager I.: Ta žalost na
- Page 172 and 173: Pahor B.: Le livre comme témoin de
- Page 174 and 175: ugh positive transcription elongati
- Page 176 and 177: Rebula A.: La vigna dell'imperatric
- Page 178 and 179: Simčič Z.: Ni mi preostalo drugeg
- Page 180 and 181: V: Gostinčar P. (ur.), Häuselmann
- Page 182 and 183: Malavašič Č., Grošelj U., Golob
- Page 184 and 185: Bogataj M. (ur.), Slovenski kemijsk
- Page 186 and 187: an Association for Red Cell Researc
- Page 188 and 189: BRANJA IN PREDSTAVITVE, SIMPOZIJŠa
- Page 190 and 191: DRUGOŠtih P.: Der karantanische F
- Page 192 and 193: Minneapolis, USA. Conference procee
- Page 194 and 195: Trontelj J.: Pozdravni nagovor. V:
- Page 196 and 197: Hafner M., Repnik U., Turk V., Turk
- Page 198 and 199: Vuga S.: Polkovnik Ahac, memoarski
- Page 200 and 201: Zorec R.: “Properties of Regulate
- Page 202 and 203: (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 7
- Page 204 and 205: Žižek S.: Die Entgiftung des Näc
- Page 206 and 207: Znanstveni delavci SAZUCvetko-Oreš
- Page 210 and 211: Ein Fürstenhaus im 19. und 20. Jah
- Page 212 and 213: Cambridgeu in več kot 60 člankov
- Page 214 and 215: il znanstveni sodelavec na Institut
- Page 216 and 217: član Univerze Ludwig-Maximilian je
- Page 218 and 219: kojnim akademikom J. Matjašičemza
- Page 220 and 221: je trenutno zaslužni profesor indi
- Page 222 and 223: Dr. Kristl se je vidno uveljavil ko
- Page 224 and 225: literarnimi tokovi, ne da bi pri te
- Page 226 and 227: dr. Milčka Komelja označujejo tud
- Page 228 and 229: poezijo s tako obsežnim referencia
- Page 231 and 232: Andolšek-Jeras , Lidija, rojena 30
- Page 233 and 234: Bravničar, Matija , rojen 24. febr
- Page 235 and 236: član od 7. oktobra 1938; načelnik
- Page 237 and 238: 1973, redni član od 24. aprila 198
- Page 239 and 240: Kenk, Roman , rojen 25. novembra 18
- Page 241 and 242: nost Filozofske fakultete Univerze
- Page 243 and 244: Lukman, Franc Ksaver , rojen 24. no
- Page 245 and 246: Mušič, Marjan , rojen 16. novembr
- Page 247 and 248: Redni član od 7. oktobra 1938; na
- Page 249 and 250: iskave Hrvaške akademije znanosti
- Page 251 and 252: Teune, Henry , rojen 19. marca 1936
- Page 253: decembra 1949, redni član od 17. o
- Page 256 and 257: 256HENRY TEUNE(1936-2011)Izgubili s
zaposlena še danes. Leta 1996se je habilitirala in postala naslednjeleto izredna profesorica(v okviru avstrijskega univerzitetnegasistema, kjer naziviniso adekvatni našim) na Univerzina Dunaju. Leta 2000 jebila izbrana za profesorico (C4)vzhodnoevropske zgodovinena Univerzi v Jeni, Nemčija,vendar poziva ni sprejela; leta2002 pa se je v postopku izbireza profesorsko mesto C4 za novejšoin novo zgodovino vzhodneEvrope na Univerzi v Passauu,Nemčija, uvrstila na tretjemesto. V letih 1999–2002 in2004–2008 je bila namestnicapredstojnika Inštituta za vzhodnoevropskozgodovino, v letih2008–2010 pa njegova predstojnica.Med različnimi funkcijamiin članstvi v komisijah, ki jih je opravljala v vsem tem času, omenimo le še, daje bila med letoma 2004 in 2006 vicedekanja Zgodovinsko-kulturnoznanstvenefakultete (Historisch-Kulturwissenschaftliche Fakultät) ter med letoma 2005 in2007 članica Balkanske komisije pri Avstrijski akademiji znanosti (Balkankomissionbei der ÖAW). Je poročena in mati polnoletne hčere.Dr. Marija Wakounig se je v času svoje univerzitetne in znanstvene kariereprofilirala kot znanstvenica širokega kronološkega in geografskega spektra. Vsvojih monografijah, razpravah in preglednih delih je raziskovala ter obravnavalateme, segajoče od srednjega veka pa do zgodovine 20. stoletja ter od slovenskegaprostora do Rusije. V ospredju njenega dela so teme iz socialne zgodovine, kjerje raziskovala predvsem zgodovino plemstva, iz zgodovine diplomacije, kjer jetudi z ozirom na slovenski prostor treba izpostaviti zlasti proučevanje diplomatain »odkritelja Rusije« Sigismunda Herbersteina, nadalje teme iz zgodovine ženskkot tudi iz avstrijskega humanizma in zgodovine znanosti. Napisala je več knjig,med katerimi izpostavljamo srednjeveško študijo o boju med madžarskim kraljemSigismundom Luksemburškim in Benetkami za prevlado v jadranskem prostoru(Dalmatien und Friaul. Die Auseinandersetzungen zwischen Sigismund von Luxemburgund der Republik Venedig um die Vorherrschaft im adriatischen Raum, Wien1990), obsežno monografijo o knežji rodbini Windisch-Grätz (Windisch-Graetz.209
Change language