letopis sazu 2011

V smislu vsega povedanega nedvomno izstopa spoznanje, da sodobna kulturane obsega samo negovanja lepih umetnosti, ampak tudi znanstveni napredek zupoštevanjem etičnih načel. Raziskovanje, tudi v kemiji, je del kulture, v kateri jezgoščena vsa duhovna vsebina človeštva, ki človeku zagotavlja višji smisel življenja.Psihoterapevt in filozof Piero Ferrucci, avtor knjige Lepota in duša, je zapisal:»Človek, ki se ga dotakne lepota, je nov človek, z drugačnim značajem, z mnogobolj bogatim in raznolikim notranjim življenjem, z bolj živim stikom s čustvi. Vodnosu z drugimi se laže sooča, bolje in globlje pozna življenje, izraža močnejšoindividualnost in trdnejše samospoštovanje, čuti silnejšo voljo do življenja, se boljprimerno in ustrezno odloča in giblje v vsakdanjem življenju.Lepoto najde vsak po svoje, pogosteje v naravi ali v umetnosti, lahko tudi vkakšni dejavnosti, pri kateri se posameznik lahko izrazi, v odnosih z drugimi in vvsakdanjem življenju.«SREČANJE AKADEMIKOVTematsko srečanje akademikov je bilo v letu 2011 le eno, in sicer predavanjedr. Matije Ogrina z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.Dr. Ogrin je 26. maja v dvorani SAZU govoril o starejšem slovenskem slovstvuv elektronskih znanstvenih izdajah in zbirkah. Predstavil je rezultate treh raziskovalnihprojektov, ki jih je sofinancirala SAZU v sklopu programa Kulturna innaravna dediščina slovenskega naroda.Vprašanja, katere tradicionalne metode so za znanstveno izdajanje našegastarejšega slovstva najbolj relevantne in kako te metode prenesti s področja tiskaneknjige v nov, elektronski medij, ni bilo moč rešiti brez opore v sodobni informacijskitehnologiji, njenih označevalnih jezikih in standardih (zato je v projektihsodeloval tudi Institut Jožef Stefan). Znotraj mednarodnega konteksta sose našle primerne tehnične rešitve za znanstveno objavljanje specifično slovenskeslovstvene dediščine. Tako je nastal portal eZISS – Elektronske znanstvenokritičneizdaje slovenskega slovstva. Eden njegovih osrednjih dosežkov je e-izdajaBrižinskih spomenikov.Od znanstvenih izdaj posameznih besedil je raziskovanje nato naravno prešlov širši okvir: številna slovenska besedila 17. in 18. stoletja so bila napisana, nisopa bila natisnjena in so ostala v rokopisih. Od teh so mnogi propadli in so žal zavselej izgubljeni. Več pomembnih, tudi obsežnih rokopisnih besedil baročne dobepa se nam je ohranilo, vendar so ostala do danes zvečine neznana. Ti rokopisiso bili glavni predmet Ogrinovega tretjega raziskovalnega projekta: Neznani rokopisislovenskega slovstva 17. in 18. stoletja: informacijsko-tehnološko podprtaevidenca, znanstvene objave in analize. V predavanju je bilo pokazano, kako so101