letopis sazu 2011

assi, izumitelj kontracepcijske tablete, je avtor več deset knjig, tudi o umetnosti,Roald Hoffmann (Nobelova nagrada za kemijo leta 1981) pa je izdal zbirko pesmi(The Sublime Art and Science). Carl Djerassi in Roald Hoffmann sta napisala igroKisik – kdo ga je pravzaprav odkril: Carl Wilhelm Scheele in Joseph Priestley staga dobila iz živosrebrovega oksida (HgO), prvi leta 1772 s segrevanjem, drugi leta1774 fotokemično, a nista vedela, da je kisik element. To je prvi ugotovil AntoineLavoisier, ki je pokazal, da je za gorenje potreben kisik, in je prvi dokazal da jekisik element. Bile so tudi razlike v času objave njihovih odkritij: Scheele je svojeugotovitve poslal v objavo leta 1775, a ta je izšla šele leta 1777. Priestleyjeva objavaje sledila eno leto po poskusu (1775), Lavoisier pa je svoje odkritje objavil v knjigileta 1777. Roald Hoffmann je tudi avtor igre: Moreš moraš (Should' ve), v kateriobravnava odgovornost pri odkrivanju in uporabi nevarnih spojin; gre za uporabobojnih strupov v prvi svetovni vojni, za etiko v znanosti. Še bi lahko naštevali.Slovenci imamo kemičarko in pisateljico Tito Kovač, ki je napisala biografske romaneo Janezu Vajkardu Valvasorju, Žigi Zoisu in Janezu Bleiweisu ter o Grku Kapodistriasu,prvem grškem predsedniku. Polihistor Janez Vajkard Valvasor je bilnasprotnik alkimističnih transmutacij nežlahtnih kovin v žlahtne, čeprav je biloto prepričanje takrat še močno uveljavljeno. V sporočilu tajniku Kraljeve družbe(Royal Society) v Londonu je omenil, da je iznašel način ulivanja tanjših kipov izmedenine, najverjetneje zaradi dodatka bizmuta ali cinkaKer umetnost navdihuje, poznamo veliko primerov znanstvenikov, kemikov,ki so bili ali so dejavni na področju lepih umetnosti, bodisi da slikajo ali paso izvajalci glasbe. Nobelov nagrajenec za kemijo leta 1967 Manfred Eigen imaposnetek, na katerem izvaja dva Mozartova klavirska koncerta z Bostonskim orkestrom.Nobelov nagrajenec za kemijo leta 1987 in kemik Jean-Marie Lehn , kije tudi dopisni član SAZU, je na več simpozijih in kongresih zvečer poustvarjalklasično glasbo na klavirju ali orglah. Tudi tako je kemija povezana z umetnostjo.Leta 1986 je bil celoten beneški Bienale posvečen umetnosti in znanosti(»Arte e Scienza«) in številni simpoziji, konference in razstave po svetu so namenjenpovezovanju obeh.Iz povedanega sledi, da kemija ni samo odkrivanje neznanega, ampak je tudiprecej povezana z umetnostjo. Estetika je nedvomno motivirajoča sila tudi v kemiji,s predstavitvami molekul, s stereokemičnimi risbami in modeli, s spektri,računalniškimi grafi, z rentgenskimi posnetki ipd. Molekul velika večina ljudine more neposredno opazovati, jih pa lahko kemiki na zgoraj omenjene načineposredujejo drugim.Lepe umetnosti, kot so besedna, glasbena, likovna in druge, predstavljajo višjo,dodatno kakovost življenja. Enako kot v umetnosti je tudi v kemiji in mnogihdrugih vedah pogoj za ustvarjalnost človekova notranja, duhovna usmerjenost.Pri umetniškem ustvarjanju prevladujejo čustva in spoznanja o lepoti, pri kemijiin drugih vedah pa odločata predvsem raziskovalna radovednost in razum.100