ISIS januar 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

UVODNIK3Zdravniška zbornica in specializacijePodiplomsko usposabljanje mora poskrbeti za etični, strokovni in osebnostnirazvoj diplomanta medicinske fakultete. Ta prihaja od zadnjega izpitaz dokazili za primerno ali celo odlično teoretično znanje, vendar je nebogljen,ko se sooči z bolnikom in njegovo težavo. Mladi zdravnik zato vstopiv sistem usposabljanja: pripravništvo, sekundarijat, specializacija. V njem sebo izpopolnjeval vsaj enako dolgo, kakor je študiral na fakulteti. Največ časabo prebil na specializaciji, v katero lahko vstopi takoj po končanem pripravništvuin strokovnem izpitu.Več kakor 10 let slovensko zdravništvo z Zdravniškim društvom, ki urejavsebine, in Zbornico, odgovorno za potek specializacij, poskuša organiziratinajboljši način usposabljanja specializantov.Ali smo bili pri teh naporih uspešni?Mnogi zdravniki so s sedanjim načinom specializacij nezadovoljni. Naštevilnih sestankih in obiskih regij smo slišali veliko kritičnih pripomb incelo odkrito željo za opustitev »novega« načina specializacij in vrnitev včase, ko so zavodi sami odrejali, koliko in katere zdravnike bodo poslali naspecializacijo.Nekaj najpogostejših kritik:Specializacije so se podaljšale, mnoge trajajo šest let in specialist lahko začne s samostojnim delom najprej po 13 letihštudija in usposabljanja. V bolnišnicah in zdravstvenih zavodih je huda kadrovska stiska, omilili bi jo lahko specializanti,ki pa krožijo v ljubljanskem Kliničnem centru in Zbornica ne razpiše dovolj novih specializacij. Zavodi nimajo vplivana izbiro specializantov, ki se bodo zaposlili v njihovi regiji. Kdo zagotavlja, da bo specialist ostal v regiji, za katero jespecializiral, in tudi v zavodu, kateremu je bil namenjen?Komentar:Dolžina specializacij pri nas ustreza specializacijam v Evropi in je zaradi enakovrednosti naših zdravnikov ne moremopoljubno skrajševati. Seveda pa nova specializacija ne more biti kar stara, raztegnjena za dve leti. V zadnjem, izbirnemobdobju specializacije naj bi se specializant dodobra naučil metod, za katere ima posebno veselje in ki jih bo potrebovalv okolju, kjer se namerava po končanem usposabljanju zaposliti. Eden od internistov naj bi se naučil endoskopije prebavil,drugi ehokardiografije in drugih neinvazivnih kardioloških preiskav, tretji bo obvladal dializne postopke. Sevedapo posvetu in s soglasjem glavnega mentorja. Boljše obvladovanje teh »posebnih znanj« bo zelo koristen proizvod novihspecializacij, potreba po novih specialistih področij, ki so nastala iz nekdanje osnovne internistične in osnovne kirurškespecializacije, bo manjša, prav tako njihova sedanja preobremenjenost.Kadrovska stiska ni od včeraj in se ni začela z zborničnim urejanjem specializacij, temveč je rezultat dolgoletne omejevalnepolitike zaposlovanja zdravnikov v Sloveniji, celo v letih, ko Zbornica še ni bila ustanovljena. Zbornica lahkoizda odločbe o specializaciji samo tistim kandidatom, ki so izpolnili pogoje (diploma in končano pripravništvo), številoteh pa je in bo premajhno za slovenske potrebe, dokler se mu ne bodo priključili še diplomanti mariborske medicinskefakultete (okoli leta 2011). Komisija za specializacije vlaga velike napore za enakomerno in pravilno razpisovanje povrstah specializacij in po regijah, ki jih potrebujejo.Sistem za odobravanje specializacij in izbiro specializantov je centraliziran, pregleden in v največji možni meri tudipravičen. Seveda pa se ne more izogniti nekaterim občasnim, tudi hudim časovnim zamudam, ki jih povzroča obvezniupravni postopek.Sedaj pa moram še sam zastaviti vprašanje kritikom: kateremu mlademu zdravniku ali zdravnici iz Murske Sobote,Slovenj Gradca, Novega mesta, ki tam biva in namerava strokovno delati na področju interne, družinske medicine,kirurgije (in številnih drugih specializacij), je Zbornica preprečila želeno specializacijo?Vse bolnišnice v Sloveniji imajo možnost, da si med študenti medicine, pripravniki in sekundariji ogledajo primernegakandidata za potrebno specializacijo in ga med izbirnim postopkom s svojim predstavnikom regije v izbirni komisiji tudipodprejo. Le če je več kandidatov, kakor je razpisanih mest, bo imel prednost tisti, ki izstopa po objektivnih merilih.januar 2006 ISIS

4UVODNIKZavedamo se, da je na področju posameznih specializacij preveč časa namenjenega kroženju po klinikah ljubljanskegaKliničnega centra. Ugotovili smo, da je takšnih specializacij le malo in akreditacijska komisija pri Zbornici bopri teh nedvomno razširila pooblastila bolnišnicam zunaj Ljubljane. Vendar bodo morale tudi »periferne« bolnišniceopraviti svojo dolžnost in poslati izpolnjene vprašalnike, iz katerih bo razvidno, katera znanja lahko pri njih pridobispecializant. Na žalost je kljub pozivom le malo bolnišnic poslalo zahtevane podatke, kar je tudi eden od vzrokov za»centralizacijo« poteka specializacij.Vsak specializant s podpisom materialno jamči, da se bo po končani specializaciji zaposlil v tisti regiji, za katero imaodobreno specializacijo. Sicer prostega prehoda zdravnikov specialistov iz enega kraja v drug, iz ene bolnišnice v drugo,ali med zasebnike, ne bo mogel nihče preprečiti. Navsezadnje ima lahko vsak kraj in vsaka zaposlitev za posameznikaposebno privlačnost in prednost. Tisti predeli, ki ne morejo pridobiti zdravnika, se bodo morali zanj pač bolj potruditi.Pri zaposlitvah sta zelo pomembna odnos okolja in splošno družbeno vzdušje, Zbornica lahko le svetuje in posreduje.Precej težav pri specializacijah je le »tehnične« narave, ki jih sproti popravljamo in rešujemo. V mislih imam različnaizplačila specializantom (potni stroški, regresi), organizacijo dopustov, pridobivanje kreditov, stroške raznih tečajev. Pomembnazavora je arogantnost birokratov v različnih zavodih, proti kateri se moramo nenehno boriti.Ob vseh težavah, ki bi jih lahko še dolgo našteval in analiziral, ne smemo pozabiti na osnovne in glavne cilje specializacij:etični, strokovni in osebnostni razvoj mladega zdravnika. Uspeh pri doseganju ciljev je najbolj odvisen odspecializanta samega. Zelo pomembno pa je delovno okolje, ki mora delovati vzpodbudno in stremeti k strokovnemunapredku. Klinično znanje pridobimo predvsem pri delu z bolniki in tam mora biti mentor za zgled. Spominjam se,kako sem se zgrozil, ko sem na intenzivnem oddelku opazil mlade zdravnike pri prebiranju literature, hkrati pa so sepri bolnikih v sosednjih sobah dogajale kritične spremembe v poteku bolezni. Literatura, ki so jo prebirali, seveda niimela povezave s težavami teh bolnikov.Pogosto se sprašujem, ali je naš specializant dovolj vključen v delo z bolniki. Samo nekaj podatkov iz ZDA. Specializantiso v mnogih bolnišnicah leta 2001 delali največkrat med 80 in 100 urami na teden, na kirurgiji celo pogostoveč kakor 110 ur na teden. V letih 2002 in 2003 so v Bostonu stažisti v povprečju delali 70,7 ur na teden, v podaljšanihturnusih pa povprečno neprekinjenih 32 ur. Med tem časom so bili tako obremenjeni z delom pri bolnikih, da so bilibudni 96 odstotkov delovnega časa in niso mogli uporabiti sobe, v kateri bi lahko zaspali med prostim časom. Preobremenjenostz delom in pomanjkanje spanja je bilo krivo za petkratno povečanje diagnostičnih napak in zaradipodaljšanja reakcijskega časa so bili ti zdravniki večkrat povzročitelji prometnih nesreč, ko so se vračali z dela domov.Zaradi tega je Accreditation Council for Graduate Medical Education (ACGME) leta 2003 omejil podaljšani turnusničas na 30 zaporednih ur, ki pa se mora izmenjevati z 10-urnim turnusom. Tipičen teden po teh omejitvah: ponedeljekin torek 30-urni turnus; sreda 10-urni turnus; četrtek in petek 30-urni turnus; sobota 10 ur; nedelja prost dan. ACGMEje tudi omejil tedensko delo na 80 ur (povprečje v štirih tednih).Ne zagovarjam tako hudega pritiska na mladega zdravnika, ker mu onemogoča fizično in psihično regeneracijo. Podrugi strani pa vem, da so pri nas na nekaterih klinikah zelo oklevali z zaposlitvijo teh zdravnikov v popoldanskemin nočnem času ter med prazniki. S takim nezaupanjem jim niso nudili priložnosti za nujno potrebno izkušnjo samostojnegadela in za strokovno samopotrditev. Velikokrat sem opazoval, kako pomemben je prvi stik z živo medicino indelovnim vzdušjem v enoti, kamor najprej pride stažist ali specializant. Ohlapnost in naveličanost pri delu, zavlačevanjepri diagnostičnih in terapevtskih odločitvah – vse to so zelo nalezljivi osebni vzorci, ki se mimogrede oprimejo mladegazdravnika in se ga včasih držijo vse življenje.Kakovostnega specialista bodo lahko vzgojile samo enote, kamor pride zdravnik že z veseljem zjutraj na delo, kjer seresno, odprto in temeljito razpravlja o vsakodnevnih strokovnih vprašanjih na oddelkih, kjer redno spremljajo novostis svojega področja in jih tudi po tehtnem premisleku uvajajo v redno prakso. Za dober potek specializacije so dobriglavni in neposredni mentorji neprecenljivi.Odnos Zbornice do specializacij je nedavno dobil pomembno mednarodno priznanje. Mag. Zlatko Fras, ki vodikomisijo za specializacije na Zbornici in je glavni ustvarjalec sedanje organizacije naših specializacij, je bil izvoljen zapredsednika UEMS, organizacije, ki združuje in predstavlja vse zdravnike specialiste v Evropi.Še enkrat moram poudariti pomen in delo Slovenskega zdravniškega društva, ki pripravlja in predlaga strokovnevsebine specializacij. S specializacijami se resno in redno ukvarja veliko naših medicinskih strokovnjakov.O težavah bi lahko pisal zelo obširne komentarje. Nekaterih gotovo nisem uspel niti pokazati. Vendar lahko zaključim,da je kakovost in organizacija specializacij projekt vsega slovenskega zdravništva, verjetno slovenske družbe v celotiin ne samo majhne skupine na Zbornici. Z veseljem sprejemamo vse dobronamerne pripombe, kritike in nasvete. Vsevabimo, naj nam pomagajo potiskati voz naprej.Matija HorvatISIS januar 2006

7OPERACIJA MEDENICERačunalniško podprta medicina tudi v Sloveniji postaja realnost. V raziskovalnem projektu so pred leti združili moči zdravniki in računalniški strokovnjaki.Rezultat je primerna računalniška podpora za številna področja v medicini, ki bodo zaščitni znak petnajstega letnika revije Isis. Tokrat predstavljamoenega možnih simulativnih pogledov za operacijo medenice. Od virtualne k dejanski realnosti nam bo pogled pritegnilo vsakokratno medicinsko orodjeali pripomoček, ki pomaga pri zdravljenju. Tokrat je to ena od kostnih prijemalk, ki se uporabljajo pri operativni oskrbi poškodb medeničnega obroča inkolčne ponvice (”king kong”). Računalniško načrtovanje operacije medenice je prispevalo podjetje Sekvenca, d.o.o.Besedilo in idejna zasnova: Elizabeta Bobnar NajžerDejan Kupnik, Štefek Grmec • Slovenska predbolnišnična dejavnost 97Ksenija Tušek Bunc • Na primerih temelječe učenje 98Elizabeta Bobnar Najžer • Uveljaviti kulturo varnosti pacientov 101D. Ognjenovik, D. Bosilj, • Novosti v zdravljenju raka dojke 104N. Čas Sikošek, P. KrajncRadko Komadina • Ustanovljeno Vertebrološko združenje 106Metoda Rejc Novak • Slovensko ortodontsko društvo – član Svetovnega združenja ortodontov 108Katja Arko Kampuš • Nesnemni ortodontski aparati 109Katja Arko Kampuš • Zdravljenje nepravilnosti razreda II 110Mirjana Stantič Pavlinič • Interdisciplinarno o zoonozah 112Borut Bratanič • Proslava ob petnajstletnici Deklaracije Innocenti o zaščiti, 114spodbujanju in podpori dojenju 1990 — 2005Špela Štunf, • Novosti in zdravljenje diabetične retinopatije in starostne 116Mojca Globočnik Petrovič degeneracije rumene pegetako mislimo Polonca Steinmann • Kirurgija zlorab 118Janko Kostnapfel • Mavrični lok 119zdravniki v prostem času Vanja Malis • V višinskem kraljestvu nomadov 122Tomaž Rott • Ljubljana-Nordkapp-Ljubljana ali 10.078 km v 20 dneh (1. del) 125s knjižne police Marjan Kordaš • Martin Pollack: Smrt v bunkerju - Poročilo o mojem očetu 130personalia • 132Sisi • 135misli in mnenja uredništva Črt Marinček • Od terciarja do kvartarja 138Leto 2006 naj bo polno izpolnjenih željain veselih trenutkov.Uredništvo revije Isis, Atelier IM, Dragan Arrigler, Camera d. o. o., Tiskarna PovšeSredstva, namenjena voščilnicam, ki bi jih poslali po pošti, smo nameniliSekciji upokojenih zdravnikov in zobozdravnikov pri Slovenskem zdravniškem društvu.januar 2006 ISIS

8PISMO UREDNIŠTVUSpoštovana urednica!Med strokovno literaturo sem našla tale zapis,ki bo verjetno zanimal tudi druge zdravnike.Upam, da boste tudi vi tega mnenja. Jasna Čuk Rupnik.Lep pozdrav, Jasna Čuk»Odprto pismo zdravnikom indrugim zdravstvenim delavcem,ki se srečujejo z zdravljenjembolečine v času terapije z opioidnimagonistom metadonom«J. Thomas Payte je v imenu Colonial ManagementGroup, LP, Orlando, Florida, 2. oktobra2004 poslal uredniku revije Heroin Addictionand Related Clinical Problems odprto pismos tole vsebino:Tako terapevti kot uporabniki medicinskopodprte rehabilitacije z metadonom se zavedamovse prepogostega in nepotrebnega neuspehanekaterih zdravnikov in zobozdravnikov prizagotavljanju ustreznega zdravljenja bolečinepri bolnikih, zdravljenih z metadonom. Toje morda posledica pomanjkanja informacij,preprostega nerazumevanja ali, žal, občasnotudi predsodkov do bolnikov, ki se zaradibolezni odvisnosti od opiatov zdravijo zmetadonom.To kratko pismo ima namen zagotoviti preprostesmernice, ki temeljijo na dokazih in sopodprte z večletnimi kliničnimi izkušnjami.Bolniki, zdravljeni z metadonom, potrebujejoposebno pozornost pri obravnavi akutnebolečine v kirurških ali travmatoloških situacijah.Bolnikom iz metadonskega vzdrževalnegazdravljenja (MVZ) se pogosto odklanja vsakaanalgezija in resno prešibko zdravljenje bolečineje zelo pogosto. Bolniki iz MVZ razvijejopopolno toleranco na protibolečinske učinkezdravila (metadona). Med MVZ se razvijenavzkrižna toleranca na vse opioidne agonistekot posledica učinka »blokade«. Zgodnjeraziskave so pokazale, da stabilni bolniki izMVZ ne morejo razločiti iv. injekcije 20 mgmorfina od iv. injekcije fiziološke raztopine.Njihova običajna vzdrževalna doza ne omogočanobenega protibolečinskega učinka in zaustrezno analgezijo potrebujejo večje odmerkeopioidnih agonistov in bolj pogosto kot bolniki,ki te tolerance nimajo razvite.Metadon ima razpolovni čas od 24 do 36 ur,a njegovo protibolečinsko delovanje traja od 4do 6 ur in je podobno morfinu tako po jakostikot po trajanju (Goodman&Gilman). Za zdravljenjeakutne bolečine pri bolnikih iz MVZ soprimerni morfin, dilaudid, kodein itd.Mešanih agonistov/antagonistov (talwin,stadol, nubain) in delnih agonistov (buprenorfin)se ne sme uporabljati, ker bi povzročiliopioidni odtegnitveni sindrom. Meperidinuin propoxifenu se je potrebno izogniti zaradinevarnosti krčev pri večjih odmerkih, ki bijih rabili za doseganje analgezije pri bolnikihs toleranco na opioide.Povzetek:1. Nadaljevati vzdrževalno zdravljenje brezprekinitve. To zagotavlja temelj, na katerembodo druga zdravljenja lahko uspešna.2. Zagotoviti individualno ustrezen odmerekopioidnega agonista, ki ga je potrebno titriratido zaželenega učinka analgezije. Pravije učinkoviti odmerek! Zaradi navzkrižnetolerance bodo odmerki verjetno bistvenovišji kot pri osebah, ki opioidov še nisouporabljale.3. Odmerke je običajno potrebno zagotavljatipogosteje kot pri osebah, ki opioidov nisojemale. Bolečina, ki v 1 do 2 urah ne popusti,se tudi v 3 do 4 urah ne bo izboljšala. Razmakemed odmerki je potrebno prilagoditi,da preprečimo nastop bolečine, ne ukrepatišele ob nastopu bolečine.4. Prosimo, pokličite zdravnika iz bolnikovegaMVZ za nadaljnje napotke.Prosimo, zdravite naše bolnike z razumevanjem,dostojanstvom in spoštovanjem, dokaterega imajo pravico, kot bi tudi vi pričakovaliod nas, da bi zdravili vašega bolnika, ki biv določenem obdobju morda potreboval našezdravljenje.Evidentiranje kandidatov za mestoasistenta za predmet higienaPri predmetu higiena je odprto novo delovno mesto asistenta.Vabimo vse kandidate, ki jih zanimapedagoško in raziskovalnodelo pri predmetu, ki pokrivapredvsem preventivne medicinskedejavnosti, da se oglasijo na Katedriza javno zdravje pri prim. prof. dr. MarjanuBilbanu, dr. med., ali na Katedro naslovijosvojo prošnjo. Od kandidata pričakujemo, daje zaključil medicinsko fakulteto in da znavsaj en tuj jezik. Prednost imajo kandidati zopravljeno specializacijo iz javnega zdravjaali kandidati, ki opravljajo to specializacijo.Za dodatne informacije se kandidati lahkoobrnejo tudi na asist. mag. Mojco Juričič, dr.med. (tel.: 54 37 564, e-naslov: mojca.juricic@mf.uni-lj.si),ali na asist. mag. TomažaČakša, dr. med. (tel.: 54 37 563, e-naslov:tomaz.caks@mf.uni-lj.si).ISIS januar 2006

10NOVICETeden gibalVsako leto med 12. in 20. oktobrom poteka tedendejavnosti projekta Desetletje gibal(Bone and Joint Decade, BJD).12. oktober je Svetovni dan artritisa, 16.oktober Svetovni dan hrbteničnih bolezni,poškodb in okvar, 17. oktober je Svetovni dantravme in 20. oktober Svetovni dan osteoporoze.Projekt BJD kot nevladno organizacijo(NGO) so zastavile pod pokroviteljstvomKofija Annana 1. januarja 2000 Organizacijazdruženih narodov, Svetovna zdravstvenaorganizacija in Svetovna banka. Do danes semu je pridružilo 60 držav z vseh celin in 750strokovnih organizacij. Sodelujoči strokovnjaki,aktivisti nevladnih organizacij, predstavnikiizvajalcev in uporabniki zdravstvenih storitevželijo omiliti breme bolezni, okvar in poškodbmišično-skeletnega sistema, ki grozi, da bos svojimi epidemičnimi razsežnostmi zrušilsisteme financiranja zdravstva v bogatihin revnih država sveta. Desetine milijonovotrok, odraslih v aktivni življenjski dobi instarostnikov nad 65 let trpi zaradi vnetnihin degenerativnih okvar sklepov, revmatizma,bolezni hrbtenice in skeletnih poškodb.Epidemični obseg zavzemajo zlomi zaradikrhkosti kosti.Nekaj podatkov za utemeljitev trditve, daso mišično-skeletne bolezni vodilni vzrokinvalidnosti in omejevanja življenjskih sposobnosti,ki prizadenejo vsakega četrtegaprebivalca našega planeta, pri zdravstvenihzavarovalnicah pa predstavljajo 25-odstotnidelež stroškov:1. zaradi osteoartritisa in revmatoidnega artritisatrpi več sto milijonov prebivalcev zvsega sveta. Število bolnikov eksponentnonarašča zaradi starajočega se prebivalstva;2. do leta 2020 pričakujemo podvojitev številaprebivalcev planeta, starejših od 50 let;3. vsaka tretja ženska in vsak osmi moškibo po 50. letu starosti doživel zlom zaradiosteoporoze;4. 80 odstotkov odraslih trpi zaradi bolečin vkrižu, ki so drugi vodilni vzrok za bolniškidopust;5. povprečno vsakih 30 sekund se na našemplanetu trije ljudje hudo poškodujejo v prometninesreči in vsakih 30 sekund se zgodiprometna nesreča s smrtnim izidom;6. cestne prometne nesreče so v razvitih innerazvitih državah sveta vodilni vzrok zaumrljivost pri ljudeh do 45. leta starosti (popodatkih prof. Larsa Lidgrena, predsednikaBJD, predstojnika oddelka za ortopedijoUniverze v Lundu na Švedskem).V Sloveniji smo se pridružili projektu letaNovinarska konferenca ob tednu dejavnosti Desetletje gibal (od leve proti desni): Eva Orač, predsednicaDruštva bolnikov z osteoporozo Celje – Zreče, Duša Hlade Zore, dr. med., predsednica Zvezedruštev bolnikov z osteoporozo Slovenije, prof. dr. Radko Komadina, dr. med., svetnik, nacionalnikoordinator BJD za Slovenijo, prof. dr. Juliet Compston, članica izvršilnega odbora IOF z Universityof Cambridge School of Clinical Medicine, prim., viš. pred., mag. Aleš Demšar, dr. med., članNacionalne ekspertne skupine BJD30. 11. 1999 v Palači Združenih narodov obpodpisu BJD: Kofi Annan, generalni sekretarZdruženih narodov, prof. Nicolas E. Walsh,fiziater, ZDA, prof. Anthony Woolf, revmatolog,Velika Britanija, prof. Lars Lidgren,ortoped, Švedska, predsednik BJD2001 z ustanovitvijo Nacionalne ekspertneskupine. Na področju travmatologije smo seosredotočili na pripravo Nacionalnega registratravme, na izdelavo projekta združenega regionalnegapredbolnišničnega in bolnišničnegacentra nujne medicinske pomoči, pridružilismo se »Projektu 100«, s katerim želi Svetovnazdravstvena organizacija pri vseh študentihmedicine doseči poglobljeno poznavanjemišično-skeletnih bolezni, poškodb in okvar.Napisali smo učbenik Gerontološka travmatologijaza študente medicinske fakultete vLjubljani in Mariboru ter več poljudnih knjigo osteoporozi, v katerih smo obdelali vse vidikenastanka, diagnostike, zdravljenja in medicinskerehabilitacije bolnikov z osteoporozo. Napodročju bolezni, poškodb in okvar hrbtenicesmo aprila 2005 na 5. celjskih dnevih združiliznanje ortopedov, fiziatrov, nevrokirurgov,travmatologov, nevrofiziologov in jeseniustanovili Vertebrološko združenje Slovenije(Slovenian spine group) za učinkovitejšeukrepanje.Z dobrim zdravstveno-vzgojnim delom(tu prednjačijo fiziatri), z delovanjem šolezoper bolečino v križu (back school, painclinic) želimo zmanjšati zbolevnost zaradikroničnih bolečin v križu. Sodelovali smopri dogovorih za financiranje dodatnih programoviz kolčne in kolenske protetike zaskrajševanje zelo dolgih čakalnih dob na tempodročju. V okviru Slovenskega osteološkegadruštva smo dosegli dobro pokritost državnegaozemlja z mrežo aparatov za merjenje kostnegostote. V sodelovanju kateder za kirurgijo indružinsko medicino smo izmerili pojavnostosteoporoze v Sloveniji. Z dodiplomskim inpodiplomskim izobraževanjem povečujemopozornost izvajalcev zdravstvenega varstvana te bolezni. S pomočjo fiziatrov želimo približatimehanske ščitnike za kolke (hip protektorji),ki pri pravilni uporabi dokazano za54 odstotkov zmanjšajo pojav novih zlomovISIS januar 2006

11NOVICEkolka. Trenutno preizkušamo ščitnike za kolkpri 20 bolnicah z osteoporozo, ki so že utrpeleosteoporotični zlom.Na področju revmatologije smo v sodelovanjus strokovnimi združenji in medicinskofakulteto bolnikom približali uporabo nesteroidnihin temeljnih zdravil ter t. i. biološkihzdravil. Borimo se za priznanje temeljnegaspecialističnega programa iz revmatologije inza izdelavo mreže specialistov revmatologijev slovenskem prostoru. Tudi med uporabnikizdravstvenih storitev podpiramo delovanjedruštev za mišično-skeletne bolezni, kot jeZveza društev za osteoporozo Slovenije, Društvoza ankilozirajoči spondilitis Slovenije ipd.International Osteoporosis Foundation (IOF) jepodelila Zvezi društev za osteoporozo Slovenijeprvo nagrado za njeno delovanje v letu 2004.Po besedah prof. dr. Blaža Rozmana, starosteslovenske revmatologije, bi bilo lahko boljše.Lahko bi bili učinkovitejši, če bi pri oblastinaleteli na še več posluha. Vendar je položajpodoben tudi v Evropi. Na konferenci nacionalnihkoordinatorjev BJD v Ottawi smougotovili, da je potrebno mišično-skeletnimboleznim, okvaram in poškodbam zaradištevilnih dokazov o stroškovni učinkovitostinjihovega preprečevanja in zdravljenja posvetitibistveno več pozornosti, investirati vnjihovo raziskovanje in znotraj 7. okvirnega evropskegaprograma zagotoviti tudi večji deležsredstev! Upamo, da nam bo evropski komisarPotočnik prisluhnil in da bo prav s slovenskopomočjo dosežen preboj. Nenazadnje smo tejtemi (gerontološki travmatologiji) posvetiliprvo mesto na 7. evropskem travmatološkemkongresu, ki bo potekal med 14. in 17. majem2006 v Cankarjevem domu. Radko KomadinaV Ljubljani uradSvetovne zdravstvene organizacijeDirektor Svetovne zdravstveneorganizacije (SZO), regija Evropa,dr. Marc Danzon, je 15.in 16. decembra 2005 obiskalSlovenijo. Ob tem sta z ministromza zdravje, mag. Andrejem Bručanom,podpisala sporazum o sodelovanju, najavilasta odprtje urada SZO v Ljubljani ter predstavilanovico, da je Slovenija kot edina članicanovinka kandidatka za članico Evropskegaobservatorija za spremljanje zdravstvenihsistemov in politik.Dveletni sporazum o sodelovanju Ministrstvaza zdravje z evropsko regijo Svetovnezdravstvene organizacije krovno navaja kotsodelovanje le organizacijo zdravstvenega varstva,dejansko pa bo potekal v treh smereh:1. SZO bo Sloveniji nudila pomoč pri revizijifunkcije sistema javnega zdravstva. StrokovnjakiSZO bodo skupaj z domačimipregledali sedanje stanje ter svetovali institucijampo državi, kako bi lahko izboljšalesvoje delovanje. Kot je povedal ministerBručan, bo pri tem največ poudarka naprenovi Inštituta za varovanje zdravja inZavodov za zdravstveno varstvo.2. Posebna tehnična delovna skupina strokovnjakoviz SZO bo pregledala sistemfinanciranja osnovnega zdravstvenegavarstva in prav tako pripravila priporočilaza izboljšanje.3. Kakovost zdravljenja v bolnišnicah botretja, verjetno najbolj obsežna tema tegasporazuma. Direktor Danzon je poudaril,da so bolnišnice lahko tudi vir okužbe, sajso raziskave pokazale, da pri kar desetihodstotkih stikov pacientov z zdravstvenimiustanovami le-ti utrpijo hudo invalidnostali celo umrejo zaradi sistemskih napak.Bistvo tega segmenta sodelovanja ne boiskanje posameznih krivcev, temveč odkrivanje,analiza in odpravljanje sistemskihovir za dobro zdravljenje pacientov.Direktor Marc Danzon je slovenski javnostiprvi sporočil tudi novico, da je Slovenija napoti, da se bo pridružila Evropskemu uraduSZO, Belgiji, Finski, Grčiji, Norveški, Španiji,Švedski, Beneški regiji, Evropski investicijskibanki, Inštitutu za civilno družbo, Centru zaizvajanje javnih raziskav na področju zdravja,Londonski šoli za ekonomijo in političneznanosti ter Londonski šoli za epidemiologijoin tropske bolezni kot članica Evropskega observatorija.Največji prednosti tega članstva stamožnost vpliva na raziskave ter nenehen viraktualnih podatkov.Ne smemo pozabiti omeniti, da bo SZOfinancirala tudi odprtje Urada SZO za Slovenijo,ki ga pričakujemo v prvi polovicinaslednjega leta.Minister Bručan je bil z obiskom zelo zadovoljen,saj bo s podpisanim sporazumomin finančno pomočjo SZO Slovenija lažjenašla pravo pot za temelj reform slovenskegazdravstvenega sistema. Sogovornika sta postavilaže tudi prve temelje sodelovanja priprojektih, ki jih Evropska zveza pričakuje odsvoje predsedujoče v letu 2008 tudi na področjuzdravstvenega varstva.Besedilo in foto Elizabeta Bobnar Najžerjanuar 2006 ISIS

12NOVICEJe mogoče s spremembami prehrane/prehranskimi dodatki ugodno vplivatina posameznikov krvni holesterol?Podatki o razširjenosti in količinskihvrednostih dejavnikov tveganja zanastanek in napredovanje aterosklerozemed prebivalci Slovenije sozaskrbljujoči. Premalo smo telesnodejavni, veliko nas ima prekomerno telesnotežo, v povprečju uživamo kalorično preobilnohrano, preveč živalskih, nasičenih maščob,preveč soli in alkohola. Glede na uveljavljenaprehranska priporočila uživamo premalo sadjain zelenjave ter ogljikovih hidratov, še posebejvlaknin. Nedavno predstavljena prva grobaanaliza podatkov o razširjenosti in izraženostidejavnikov tveganja za bolezni srca in žilja priodraslem slovenskem prebivalstvu, izvedenav okviru Nacionalnega programa primarnegapreprečevanja bolezni srca in žilja, je pokazala,da ima v tem starostnem obdobju zvišanevrednosti krvnega holesterola kar 79,2 odstotkaodraslih Slovencev, 74,7 odstotka jih ima prekomernotelesno težo, zvišan krvni tlak 49,9odstotka, kadi pa jih 22 odstotkov. Izkazalo seje tudi, da ima ob skoraj 80-odstotni splošnipogostnosti vrednosti krvnega holesterola nadpriporočeno zgornjo mejo (5,0 mM) vrednostimed 5,0 in 6,0 mM 24 odstotkov prebivalstva.Med drugim to pomeni tudi, da bi bilo vsaj temosebam mogoče zgolj z ustrezno spremenjenimživljenjskim slogom vrednosti znižati v okvirepriporočenega in s tem pomembno zmanjšatiogroženost za nastanek ali napredovanje boleznisrca in žilja.Temelj vsake obravnave zvišanih vrednostikrvnih maščob (hiperlipidemije), tako v primarnem(ko posameznik še nima znakov boleznisrca ali žilja) kot sekundarnem (pri bolnikih zznano boleznijo) preprečevanju ateroskleroze,kjer ciljamo predvsem na zvišane vrednostiholesterola LDL, je svetovanje za sprememboprehrane, povečanje redne telesne dejavnostizmerne intenzivnosti, prenehanje kajenja inspreminjanje drugih dejavnikov življenjskegasloga, ki povečujejo ogroženost za zbolevnostin umrljivost zaradi bolezni srca in žil.Prehranska priporočila temeljijo na svetovanjuglede (1) količine, (2) vrste in (3) pripravehrane (uporabno je mnemotehnično pravilo 3K- količina, kakovost, kuhanje). Posameznike shiperlipidemijo predvsem spodbujamo, da vvsakodnevni prehrani sistematično zmanjšajovsebnost nasičenih maščob in holesterola.V tipični prehrani zahodne civilizacije je vpovprečju kar 35 odstotkov energije v maščobah(od tega 14 do 15 odstotkov v nasičenih), dnevnopa zaužijemo okoli 400 do 500 mg holesterola.V prehrani, ki je načeloma priporočljiva za vseljudi (starejše od dveh let) priporočamo zagotavljanje30 odstotkov energijskih potreb v oblikimaščob (manj kot 10 odstotkov iz nasičenihmaščob) in manj kot 300 mg holesterola nadan. Pri osebah z izolirano hiperholesterolemijosvetujemo zamenjavo maščob z ogljikovimihidrati. Priporočamo zamenjavo polnomastnihmlečnih izdelkov, jajčnih rumenjakov, mesa inolj s pretežno vsebnostjo nasičenih maščobnihkislin za svežo zelenjavo in sadje, kompleksneogljikove hidrate (še posebej polnozrnateizdelke) in mlečne izdelke iz posnetega mleka.Pomembno je poudariti tudi velikost obrokov;z beljakovinami in maščobami bogat del obroka(mesni del) naj ne obsega več kot 115 g, karpomeni velikost približno enega kompletaigralnih kart. Eden najpomembnejših nasvetovje izogibanje trans-nasičenim maščobnimkislinam, ki nastajajo s cvrtjem hrane.Če nam po približno treh mesecihupoštevanja takšnih priporočil pri bolniku niuspelo zadovoljivo znižati lipidov, proučimosprejemljivost dodatnih prehranskih ukrepov,kjer še vedno priporočamo 30 odstotkov energijskevrednosti iz maščob, ob tem pa zaužitjemanj kot 7 odstotkov nasičenih maščob in manjkot 200 mg holesterola na dan. Taka prehranaje skoraj vegetarijanska in za veliko ljudi, žal,predvsem dolgoročno, praktično nesprejemljiva.Po spremembi običajne prehrane v zgorajnavedeno se lahko koncentracija holesterolaLDL zmanjša za 8 do 10 odstotkov, ob dodatnizaostritvi diete oziroma zmanjšanju vnosanasičenih maščob in holesterola pa še za nadaljnjih5 do 7 odstotkov.Tudi uporaba prehrambenih izdelkov, kivsebujejo rastlinske stanole in sterole, lahkozaradi zmanjševanja absorpcije holesterola vtankem črevesu (za okoli 30 do 40 odstotkov)zniža plazemski celokupni holesterol za 5 do 10odstotkov, holesterol LDL pa za 10 do 15 odstotkov.Na našem tržišču imamo od tovrstnihizdelkov trenutno na voljo le eno margarino, vkratkem pa bodo menda na voljo tudi jogurtiin napitki. Zanimivi in pomembni za vsakodnevnoživljenje so lahko nedavno objavljeniizsledki raziskave, v kateri je dodatna uporabatovrstnega namaza v vsakodnevni prehrani vprimerjavi s skupino preiskovancev, ki so uživalizgolj priporočeno dieto z majhno vsebnostjomaščob, privedla do okoli 7 odstotkov večjegaznižanja ravni krvnega holesterola. Med ljudmiseveda obstajajo pomembne razlike v odzivnostina različne stopnje prehranskih (dietnih) ukrepov,tako da je potrebno pred dokončno opredelitvijoučinkovitosti prehranskih spremembponavljati laboratorijske meritve plazemskihvrednosti maščob.V kolikor z uvedbo in doslednim upoštevanjempriporočenih sprememb prehrane in vedenjaglede (ne)redne telesne dejavnosti zmerneintenzivnosti ne uspemo ustrezno znižati vrednostikrvnih maščob (do ciljnih vrednosti),nam seveda ne preostane drugega, kot da vterapevtsko shemo pri zelo ogroženih posameznikihuvedemo tudi lipolitična zdravila. Kljubtemu, da so sodobna zdravila s tega področjazelo učinkovita, nam trenutno dostopni podatkikažejo, da je delež oseb, ki ob upoštevanju vsehpriporočenih ukrepov dosegajo priporočeneciljne vrednosti, sorazmerno premajhen. Gledena poznavanje dosega terapevtskih možnosti,ki jih imamo na voljo, ocenjujem, da imamo vsmislu doseganja zadovoljive kakovosti obravnavedislipidemij v vsakdanji klinični praksiše veliko neizkoriščenih rezerv (tako gledenefarmakoloških ukrepov kot glede ustreznein učinkovite uporabe zdravil).Zlatko FrasLiteratura:1. Fras Z, Maučec Zakotnik J, Govc Eržen J, Leskošek B.Comprehensive nationwide programme on cardiovascularprevention in Slovenia – first 3-years experience. In: FrasZ, Kenda MF, eds. 17th Annual Meeting of the MediterraneanAssociation of Cardiology and CardiovascularSurgery, Portorož, September 22-24, 2005. Abstract Book.Slov Kardiol 2005; 2 (Suppl 1): 11.2. Fras Z. Motnje v presnovi maščob. In: Kocijančič A, MrevljeF, Štajer D, ur. Interna medicina. Ljubljana, Litterapicta, 2005.3. Jones PJ, Raeini-Sarjaz M, Ntanios FY, Vanstone CA, FengJY, Parsons WE. Modulation of plasma lipid levels andcholesterol kinetics by phytosterol versus phytostanol esters.J Lipid Res 2000; 41: 697-705.4. Cleghorn CL, Skeaff CM, Mann J, Chisholm A. Plant sterolenrichedspread enhances the cholesterol-lowering potentialof a fat-reduced diet. Eur J Clin Nutr 2003; 57: 170-6.5. Temme EH, Van Hoydonck PG, Schouten EG, Kesteloot H.Effects of a plant sterol-enriched spread on serum lipids andlipoproteins in mildly hypercholesterolaemic subjects. ActaCardiol 2002; 57:111-5.6. Patch CS, Tapsell LC, Williams PG. Plant sterol/stanolprescription is an effective treatment strategy for managinghypercholesterolemia in outpatient clinical practice. J AmDiet Assoc 2005; 105: 46-52.ISIS januar 2006

14NOVICEPodelitev certifikataoddelku za transfuziologijoin imunohematologijo v mariborski bolnišniciVmeglenem jutru 14. novembra2005 sem se z avtompeljala na železniško postajo,saj sem se tokrat v Mariborodpravila z vlakom. Medtemko sem brala in tudi zadremala, sem hitro prispelana cilj. Ker je bilo še dovolj zgodaj, semse peš odpravila proti bolnišnici. Dobila semvabilo na svečano podelitev certifikata ISO9001:2000 za celotno dejavnost oddelka zatransfuziologijo in imunohematologijo, ki jovodi prim. Vera Urlep Šalinović, dr. med.V bolnišnici sem se oglasila pri predstojnicioddelka. Velika predavalnica kirurške stolpnicese je pričela polniti. Med povabljenimi je biltudi dolgoletni predstojnik prim. prof. dr. EdvardGlaser. Zagledala sem nekega gospoda, kisem ga zagotovo poznala. Seveda, saj smo seneštetokrat videli ob naših obiskih v Mariboru,v laboratoriju, a je od tedaj preteklo že mnogolet. To je bil Živko Radić, ki je kot bolničar naredilšolo. Spoznala sem ga kot laboratorijskegatehnika. Povedal je, da je bil na transfuzijskemtečaju leta 1959 in 1965.Ob prijetnem kramljanju s kolegi je čas dopričetka svečanosti, ki ga je naznanila gospaElvira Žibrat, hitro minil. Prvi govornik jebil direktor bolnišnice, prim. Gregor Pivec. Vnjemu lastnem prijetnem nagovoru je opisalpomembnost dela, ki so ga opravili in kateregakrona je podelitev certifikata. Omenil jepomembnost standardov in kontroliranja terpovedal, da se zaveda, da jih čaka še velikodela. Vendar, prvi kamen je položen in njegovazahvala zanj je toplo legla v prostor.Iz ljubljanskega zavoda sta prispela direktordr. Božidar Voljč, nedavno še minister zazdravstvo, in strokovna direktorica prim. IrenaBricl, dr. med. Dr. Voljč je iskreno čestital injedrnato omenil pomembnost proslave, sajje pokazala začetek neke nove poti – gradnjesistema kakovosti. Pri našem vsakodnevnemdelu nas mora spremljati uporaba standardov,sprejeti je treba sistem kakovosti, saj nas natem področju to povezuje z ostalim svetom,bolnikom pa želimo pomagati na najbolj kakovostennačin. Za njim je spregovorila predstojnicaoddelka prim. Vera Urlep Šalinović, dr.med. Po pozdravnih besedah je sledil govor,ki ga prilagam.ISIS januar 2006Spoštovani!Leta 1998 smo sodelovali v pilotnem projektu»Odličnost v zdravstvu« in leta 2001prejeli priznanje. Stroka sama zahteva velikoelementov, ki jih vsebuje sistem kakovosti,kot so dosledno dokumentiranje postopkovin sledenje, saj kri kot biološko zdravilo nosiv sebi dejavnike tveganja, ki imajo lahko tudipozne učinke.Z vstopom v Evropsko unijo smo se tudiv zdravstvu srečali z zahtevami direktive zauvedbo sistema kakovosti. Odločili smo se zaISO 9001:2000, ki zahteva procesno vodenje inje usmerjeno k nenehnemu izboljševanju in izpolnjevanjuzahtev odjemalcev (bolnikov, ki jihkliniki zdravijo s krvjo) in naših dobaviteljevkrvodajalcev ter organizatorjev krvodajalstva– Rdečega križa.Samo pripadnost in zavedanje, da smo žemnogo truda vložili v kakovost, da želimo ostatiregionalni center za transfuzijsko medicinoin skrbeti za varno, nemoteno in kakovostnopreskrbo s krvjo naših bolnikov, so bili razlogi,da smo se odločili enoglasno. Kolektiv oddelkaje vložil vso svojo pozitivno energijo v zastavljeniprojekt; seveda pa brez razumevanja innaklonjenosti vodstva bolnišnice ne bi mogliničesar storiti. Imenovali smo vodjo sistemakakovosti in projektno delovno skupino, ki jeintenzivno pripravljala poslovnik kakovosti invso zahtevano dokumentacijo. Ostali so opravljalivsakdanje obveznosti, saj je delo moraloteči nemoteno. Uvedba sistema kakovosti jetako rezultat dela vseh zaposlenih na oddelku;če bi manjkal eden izmed kamenčkov v temmozaiku, bi bil le-ta nepopoln.Začeli smo februarja letos s pomočjo gospeBrede Hajnrih, vodje kakovosti v bolnišnici, inzunanjega sodelavca gospoda Bojana Tomšiča,ki nas je strokovno vodil vse do zunanje presoje.Imeli smo več izobraževanj s področjakakovosti za vse zaposlene in posebej zanotranje presojevalce. Bili so trenutki dokajburnih usklajevanj, ki so vodila do opredelitvedevetih procesov, med katerimi je pet procesovrealizacije (preskrba s krvjo, virologija,imunohematologija, hemostaziologija in klinično-ambulantnadejavnost) s podprocesi inimenovanjem njihovih skrbnikov. V začetkujulija smo izdali prvi poslovnik kakovosti, kismo ga dopolnili v začetku septembra. Notranjopresojo smo izvedli v sredini avgustain izdali 14 priporočil ter ugotovili 17 neskladnosti,od katerih smo jih do vodstvenegapregleda 15. septembra 92 odstotkov odpravili;19. septembra je bila zunanja presoja, ko smoizpolnili kriterije za dosego standarda ISO brezugotovljenih neskladnosti.Svoje dosedanje delo smo prenesli v poslovnikkakovosti, po katerem sedaj delamo.Sprijaznili smo se z doslednim beleženjemnapak, za katere nas je bilo v začetku strahposledic, sedaj pa vemo, da je njihova zaznavain analiza priložnost za izboljšave. Upamo, dasmo z uvedbo sistema kakovosti postali pravitemelj za njegovo širitev v bolnišnici. Imamoveliko volje, da sistem kakovosti vzdržujemo,ga dopolnjujemo in delujemo kakovostno navseh ravneh našega delovanja, kar naj se odražav strokovnih in poslovnih uspehih.Z zahvalo vsem, ki so pomagali, in s stavkom:»Zavedamo se, da smo stopili na potkakovosti, ki je nedokončana zgodba v skladuz rekom, da ni nič tako dobro, da ne bi moglobiti bolje,« je zaključila govor predstojnicaoddelka za transfuziologijo SB Maribor prim.Vera Urlep Šalinović.Sledil je govor direktorja BVQI, gospodaZorana Lekića, ki je predstojnici svečano predalcertifikat za celotno dejavnost oddelka.Po zaključnih besedah smo se podali vsosednjo sobo na prigrizek. Med vožnjo vLjubljano (tokrat v avtu) sem premišljevala odolgi poti, ki sem jo opravila v svojem strokovnemživljenju, in o razvoju transfuzijskedejavnosti.Ljerka Glonar

16NOVICEPismooražnovcemSpoštovani oražnovci,drage kolegice in kolegi!Vesel sem, da je bilo leto 2005za oražnovce pomembno inuspešno. Pomembno zato, kerje minilo 80 let od vselitve prvihštudentov v Oražnov domna Wolfovi, in uspešno, ker smo to obletnicotudi obeležili.V januarju je RTV Slovenija namenila nekajdragocenega časa dr. Ivanu Oražnu. GospodAleksander Čolnik je povabil nekaj oražnovcevna pogovor v Polnočni klub. Nastala je prijaznain odmevna oddaja, za katero smo mu oražnovcizelo hvaležni. Zdi se mi, da je dobro izbral sodelujočein imenitno, kot on zna, vodil pogovor,ki je pritegnil gledalce in prikazal oražnovceskozi čas. Prizor s portretom in kipom dr. IvanaOražna ter z dekansko verigo, narejeno iz Oražnovegazaklada, je gledalcem priklical pred očitudi dr. Ivana Oražna. Sogovorniki, Nada SenicaPiščanec, dr. med., oražnovka v petdesetih letih,absolvent medicine Marko Vrbnjak, sedanjioražnovec z Wolfove, doc. dr. Zvonka ZupaničSlavec, oražnovska "posvojenka", in predsednikKuratorija Oražnovega doma, seveda nismomogli povedati vsega – vsak bi lahko dodal šekaj drugega in pomembnega – vendar je kljubtemu večina gledalcev lahko začutila veličinodr. Ivana Oražna in pomen njegove zapuščineza študente medicine in stomatologije, zaMedicinsko fakulteto v Ljubljani in tudi zaSlovence nasploh.Tudi sedanji oražnovci so se zelo izkazali.Organizirali so srečanje oražnovcev v Kostanjevici.V soboto, 8. oktobra 2005, smo se zbrali predrojstno hišo dr. Ivana Oražna, kjer nas je zadobrodošlico že čakal prigrizek in pijača. Mladioražnovci so pripravili lep kulturni program inpoložili venec k njegovemu kipu. Skupaj smošli na grob Oražnove matere na kostanjeviškempokopališču in tudi tam polo-žili venec. Natonas je Medicinska fakulteta, v imenu dr. IvanaOražna, pogostila pri "Žolnirju" z dobrimkosilom in imenitnim cvičkom. Srečali smo seprijatelji in stari znanci. Znova so oživeli dogodkiiz let v Oražnovem domu. Škoda, da tezgodbe še niso napisane.V letošnjem novembru so sedanje stanovalkeOražnovega doma na "Dolenjki" pripravilemartinovanje. Njihovemu prijaznemu povabilusva se odzvala dekan Medicinske fakultete inpredsednik Kuratorija. S prof. dr. DušanomŠuputom sva preživela lep večer med mladimikolegicami, ki so pripravile obilo dobrot inpovedale veliko zgodb.Oražnovci na Wolfovi so sledili zgledu kolegicin v drugi polovici novembra pripravilivečerjo. Tokrat se je, poleg dekana in predsednikaKuratorija, prijetnega večera udeležila tudidoc. dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je vnesla vvečer posebno prijazno vzdušje. Oba dogodkakar kličeta po zapisih!Drage oražnovke in oražnovci, spet sem vamnapisal pismo. Pričakujem vaše krajše ali daljšeodgovore. Skrbno jih bom vložil v mapo, kjerse je nabralo do sedaj že 25 krajših in daljšihzgodb za našo knjigo. Za vzpodbudo k pisanjuprilagam tokrat prispevek Lojzeta Števanca, dr.med., ki je zares primeren zapis ob 80-letnicivselitve prvih študentov v Oražnov dijaški dom.Kot vidimo iz prispevka Lojzeta Števanca, dr.med., te častitljive obletnice lahko tudi ne bibilo. Kar nekaj poguma, truda in iznajdljivostije bilo treba v teh 80 letih, da je Oražnov domostal študentom medicine in Oražnov zakladMedicinski fakulteti!Z lepimi pozdravi in najboljšimi željamiza leto 2006,vašStane Repše,predsednik Kuratorija Oražnovega domaPrispevke pošljite na naslov: Prof. dr. StaneRepše, Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo,Klinični center, Zaloška 7, 1000 Ljubljana,E-pošta: stane.repse@kclj.siPred rojstno hišo dr. Ivana Oražna ob srečanju v Kostanjevici 8. 10. 2005 (foto: Mihael Vrčkovnik,študent stomatologije)Oražnov dom nam hočejo zaseči9. februarja 1959 sem se okrog 6. ure zvečerod doma vrnil v Oražnov dijaški dom (ODD),kjer sem stanoval že peto leto. Zlagal sem stvariiz kovčka, ko je v sobo prišla Francka Strmole,ki sem jo poznal iz Univerzitetnega odbora(UO), in hotela, da stopim na hodnik. Tam sobili: Plemenitaš, Čop, Popovič in še nekaj menipoznanih in nepoznanih ljudi iz UO-ja (kateregačlan sem bil).Francka Strmole mi je na kratko povedala, dabodo našo stavbo na Miklošičevi 5 a podrli, kermislijo tam graditi nek trgovski center. Študentjene vedo, kam bi preselili svoje urade, čeprav seo tem že dalj časa pogajajo. V začetku so mislili,da bodo dobili prostore v domu poslancev, pas tem ni bilo nič. Nato so jim ponujali gasilskidom pred Vodnikovim trgom. Bili so navdušeni,ker je dom v centru in ima veliko prostorov, kibi se jih z manjšimi investicijami dalo preureditiza njihove potrebe."Že smo mislili, da je dom naš, pa je zopet vsepadlo v vodo." Ker bodo po napovedih stavbo žespomladi podrli, se morajo izseliti. Šli so k županuDermastji, ki jim je povedal, da bi njihovimpotrebam ustrezal ODD ali pa Mojzerjev dom.Ogreli so se za ODD, ker je v centru. S sebojso imeli "strokovnjake", ki bi na mestu samemISIS januar 2006

17NOVICEugotovili, ali je potrebno kaj prezidati ali utrditi.Radi bi imeli dvorano, zato bi morali začeti z deličim prej. Govorili so, kot da je že vse dokončnosklenjeno. Rekla je, da se bomo mi preselili naGerbičevo. Bil sem presenečen. Kar razganjalome je, a sem se obvladal. O tem nisem vedelničesar. Na UO-ju o tem niso razpravljali, vse seje odvijalo v partijskih krogih, kjer me ni bilo.Nato so zahtevali načrt doma, ki ga, razumljivo,nisem imel. Tudi če bi ga imel, jim ga ne bi dal,ker za to nisem bil pristojen."Delegacija" je šla iz nadstropja v nadstropje.Vdirali so v sobe, kjer so kolegi sedeli za mizamipri knjigah ali pa v posteljah s knjigamiv rokah in jih presenečeni gledali. V domu jebilo hladno, saj dom ni imel centralne kurjave.Molče so si ogledovali prostore, preizkušali sotrdnost stropov s poskakovanjem, nato pa brezbesed odšli.Zjutraj sva s Cirilom Korparjem, ki je bilpredsednik študentov v domu, o tem poročalaupravniku Majcnu. Ni nama verjel. Rekel je, dabi moral o tem vendar on kaj vedeti, da bi moraliprej njega vprašati, če bi bilo res kaj na tem, zatoo tem ni treba razmišljati.Meni vse to ni dalo miru. Čez dva dni semšel na UO. Tam so imeli stvar za dokončnodejstvo. Izrazil sem začudenje, da to počnejobrez naše vednosti, da nas nihče ne vpraša, kajmislimo in ali se strinjamo. Arogantno so trdili,da mi tu nimamo kaj misliti in se strinjati, ker jedom nacionaliziran. Dokazoval sem, da v temprimeru ne gre za vprašanje nacionalizacije inposmehljivo pripomnil, da je bil dom "nacionaliziran"že 8. marca 1921 z Oražnovo oporoko, vkateri ga je zapustil Medicinski fakulteti in dalv uporabo slovenskim študentom medicine.Eden je ugriznil in mi slaboumno dokazoval, dato ni bila nacionalizacija, ampak da je bil doms tem aktom predan manjši ustanovi, ki je bilaz novim zakonom o nacionalizaciji razlaščena.Zvedel sem tudi, da je bil istega dne Maks Vrečapri Dermastji, ki mu je izročil načrt doma. S tostvarjo so se torej intenzivno ukvarjali.Poiskal sem Cirila in Vinka, sekretarja partijskecelice v domu, in jima povedal, kaj semzvedel. Nezavzeto sta me poslušala in mi ponujalaMajcnovo stališče. Komaj sem ju prepričal,da je Majcen pri tem nepomemben in ga lahkomimogrede odpihnejo. Smejala sta se mi. Šeletakrat, ko sem jima povedal, da so nacionaliziralitudi študentsko parcelo v Ankaranu, za katerosem se pred letom po nalogu UO-ja pogajal,da si dejavno prizadevajo za odvzem ODD, neda bi kdor koli vprašal nas ali fakulteto, in dase bomo znašli pred dokončnim dejstvom, čene bomo ničesar ukrenili, sta mi prisluhnila.Na koncu bomo nosili sramotno odgovornostpred našimi zanamci. Zamislila sta se. Naslednjegadne sta šla z Majcnom k tajniku fakultetein dekanu. Ciril mi je povedal, da se je dekančudil, ker njega o tem ni nihče uradno obvestil.Povedal je, da tu ni govora o nacionalizaciji,istega mnenja je bil tajnik, po poklicu pravnik,ukrenila pa nista nič.V sredo je bil, kot po navadi, sestanek UO-ja,na katerem je bila glavna točka ODD, razdelitevprostorov in preselitev oražnovcev na Gerbičevo.Ko sem to zvedel, smo sestavili skupino in šliponovno k dekanu. O stvari je vedel le toliko,kolikor smo mu mi povedali. Nihče mu ni ničesarpovedal, čeprav gre za lastnino fakultete. Bil jeodločen, da tega ne bodo dovolili, če bo treba,bodo stvar gnali do Beograda. Medtem so nekegadne ponovno prišli v dom "strokovnjaki",brezobzirno so vdirali v sobe in jih merili, ne dabi kogar koli vprašali za dovoljenje. Kolegi, ki sože bili seznanjeni z dogajanji, so jih nekaj časagledali, nato pa s silo nagnali iz doma.Govoril sem z Milanom Žuntarjem, kolegomiz letnika, ki je bil perfekt na Gerbičevi. Rekel je,da je na Gerbičevi blok, v katerem bivajo študentimedicine, da pa oražnovcev ne bo mogoče preselilivanj, ker je dom zaseden. Očitno je bilo,da nas mislijo preseliti v Mojzerjev dom, česarne smemo dovoliti.Z Jocom Žnidaršičem, ki je bil naš kolega naMedicinski fakulteti, kasneje pa se je posvetilfotografiji, sva se dogovorila, da bova ODDpopularizirala. Nekajkrat je fotografiral dom,napravil nekaj posnetkov iz življenja študentovv njem, sam sem napisal komentar k fotografijamin kratko zgodovino doma. Joco je obljubil,da bo poskrbel, da bo reportaža objavljena v"Tovarišu", kjer ima v uredništvu znance. Sililsem ga, naj objavo pospeši, da ne bi kdo zvedelin jo preprečil."Glavno je, da ljudje zvedo za Oražnovooporoko, ker se bo lažje boriti v časopisih, če bopotrebno," sem rekel. Zavedal sem se, da je to"nož v hrbet UO-ju," kot so mi pozneje očitali.Vendar druge izbire ni bilo, če smo hoteli obranitiOražnovo oporoko in dom prihodnjim rodovomštudentov medicine.V četrtek sem šel "vohat" na UO, kaj so skleniliv sredo na sestanku. Na UO-ju ni bilo nikogar, razenMaksa Vreče in administratorke Vere. Maksse je pogovarjal z nekim neznanim človekom,zato sem okupiral Vero. Rekla je, da je sestanekbil, da so načrt doma dobili od Dermastje, da paso "strokovnjaki" iz načrta razbrali, da bo v domtežko vgraditi dvorano. Brez dvorane prostorovne morejo sprejeti, ker ne vedo, kje bi imeli večjeseje in vaje številnih kulturnih društev. Zmeniliso se, da doma ne bodo pustili, zahtevali pa bodo,da jim v njegovem okviru zgradijo dvorano, karso postavili kot pogoj za izselitev iz stavbe naMiklošičevi.Vprašala me je, kako v ODD gledamo na tostvar. Mirno sem jo gledal in zvito rekel, da minimamo nič proti, če nam dajo prostor v enemod blokov študentskega naselja, pri čemer morabiti upoštevana Oražnova oporoka in vgrajenaplošča z odgovarjajočim sporočilom. V Mojzerjevdom pa da ne gremo.Rekla je, da je bil na sestanku Vasja Klavorakot predstavnik študentov Medicinske fakultetein da je povedal, da bodo z Medicinsko fakultetoto težje uredili, kot so mislili. Na vprašanje, ali sose predstavniki študentov medicine strinjali, da seizprazni ODD za potrebe UO-ja, mi ni znala odgovoriti.Včeraj se niso nič konkretnega odločiliin se verjetno v tem tednu tudi ne bodo, čepravbi morali Dermastji poročati o svoji odločitvi.Vključil se je Maks in rekel, da ni bojazni, da bise tako hitro selili.23. februarja sva bila s Cirilom ponovno pridekanu. Našla sva ga v pisarni."Kaj je novega?" naju je prijazno nagovoril.Seznanil sem ga, kaj je bilo doslej storjenega naUO-ju, o naših ukrepih sem molčal."Dobro, naj gredo v prostore kamor hočejo,vendar ne v ODD." Obljubil nama je, da bopritegnil uglednega pravnika, univerzitetnegaprofesorja, ki se bo zavzel za to stvar. Predlagalje, da bi o vsem seznanili Slovensko zdravniškodruštvo. Bil sem mnenja, da še ni pravi čas, da pabomo to storili, in če bo treba, bomo pritegnilitudi čim več starih oražnovcev.Joco se je potrudil in držal besedo. Reportažao ODD je izšla v "Tovarišu" na dveh straneh.Niti z besedico nismo omenili, da se kaj pleteokrog njega.Nato je vsa stvar sumljivo utihnila. 8. majasem šel na UO. Dobila sva se z Janezom Čemažarjem,ki je medtem zamenjal Blaža Vrečkana predsedniškem mestu UO-ja. Nekako svasi postala blizu. Bil je ves čas zelo zaupljiv domene. Povedal mi je, da Dermastja vztraja, dase preselijo v ODD, nam pa da bodo dodeliliprostore na Gerbičevi. Dodelili jim bodo petmilijonov dinarjev, s katerimi bodo lahko obnoviliprostore in zgradili dvorano."Dvorano v domu? Kako?" sem podvomil."Zadostuje, da dva nekoliko trše stopita, pa sestrese cela bajta. Nočem si predstavljati, kaj sebo zgodilo, ko bo dvajset parov zaplesalo polko.Pod se bo zrušil pod njimi, kar je gotovo."Zamislil se je in molčal.Do selitve ni prišlo. Nastopile so počitnice.Medtem sem končal študij in Karči Trplanter Tone Preložnik iz mestnega mladinskegakomiteja sta me nagovorila, da sem med počitnicamidelal kot sanitetni referent v študentskihdelavnih brigadah pri gradnji ceste čez Trojanein pozneje še v Makedoniji.12. novembra 1959 je bil zanimiv sestanekstanovalcev ODD, ki se ga je udeležil tudi JožeLokar kot predstavnik študentov Medicinskefakultete. Na sestanku je prišlo na dan, da ještudentska organizacija želela ustreči UO-ju inizseliti ODD, kar smo jim preprečili. Nekateritega niso mogli prenesti, zaradi česar sem nosilposledice.Lojze Števanecjanuar 2006 ISIS

18NOVICE"Čutim, da zmorem"Razstava likovnih del bolnikov Psihiatrične klinike Ljubljana (PKL)Razstavo je pripravil Atelje Psihiatrične klinike Ljubljanaob podpori farmacevtske družbe Pfizer.Vabimo vas, da se udeležite razstave in dobrodelne dražbe slik petih avtorjev,ki bodo na ogledv Galeriji Kresija na Stritarjevi 6 v Ljubljani.Izkupiček dražbe je namenjen spodbudi in izboljšanju pogojev za nadaljnje ustvarjanje avtorjev razstavljenih del.Odprtje razstave z dražbo nekaterih umetnin bo 16. januarja 2006 ob 18. uri.Preostale slike si bo mogoče ogledati in kupiti do 21. januarja.Razstava je nastala v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana.Čutimo, da... lahko pomagamo in skupaj naredimo korak naprej k razumevanju drugačnosti.Ogled slovenske zobozdravstvene zbirkeŠtudentke in študenti petega letnikastomatologije in medicine z Rekeso 28. oktobra 2005 pod vodstvomprof. dr. Anteja Škrobonje obiskaliSlovensko zobozdravstveno zbirkov Muzeju novejše zgodovine v Celju. Študentiso vedno vedoželjni, zato se otroško razveselimovsakega ogleda, še posebno bodočihzdravnikov. Vsak razstavljeni inštrument,pripomoček in vsak del opreme, ki ga otipamoin se z njim seznanimo, nam širi obzorje innaredi študij zgodovine medicine prijaznejšiin manj teoretičen.Orodje, najstarejše izvira iz prve polovice17. stoletja, je bilo prvič razstavljeno leta 1990,na dan sv. Apolonije, zaščitnice zobobolnih.Drugič je bila zbirka, tedaj že kot stalna,slovenski javnosti na ogled leta 1993. Svojonamestitev na 200 m 2je zbirka doživela 22.septembra 2004. Vtretje gre rado.Razstavljene so tristare zobne ordinacijein star zobotehnični laboratorij. Poleg tegasmo smiselno uredili didaktični kotiček, kjerse otroci (vrtci, šole) seznanjajo z orodjem, gaotipajo in sedejo tudi na prastari zobozdravniškistol. Razstavo popestri še knjižnica s starimizobozdravstvenimi knjigami in revijami.Študenti so si ogledali celjske znamenitostiin se polni vzpodbudnih besed, presenečeninad videnim, pozno popoldne odpraviliproti Reki.Zgodovina zobozdravstva, kamor sodizgodovina zdravstvenega orodja, v svetu ni leteorija, temveč že davno tudi praksa zbiranja,ohranjanja, dokumentiranja, obnavljanja inpredstavljanja inštrumentov, pripomočkov inopreme, pomembnih za razumevanje razvojastroke. Izdelava, oblika in materiali odražajodružbo nekega časa ter razvojno stopnjo medicine,zdravstva nasploh. Zbirke, potem koso urejene, bogato poplačajo delo zbirateljev,utrudljivo, ne z rožicami poslano in nikolidokončano.Franc ŠtolfaISIS januar 2006

20NOVICEZahvalaZavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je kot ključni plačnik zdravstvenih storitev in pravic iz obveznega zdravstvenegazavarovanja v letu 2005, prvič po petih letih, posloval pozitivno. To je dosežek, h kateremu ste tudi zdravniki in zobozdravnikiprispevali pomemben delež zlasti s strokovno opravljenim delom, predanostjo medicini in poklicu ter z znanjem, s katerimsmo skupaj uspešno odgovarjali na številne izzive nadaljnjega razvoja sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji.Vsem zdravnikom in zobozdravnikom se zahvaljujem za sodelovanje v letu 2005!V novem letu 2006 vam želim obilo sreče, zdravja in uspehov!Borut Miklavčič, generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje SlovenijeMestna občina Ljubljanao javnem zdravstvuKonec novembra je Mestnaobčina Ljubljana organiziralajavno tribuno s temo Odgovornostlokalne skupnosti prizagotavljanju javne zdravstveneslužbe. Kar šest uvodničarjev je predstavljalosvoje poglede ter poglede svojih institucij, žalv uradni del MOL ni uvrstila ne Zdravniškezbornice Slovenije ne Združenja zasebnihzdravnikov in zobozdravnikov. Predstavnikiobeh so bili vabljeni zgolj kot publika, vendarbrez možnosti jasno izraziti stališča izvajalcev,ki imajo, ne nazadnje, dolgoletne vsakodnevneizkušnje z delom s pacienti, iz katerih bi lahkoizšel marsikateri dober strateško-organizacijskinasvet. Okroglo mizo je moderirala gospaDunja Obersnel Kveder.Namen javne tribune je bila pomoč mestniobčini pri pripravi strategije razvoja zdravstvenegavarstva občine do leta 2010. Zato je ponovnonerazumljivo, zakaj se je MOL odločilaza tako jasno sporočanje svojih videnj, niso paje zanimale širše izkušnje izvajalcev. Na tribunije bilo neredko opaziti nerazumevanje pojmov"javno zdravstvo", ki je izzvenelo v ločevanjemed zdravstvenim varstvom, ki ga zagotavljazdravstveni dom, ter izločanjem izvajalcev koncesionarjeviz iste funkcije. Čeprav je županja,gospa Danica Simšič zagotavljala, da se zavzemaza spremembe v korist ljudi, podeljevanjekoncesij v Ljubljani ni steklo, kot da zadovoljniizvajalci ne koristijo ljudem. Opozorila pa jena bolj pereče vprašanje, ki ga pogosto zanemarjamo.V Ljubljano se vsak dan pripelje nadelo okoli 300.000 ljudi, okoli 80.000 mladihštudentov prihaja iz drugih krajev Slovenije.Javna zdravstvena služba mora oskrbeti vsepomoči potrebne, zato so prebivalci Ljubljanepogosto prikrajšani, vsaj z daljšimi čakalnimidobami. Velja opozorilo Ministrstvu za zdravje,da bo te podatke upoštevalo pri načrtovanjumreže zdravniških delovnih mest.Ga. Sonja Borštner je kot uvodničarka sstrani mestne občine opozorila, da od Ministrstvaza zdravje pričakujejo, da bo kar najhitrejeizdelalo mrežo. Predstavila je stališče MOL,da bo zdravstveni dom ostal nosilec sistemaosnovnega zdravstvenega varstva, podrobno jetudi predstavila zahtevo MOL, da se zakonskobolj podrobno opredeli podeljevanje koncesijeter pristojnosti občin na tem področju. Pri podeljevanjukoncesij so občine sedaj svobodne,lahko se odločilo za javni razpis (kar nekaj jihje bilo objavljenih že tudi v reviji Isis), lahkoodločajo o odobritvi vloge, podeljujejo jih povrstnem redu vložene zahteve.Vabljeni predavatelj, pravnik dr. AleksijMužina, je opredelil koncesijo kot podelitevsplošne oziroma posebne pravice za izvajanjejavne službe. Pravica sama še ne pomenitudi pridobitve naročila, ki se obvezno podelipreko javnega razpisa. Opozoril je, da je zakonodajalecpredvidel podelitev koncesije vsemprosilcem, ki izpolnjujejo pogoje, hkrati padrug zakon nalaga občinam odgovornost zazagotavljanje delovanja zdravstvenih domov.Tega ne morejo zagotoviti brez širitve mreže, čezdravnik odide in odnese svoj del koncesije.Mag. Julijana Breznik Mlakar je v literaturipoiskala dokaze, da se je z uvedbo koncesionarskihoblik zdravniškega dela poslabšalozdravje prebivalcev. Učinek naj bi bil predvsemna področju zmanjšanja preventive. Nikjer niomenila, da se je v zadnjih letih zmanjšaloštevilo zdravnikov in zobozdravnikov, da seje družbeno socialno okolje spremenilo, kar jepovzročilo drugačno epidemiologijo in večještevilo obiskov v ambulantah, ne nazadnje, daje bil uveden program preventive v osnovnizdravstveni dejavnosti, ne izjemno pozitivnihrezultatov preventivnih zobozdravniških akcijv šolah. Menila je, da je zasebno delo sprejemljivole za zapolnjevanje vrzeli v odročnih krajih.Nikjer ni omenjeno dodatno financiranje vzdravstveni sistem, ki so ga zdravniki zasebnikiinvestirali z lastnimi sredstvi.Po vseh teh zahtevah, ki so bolj enostranskosporočale kot vabile k resnični poglobljenirazpravi in viziji razvoja, je Janez Remškar, dr.med., kot predstavnik Ministrstva za zdravjelahko le zaokrožil, da sedanji sistem morda resni najboljši, je pa rešil slovensko zdravstvo vdoločenem prehodnem obdobju. Potrdil je, daministrstvo pripravlja mrežo, pripravlja tudisisteme za primerjavo zdravnikov med sebojter možne poti za selekcionirano nagrajevanjezdravnikov. Opozoril je, da je Slovenija preddvema mesecema prestopila mejo in imamosedaj že več kot 15 odstotkov prebivalcev vkategoriji "starejši", čemur bo v prihodnjepotrebno še bolj prilagoditi celotni sistem. Elizabeta Bobnar NajžerISIS januar 2006

22NOVICENujna (postkoitalna) hormonska kontracepcijaSpoštovane kolegicein kolegi!Zaradi zaustavitve dobave hormonskihpripravkov norlevo(levonorgestrelna nujnakontracepcija) in stedirila-d(klasična Yuzpejeva metodanujne kontracepcije) predstavljamo drugemožnosti nujne (postkoitalne) hormonskekontracepcije kot izhod v sili po nezaščitenemspolnem odnosu.Mednarodno pomembne zdravstveneinštitucije (Food and Drug Administration,International Planned Parenthood Federation- IPPF) svetujejo, da se namesto običajneformule, ki jo ima stediril-d (0,05 mgetinilestradiola in 0,25 mg levonorgestrela veni tableti; običajna formula za nujno kontracepcijoje 2 tableti čim prej in čez 12 ur še2 tableti), lahko uporabljajo tudi ustrezni odmerkiv drugih kontracepcijskih tabletah.Po priporočilih IPPF (dostopno na:http://www.ippf.org/ContentController.aspx?ID=5604) se za nujno kontracepcijoenako učinkovito uporabljajo kontracepcijsketablete z 0,03 mg etinilestradiola in 0,15mg levonorgestrela v eni tableti. Od ustreznihpripravkov so trenutno na voljo pri nas: stediril-m, microgynon, rigevidon.V primeru uporabe teh pripravkov je potrebnovzeti čim prej 4 tablete naenkrat, čez12 ur pa še 4 tablete. Formula je torej 4 + 4.Še vedno velja, da je prve tablete potrebnovzeti najkasneje v 72 urah pa nezaščitenemodnosu.Za pravilno in učinkovito uporabo nujnekontracepcije bi bilo dobro, da so o možnostihnujne kontracepcije in natančni formuliobveščeni vsi zdravstveni delavci, ki prihajajov stik s pacientkami, ki iščejo pomoč. Za dodatneinformacije lahko pokličete na tel. 01522 61 83 ali 01 522 60 29. Bojana Pinter, Alenka Pretnar DarovecUsmeritve za delo glavnega odborain zaupnikov Fidesa v zavodihDelegati XV. letne konferenceFidesa, sindikata zdravnikovin zobozdravnikov Slovenije,so sprejeli naslednje usmeritveza delo glavnega odbora in zaupnikovFidesa v zavodih:1. V primeru, da v okviru pogajanj za novsistem plač v javnem sektorju ne bo prišlodo zadovoljivih rešitev za zdravnike ali če senov plačni sistem še ne bo uveljavil, se začenjajoustanavljati združenja zdravnikov,ki se bodo pogajala o vrednosti dela zdravnikovizven sistema javnih uslužbencev.2. V pogajanjih za kolektivno pogodboza javni sektor in kolektivno pogodboza zdravnike in zobozdravnike morajopogajalci Fidesa vztrajati na umestitvizdravnikov v plačne razrede, ki izhajajo iznerealiziranega dela aneksa iz leta 2000.3. Fides si mora prizadevati za ureditev vsehposebnosti delovnih razmerij zdravnikovv poklicni kolektivni pogodbi. Glavniodbor naj vztraja, da morajo biti najvišjeplače zdravnikov, ki opravljajo zdravniškoslužbo, primerljive s plačami najvišjihfuncionarjev v vejah oblasti.4. Glavni odbor naj tudi v prihodnje dejavnosodeluje pri razreševanju problemov,s katerimi se srečujejo mladi zdravniki,predvsem sekundariji in specializanti, zlastiglede vrednotenja dežurstev, organizacijespecializacij ter ostalih delavnopravnih insocialnih vprašanj.5. Glavni odbor naj v sodelovanju z Zdravniškozbornico in Slovenskim zdravniškimdruštvom, če to ni mogoče, pa sam, ustanoviodbor za zaščito pravic zdravnikov.6. Sindikalni zaupniki naj intenzivneje prenašajosklepe glavnega odbora Fidesa vzavode in poročajo centrali o aktualnihproblemih na ravni zavoda. V zavodih najskrbijo za osveščanje zdravnikov o njihovihpravicah.V Ljubljani, dne 9. 12. 2005Predsednik delovnega predsedstva letnekonference: Ivan MrzlikarISIS januar 2006

24NOVICEVSloveniji cepljenje proti klopnemumeningoencefalitisuopredeljujejo Zakon o nalezljivihboleznih (1), Pravilniko cepljenju, zaščiti z zdraviliin varstvu pred vnosom in razširjenjem nalezljivihbolezni (2) in vsakoletni Programimunoprofilakse in kemoprofilakse (3).Zakon o nalezljivih boleznih (1) in Pravilnik(2) določata, da je cepljenje proti klopnemumeningoencefalitisu obvezno za osebe, ki sopri svojem delu ali praktičnem pouku izpostavljeneokužbi z virusom klopnega meningoencefalitisa.Program imunoprofilakse in kemoprofilakse(3) opredeljuje program imunoprofilakseza osebe, ki so pri opravljanju delaizpostavljene nalezljivim boleznim. Medostalimi cepljenji, ki so obvezna za te osebe,je navedeno tudi cepljenje proti klopnemumeningoencefalitisu.“Cepljenje je obvezno za osebe, ki so prisvojem delu izpostavljene nevarnosti okužbez virusom klopnega meningoencefalitisa.”Poleg tega Program imunoprofilakse inkemoprofilakse vsako leto opredeli programimunoprofilakse za učence, dijake in študenteza naslednje šolsko leto, kjer je medobveznimi cepljenji navedeno tudi cepljenjeproti klopnemu meningoencefalitisu."Cepljenje je obvezno za dijake in študente,ki so pri praktičnih vajah izpostavljeni nevarnostiokužbe."Glede na Program (3) je cepljenje protiklopnemu meningoencefalitisu priporočljivoza vse osebe, starejše od 1 leta, ki bivajo ali bododejavne na endemskem območju.Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom protiklopnemu meningoencefalitisu, ki je primernoglede na starost (odmerek 0,25 ml za 126 VIE U/ml, nekateri proizvajalci >60U/ml).V primeru vboda klopa pred prvim odmerkomali v 14 dneh po prvem odmerku ta odmerekne prepreči možnosti pojava klopnegameningoencefalitisa. Uporaba cepiva za namenpoekspozicijske profilakse ni priporočljiva (5).V primeru, da oseba po prvem odmerku opaziprisesanega klopa, lahko damo drugi odmerekpo shemi (običajni ali hitri), vendar obenemopozorimo osebo, da vseeno obstaja možnostpojava bolezni.Zaščite s specifičnimi hiperimunoglobulinipo izpostavljenosti virusu klopnega meningoencefalitisa,enako kot v številnih evropskihdržavah (6), ne priporočamo.Osebe, ki so prebolele klopni meningoencefalitis(serološko dokazan), so zaščitene protibolezni in ne potrebujejo cepljenja.Kontraindikacije za cepljenje:akutna vročinska bolezenhuda alergična reakcija po predhodnemodmerku cepiva na sestavino cepiva ali najajčne beljakovine.Pri osebi z avtoimunsko boleznijo ali sumomna tako bolezen je potrebno pretehtatineugoden vpliv cepljenja na avtoimunsko bolezenin tveganje okužbe z virusom klopnegameningoencefalitisa, čeprav ni nobenega dokaza,ki bi potrjeval domnevo, da cepljenjelahko sproži avtoimunost ali poslabša potekavtoimunske bolezni.Varnost cepiva za uporabo med nosečnostjoin dojenjem ni bila ustrezno ocenjenav kontroliranih kliničnih študijah, zato cepimonosečnice le po skrbni individualni presojimožnega tveganja in koristi (5).Pri imunsko oslabljenih osebah cepljenje nikontraindicirano, priporočamo pa preverjanjeučinka cepljenja s serološkim testiranjempribližno štiri tedne po drugem odmerku. Čeni bilo ustreznega odziva, ponovimo drugiodmerek. Tretji odmerek damo po običajnishemi.Marta Grgič VitekViri:1. Zakon o nalezljivih boleznih. Ur. l. RS, št. 69/95.2. Pravilnik o cepljenju, zaščiti z zdravili in varstvu predvnosom in razširjenjem nalezljivih bolezni. Ur. l. RS, št.16/99.3. Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 2005.Ur. l. RS, št. 20/05.4. Immuno. Tick-borne encephalitis (TBE) and its immunoprophylaxis.Vienna: Immuno AG;1991:47.5. Barrett PN, Dorner F, Ehrlich H, Plotkin SA. Tick-BorneEncephalitis Virus Vaccine. In: Plotkin SA, Orenstein WA.Vaccines. Saunders Elsevier, 2004: 1049.6. Kunze U, Asokliene L, Bektimirov T et al. Klopni meningoencefalitisv otroštvu - consensus 2004. Zdrav Vestn 2004;73:611-4.* Navodila smo pripravili na Oddelku za program cepljenjaCentra za nalezljive bolezni IVZ RS v sodelovanju s koordinatorjicepljenja. Za dragocene pripombe se najlepšezahvaljujemo prof. dr. Francu Strletu.

FOTOREPORTAŽA25Zdravniški koncert – osrednji stanovskikulturni dogodek v LjubljaniPavle KornhauserOb zaključku Plečnikovih spominskih dni, strokovni prireditvi predkliničnih inštitutovljubljanske Medicinske fakultete (MF), ki združi teorijo in prakso, je že 36. zaporedpotekal koncert, na katerem so nastopili zdravniki in njihovi sodelavci.Zadnjih pet let je prizorišče tegakulturnega dogodka velika dvoranaSlovenske filharmonije (SF).Več kakor celo desetletje smonastopali v Narodni galeriji, kopa se je pokazalo, da je premalo prostora zavedno večji obisk, smo se preselili v atrij Narodnegamuzeja. Tudi ta je postal preozek inko se je obnovila častitljiva stavba Slovenskefilharmonije, so zdravniški koncerti dobili novdom, upam, za naslednja desetletja.Zamisel za sklepni koncert po interfakultativnemseminarju predkliničnih inštitutovljubljanske MF se je porodila patologu, profesorjuIvanu Lenartu, široko razgledanemurazumniku, obenem ljubiteljskem glasbeniku– čelistu. Dobro se spominjam prvega zdravniškegakoncerta v glavni dvorani Narodne galerije,saj sem tudi sam sodeloval kot pianist. Odtakrat naprej, vse do danes, sta mi oba začetnikaZdruženi trije zbori so zapeli Odo radosti L. van Beethovna. (Foto: Matej Cerar)Letos najboljše študentke in študente na izpitih iz predkliničnih predmetov je nagradil dekan MF,profesor Dušan Šuput. Na odru so s svojimi mamicami. (Foto: Janez Kotar)teh spominskih dni, profesorja Lenart in Dolenc,zaupala pripravo umetniškega programain na odru sem se vsa leta naprej pojavljal tudikot "konferansjé", ki je predstavljal avtorje delin izvajalce (sedaj to nalogo uspešno opravljapredsednica Kulturno-umetniškega društvaKC in MF dr. Lojz Kraigher, docentka ZvonkaZupanič Slavec). Profesor Lenart si verjetno nipredstavljal, da bo ta prireditev postala kulturnidogodek za slovensko prestolnico, dokazljubiteljske umetniške dejavnosti zdravnikov,primer, ki ga ne poznajo osrednja bolnišničnain fakultetna središča v Evropi.Zadovoljen sem, ker je tudi letošnji zdravniškikoncert, 2. decembra 2005 zvečer, takoimenitno uspel. Ne le vsebinsko – po izbiriglasbe in kakovostni izvedbi skladb, temvečtudi organizacijsko in družabno. Velika dvoranaSF je bila polno zasedena, "režija" naodru brezhibna. Kot še nikoli doslej (verjetnotudi na nobeni drugi prireditvi) se je tegajanuar 2006 ISIS

28FOTOREPORTAŽAtom. Poustvarjalna umetniška dejavnost našihzdravnikov nima primerjave nikjer v Evropi(verjetno tudi na drugih celinah ne)!In še to, dekan MF, profesor Šuput, je udeležencekoncerta prisrčno povabil na sprejemv vseh prostorih SF. Ob kozarcu vina in sadnihsokov ter sladkih dobrotah se je nadaljevaloprijetno druženje skoraj do polnočnih ur.Zahvala naj velja tudi sponzorjem, ki sofinančno podprli izvedbo koncerta.Na odru Slovenske filharmonije je mladinskipevski zbor Veter, zdravniški orkester Promedico s solisti: Vlasto Rožman, sopran,Jernejem Strahom, tenor, in basistom BorisomKlunom. Dirigirala je Urša Lah. (Foto:Janez Kotar)Po navdušenem ploskanju mojstrsko izvedenih songov iz mjuziklov Fantom iz opere in Nesrečnikiso se izvajalcem zahvalili častni predsednik Plečnikovih spominskih dni akademik Dušan Ferluga,docentka Zvonka Zupanič Slavec, ki je poslušalce vodila skozi spored in profesor Pavle Kornhauser,ki je tudi letos vsebinsko oblikoval zdravniški koncert. (Foto: Matej Cerar)Ob ustanovitvi Fundacijeprim. dr. Janka DržečnikaErih TetičkovičDruštvo za zdravje srca in ožiljaza Maribor in Podravje je vzadnjih letih izvedlo nekajodmevnih dobrodelnih akcij.Poleg osnovnega poslanstva– preventive in osveščanja ljudi na področjusrčno-žilnih in možgansko-žilnih bolezni– je dobrodelnost prav tako pomemben deldruštvene dejavnosti.Letos poleti je avtor prispevka predlagal,da društvo ustanovi dobrodelno fundacijo,katere namen naj bi bil pomagati študentumedicine na Medicinski fakulteti Univerzev Mariboru s štipendijo, ki bi jo podeljevalina začetku vsakega študijskega leta. Polegizrednega učnega uspeha bi moral kandidat zaštipendijo izpolnjevati tudi druge, s posebnimaktom predpisane pogoje, pri čemer bi bileupoštevane tudi njegove socialne težave.2. 9. 2005 je bil na seji izvršilnega odboradruštva soglasno potrjen predlog o ustanovitvifundacije, prav tako pa tudi avtorjev predlog, danosi fundacija ime po uglednem mariborskemzdravniku, kirurgu, znanstveniku, človekuizjemnega duha in širokih obzorij, učitelju inprijatelju številnih generacij mladih zdravnikov– prim. dr. Janku Držečniku.Prim. dr. Janko Držečnik se je rodil 1913 vOrlici na Pohorju kot sin zavednih kmečkihstaršev. Verjetno so mu ob rojstvu sojenice pol-ISIS januar 2006

29FOTOREPORTAŽAožile v zibelko poseben dar – doseči neslutenovišino razuma in duha, enako kot njegovemubratu, nekdanjemu mariborskemu škofu, dr.Maksimiljanju Držečniku.Po končanem študiju medicine v Zagrebuleta 1939 je pričel svojo poklicno pot v mariborskibolnišnici, ki ji je ostal zvest vse dosvoje upokojitve leta 1984. Veliko zaslug grepripisati prim. dr. Janku Držečniku, težko jih jestrniti v le nekaj vrstic. Reorganiziral je celotnikirurški oddelek v smeri nadaljnje subspecializacije,pri čemer je osnoval tudi oddelek zatorakalno kirurgijo, ki ga je vodil od leta 1954do 1965 in ga pomagal razvijati tudi pozneje.Leta 1965 je bil imenovan za predstojnikakirurških oddelkov, 1978 pa za strokovnegavodjo kirurških oddelkov Splošne bolnišniceMaribor. To funkcijo je z zagnanostjo in ponosomopravljal vse do upokojitve.Bogato strokovno znanje je pridobival narazličnih klinikah nekdanje Jugoslavije, patudi po Evropi – od Gradca, Dunaja, Pariza,Londona do Stockholma. Kot ugleden kirurg jepostal član Mednarodnega združenja kirurgov.V letih od 1980 do 1984 je bil predsednik kirurškesekcije Slovenskega zdravniškega društva,bil je član medicinske sekcije terminološkekomisije pri Slovenski akademiji znanostiin umetnosti. Veliko je prispeval k lepi, čistislovenski strokovni medicinski besedi, ki jo jeIdejni oče fundacije prim. dr. Janka Držečnikaprim. prof. dr. Erih Tetičkovič, dr. med., jeizročil listino o ustanovitvi fundacije predsednikuDruštva za zdravje srca in ožilja zaMaribor in Podravje prim. Mirku Bombku,dr. med.Ustanovno listino Fundacije prim. dr. Janka Držečnika je v imenu sorodnikov sprejela primarijevahči, mag. Livija Požar Držečnik, dr. med.znal negovati. Tako je poznan tudi kot soavtorknjige Slovenski zdravstveni besednjak.Poleg rutinske kirurgije je med prvimi pričelsodelovati tudi pri razvoju eksperimentalnekirurgije, predvsem z graško univerzo. Bil jetudi med prvimi slovenskimi zdravniki, ki sose lotili operacije na srcu.Za svoje izjemno delo na področju medicine,pa tudi na drugih področjih, je bil leta 1984odlikovan z redom dela z zlatim vencem, 1992pa je bil sprejet v častno članstvo Slovenskegazdravniškega društva.Poleg neizbrisnih sledi, ki jih je zapustil vslovenski medicini, je prim. dr. Janko Držečniksvoje življenje posvečal tudi umetnosti, zlastiglasbi. Leta 1972 je v verzih zapisal Hipokratovoprisego in jo tudi uglasbil. Bil je intelektualnaveličina, izjemen poznavalec zgodovine, astrologije,poliglot, skonstruiral je večni koledar vobliki tabele, tako za gregorijanski kot julijanskikoledar. Prav tako je izdelal tabelo premakljivihpraznikov. Malo ljudi ve, da je izračunalnatančni datum Kristusovega križanja, kar jeobjavila tudi Mohorjeva družba.Moralni lik zdravnika je gradil na dveh načelih:na načelu, starem več kot tisoč let – spoštujin ceni ljudi enako kakor samega sebe, terna lepem slovenskem načelu – ne le kar mora,kar more, je mož dolžan storiti. Mlajše kolege jeznal velikokrat poučiti, da mora biti osnovnovodilo zdravnika, vse svoje delo usmeriti kzdravljenju in obvarovanju življenja, ne gledena to, ali gre za antičnega, srednjeveškega alinovodobnega zdravnika.Prim. dr. Janko Držečnik je bil odličenin dobrohoten učitelj, ki je vzpodbujal k samostojnemurazmišljanju in znal usmerjatihotenja drugih, znal je mlajše kolege naučitirazumsko gledati na kirurške probleme. Nikolini odklonil strokovne pomoči nikomur, ki joje iskal pri njem. Pri spodrsljaju ni bil strogsodnik, temveč razumevajoč tolažnik in učiteljz vedno dobrim nasvetom.Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost intehnologijo je 18. 10. 2005 izdalo odločboo soglasju k ustanovitvi Fundacije prim. dr.Janka Držečnika. Na večer sv. Martina, ki nipoznan le kot zaščitnik dobre kapljice, marvečtudi kot dobrodelnik, smo v Kazinski dvoraniSNG Maribor svečano razglasili ustanovitevfundacije. Svečanost, ki so se je poleg ministraza visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, dr.Jureta Zupana, mariborskega župana BorisaSoviča, in dr. Franca Krambergerja, mariborskegaškofa ordinarija, udeležili visokipredstavniki mariborskega visokošolskega,političnega, medicinskega in kulturnega življenja,je vodila igralka Alenka Tetičkovič. PoHipokratovi prisegi, ki jo je zapel Moški pevskizbor NKB Maribor, je sledil čudovit umetniškiprispevek, ki so ga poklonili ugledni umetnikiJanez Lotrič, Petja Ivanova in Jaki Jurgec obspremljavi Olge Pečenyjeve.Znameniti primadoni Ondini Otti Klasinc(zdaj svetovno znani Lotrič je bil med njenimiučenci) je Društvo za srce podelilo zadolgoletne zasluge pri humanitarnih akcijahprvo kristalno srce, izdelek umetniških rokjanuar 2006 ISIS

30FOTOREPORTAŽAPrvo kristalno srce – simbolično priznanje društva, je prejela ugledna mariborska primadonaOndina Otta Klasinc.steklarjev iz Rogaške Slatine, simbolično priznanje,ki ga bomo poslej podelili na vsakoletnisvečanosti najzaslužnejšim Mariborčanom zanjihovo humanitarno delovanje.Pod vodstvom znanega dražitelja MitjeMršola je potekala tudi dražba umetniškihdel, ki so jih za fundacijo darovali Galerija LMFestič in Galerija Hest, akademski slikarji RadoJerič, Simon Kajtna, Viktor Šest, Jože Denko inakademska kiparka Vlasta Zorko. Izkupičekprodaje pomeni sijajen začetek Držečnikovefundacije, saj smo zbrali 2.560.000 tolarjev.Najdražje je bila prodana slika Maribor na vodiHama Ibrulja (darilo Galerije LM iz Maribora),ki jo je za 850.000 tolarjev kupilo svetovalnopodjetje Finea – ITO oziroma njen direktorMiklavž Borec, medtem ko je NKB Maribor,ki je bila pokroviteljica celotne akcije, kupilaStaro trto Rada Jeriča za 600.000 tolarjev.Res sijajen začetek, saj se je še pred sklepnosvečanostjo – humanitarnim plesom znaslovom Maribor pleše v Evropi, ki je bil vFestivalni dvorani Lent v Mariboru 18. 11.2005, zbralo z dodatnimi donacijami na računufundacije 3.000.000 tolarjev. Čisti izkupičekhumanitarnega plesa bo to vrednost zagotovoše povečal.Skoraj sto estradnih umetnikov iz domovinein sosednjih evropskih dežel se je brezhonorarja odzvalo našemu vabilu in nam pričaralonepozabno noč na Lentu. Celo rokovskaISIS januar 2006legenda Casey Jonnes je priletel iz Anglije,oder je bil skoraj premajhen za orkester JessaRobina z Dunaja. Višek umetniškega užitkasta nam podarila enkratna umetnica na električnemčelu Ana Rucner iz Zagreba, ki je pri22 letih znana že po vsem svetu, ter virtuozna cimbalah Adam Bickey s svojo skupino.Prešerno vzdušje so ustvarili: štajerski legendiAlfi Nipič in Edvin Fliser, brhka Saša Lendero,tokrat najpopularnejši duet Werner in BrigitaŠuler, svetovni prvak na diatonični harmonikiDenis Novato s plesno skupino Lucky lips izAnna studia, spomine na lepe, stare čase staobujala Marko Novosel in Darko Domjan izZagreba, prisotne so bile tudi domače rokovskezvezde Ave. Manjkala ni niti sestra Franja izNaše male klinike, ki je povedala marsikateroo svojih težavah pri sprejemanju ženitvenihponudb.Polnočno slavje je bilo namenjeno dolgoletnemuzvestemu prijatelju Martinu Sagnerju– Dudku, ki je pomagal pri nizu humanitarnihakcij v Mariboru, začenši pri akciji S pesmijoin srcem za otroke s cerebralno paralizo. Iznje se je pozneje razvil današnji Sonček. Zasvoje delo je prav tako prejel priznanje v oblikikristalnega srca. Ob spremljavi ljudskih godcevMarija Snežna nas je s preprosto pesmijo znovaspomnil na marsikatero resnico, ki jo včasihpozabljamo. "Nikoli ne pozabite svojega prelepegajezika," je zaključil svoj nastop.Z občutkom, da smo storili nekaj lepega,dobrega, smo se ob prvih letošnjih snežinkahizgubljali v zgodnje jutro.Prepričani smo, da bo fundacija zaživela,kakor smo si želeli. Ime prim. dr. Janka Držečnikav fundaciji pa bo le skromno, vendarspoštljivo spominjanje na njegovo duhovnoveličino.Prijeten pogovor ministra Zupana in njegove soproge, mariborskega župana Borisa Soviča indirektorja fundacije.

32INTERVJUIntervju s prof. Stigom BengmarkomEldar M. GadžijevRojen je bil 10. aprila 1929 vÖstervåli na Švedskem. Diplomiralje na Medicinski fakulteti Univerzev Lundu leta 1956 in dve letipozneje 1958 tam tudi doktoriral.Častni gostujoči profesor na UCLUniverze v Londonu od 1999Profesor kirurgije na Univerzi vLundu 1970 – 1994Predstojnik katedre za kirurgijo naUniverzi v Lundu 1970 – 1992Glavni kirurg (predstojnik oddelkaza kirurgijo), Univerzitetna bolnišnica Lund 1970 – 1991Ustanovni generalni sekretar Svetovne hepato-pankreato-biliarne zveze1986 – 1990Novoizvoljeni predsednik in predsednik Svetovne hepato-pankreatobiliarnezveze 1990 – 1994Predsednik Evropskega združenja za raziskave v kirurgiji 1971 – 1972Novoizvoljeni predsednik in predsednik društva kirurških infekcij vEvropi 1987 – 1989Član izvršilnega odbora več mednarodnih medicinskih združenj, mednjimi tudi Evropskega društva raziskav v kirurgiji 1970 – 1974, CICD1970 – 1975, Mednarodnega kirurškega društva 1972 – 1976Član številnih mednarodnih poklicnih organizacijGlavni urednik World Journal of HPB Surgery 1987 – 1993Član uredniškega odbora številnih medicinskih revijPrejemnik več časti in nagradVečkrat povabljen za gostujočega profesorja, med drugim so ga vabilitudi British Journal of Surgery in avstralsko združenje za raziskave vkirurgiji.Povabljen k Academii Europaei – Evropski akademiji – drugi kirurgmed vsemi, ki je bil povabljen, da se včlani.Častni član dveh kirurških univerz – FRCS Austral 1990, Royal Collegeof Physicians and Surgeons Glasgow – FRPS Glasgow 1993Častni/dopisni član več nacionalnih in mednarodnih združenj vBraziliji, Kataloniji (Španija), Kolumbiji, Nemčiji (nekdanja vzhodnaNemčija), Italiji, na Norveškem in PoljskemČastni član Mednarodnega hepato-pankreato-biliarnega združenjaČastni član Avstralskega društva za raziskave v kirurgijiČastni član Evropskega združenja za raziskave v kirurgijiČastni član Mednarodnega hepato-pankreato-biliarnega združenjaVeč častnih profesur po svetuAvtor približno 1000 izvirnih člankov in poglavij v učbenikih inpriročnikihMentor približno 110 doktorandom, od tega kar 98 v Lundu medletoma 1970 in 1994Mnogi sodelavci, nekdanji kolegi so bili imenovani za redne in izredneprofesorje, podoktorske štipendiste na Švedskem in po svetu.Stig, bil si in si še eden najproduktivnejših raziskovalcev v kirurgijiin klinični prehrani. Povej nam, prosim, nekaj o svojem raziskovalnemdelu.Začel sem kot anatom leta 1950. V svoji doktorski disertaciji semraziskoval embrionalni razvoj in rast prostatične žleze. Opisal sem, kakosmrt celice prispeva k razvoju tkiva. To je bilo davno, preden je bilaskovana beseda apoptoza. Začel sem s kulturo tkiva v laboratoriju, da bipreučeval vpliv hormonov na prostatično tkivo. Kmalu pa me je začelazanimati tako rast jetrnega tkiva kot tudi vpliv raznih dejavnikov najetrno obnavljanje pri poskusnih živalih. S kirurškim delom sem začelleta 1958 in napravil prvo jetrno resekcijo leta 1962. Verjetno sem kotprvi v Evropi specializiral HPB (hepato-pankreato-biliarno) kirurgijo,hitro pa sta mi sledila nekoliko mlajša L. Blumgart in H. Bismuth. Ker senaša imena začnejo z B so nas pogosto označevali kot tri B-je in včasihpoimenovali kot Bacha, Beethovna in Brahmsa v kirurgiji HPB. Hitrosem se odločil, da bom svojo pozornost usmeril na kirurške zaplete, posebnona okužbe in prirastline, kar me je pripeljalo na področje vnetja,imunologije in prehrane, kjer poskušam še danes kaj prispevati.Bil si ustanovitelj in prvi predsednik mednarodnega združenja HPB.Opiši nam, prosim, kako je prišlo do tega in kakšen pomen ima tozdruženje danes?Zgodaj sem začutil, da je treba deliti in širiti naše znanje iz kirurgijeHPB s kirurgi iz drugih držav. S svojimi sodelavci sem vrsto let organiziralmednarodne tečaje kirurgije HPB, ki so bili zelo dobro obiskani. Kmaluse je oblikoval predlog, da bi se, podobno kakor kirurški specialisti drugihspecialnosti, tudi HPB-kirurgi organizirali v združenje in imeli svojoevropsko revijo. Zato sem v osemdesetih letih v Lundu organiziral prvisvetovni kongres HPB. Močno verjamem v izmenjavo mnenj kot orodje,s katerim lahko dvignemo standarde v medicini po vsem svetu. Pravtako je pomembno, da negujemo prijateljstvo med HPB-kirurgi na vsejzemeljski obli, k čemur odlično pripomorejo svetovna združenja.Profesor Stig Bengmark, mislim, da se zavedaš, da si pomembnovplival na razvoj HPB-kirurgije v naši deželi. Prav na tvojo pobudo,s tvojo podporo in sodelovanjem smo v Ljubljani šest let organiziralimednarodno hepato-biliarno šolo. Poleg tega si podpiral naša raziskovanjana področju jetrne anatomije in nas vzpodbudil k pisanjuin izdaji “Atlasa notanjih jetrnih struktur”, ki je izšel pri uglednimednarodni založbi Springer-Verlag. Kako danes gledaš na to inkaj priporočaš zdravnikom pri kliničnih raziskavah?Ko se je bližala moja upokojitev, sem vedel, da bom težko nadaljevals tečaji na univerzi v Lundu. Mnogo mojih tečajnikov je bilo iz južneEvrope in HPB-šola v Ljubljani je ponudila možnost nadaljevati širjenjeznanja HPB-kirurgije, tudi v dežele vzhodne Evrope. Anatomija je osnovakirurgije in kot anatom sem na začetku svoje poklicne poti delal s slavnimanatomom, profesorjem Hjortsjöm. V Ljubljani sem bil pozitivno presenečenin navdušen nad napredkom in poznavanjem notranje jetrneanatomije, zato sem tako navdušeno podprl objavo takšne knjige. Mojeosebno trdno mnenje je, da morajo biti raziskave usmerjene k temu,da bi postala kirurgija kar najbolj varna. Kako pomembno je to, kažedejstvo, da imamo, vsemu napredku intenzivne medicine in farmacijeISIS januar 2006

33INTERVJUnavkljub, še vedno skoraj enako pogoste kirurške okužbe, tromboze inposledice operiranja, na primer prirastline, kakor pred leti. Možno je,da je tako, ker vsi živimo vse bolj nenormalno življenje, polno stresov,smo premalo fizično dejavni, imamo slabe prehranjevalne navade. Vseskupaj dviga raven kroničnih vnetij v organizmu, tako da smo lahka tarčapretiranega vnetnega odgovora, čemur sledi pareza imunskega sistemain zmanjšana odpornost za bolezni. Mehanizmi so podobni kakor prikroničnih boleznih. Farmacevtska industrija ni uspela zaustaviti epidemijeakutnih in kroničnih bolezni na Zemlji! Človeštvo hudo potrebujedrugačen način preprečevanja bolezni in tudi koncepte zdravljenja.Upam in želim si, da bo več mladih raziskovalcev usmerilo svoje naporev povečanje imunske sposobnosti in odpornosti proti boleznim.Kako se je zgodilo, da si postal iz slavnega HPB-kirurga raziskovalectežav hranjenja in poznavalec imunske vloge črevesja?Po pomoti se je zgodilo, da sta samo dve tretjini mojih bolnikov,ki sem jim reseciral jetra, dobili antibiotično profilakso. Vendar vskupini, ki ni dobila antibiotikov, ni bilo okužb; vse okužbe so bile lepri reseciranih bolnikih, ki so dobili antibiotike. To me je vzpodbudilo,da sem začel raziskovati črevesno floro in hranjenje. Danes vemo, daje od 70 do 80 odstotkov imunskega sistema telesa lokaliziranih pravv gastrointestinalnem traktu. Hranjenje in črevesna flora vplivata nanašo odpornost na bolezni bolj kot karkoli drugega in sta za izhodzdravljenja bistveni.Po vsem svetu imaš svoje študente, ki so ali bili na tvoji šoli HPB vLundu ali sodelujejo pri tvojih raziskavah. Bistveno si pripomogelk uveljavljanju in širjenju sodobnih načel hranjenja pri kirurškihbolnikih in na sploh. Kakšen razvoj pričakuješ na tem področju vprihodnosti?Že ko sem bil še mlad, sem ugotavljal, da bolnikom ležanje v posteljine pomaga – celo škodi jim. Pozneje v življenju sem ugotovil, da imatastradanje in parenteralna prehrana podoben učinek. Mi kot zdravnikismo v preteklosti stvari zapletli bolj, kakor so zapletene same po sebi. Žedolgo zagovarjam kratko hospitalizacijo in ambulantno kirurgijo. No, indanes na mnogih koncih sveta delajo holecistektomije ambulantno in poresekciji debelega črevesa odpuščajo bolnika domov drugi pooperativnidan. Potrebujemo manj bolnišnic, kakor mislimo – le do tri na milijonprebivalcev. Pogoj za to, da bolniki kmalu zapustijo bolnišnico, je, dačim prej po operaciji uživajo normalno hrano, kar je ob upoštevanjusodobnih načel zdravljenja skoraj vedno lahko izvedljivo. Verjamem vto, da bi se morala sodobna medicina usmeriti v organiziranje „centrovzdravja“, ki bi se posvečali preventivi, namesto da se osredotoča na bolnišničnozdravljenje. Zaustaviti moramo „cunami“ kroničnih bolezni!Zahodne družbe ne bodo zmogle bremen zdravstvene oskrbe, če nebo prišlo do tega.Med prvim slovenskim kongresom o klinični prehrani novembra2005 v Mariboru so poslušalci za tvoje predavanje pokazali izrednozanimanje. Ali lahko našim bralcem opišeš bistvene poudarke insporočila svojega prispevka?Moje sporočilo je, da delajmo preprosto in naravno. V preteklostismo preveč zapletali stvari. Spoznati moramo, da tako preveč kot tudipremalo hranjenja škoduje. Skrben nadzor ravni sladkorja v krvi, izogibatise, če se le da, transfuzijam krvi in zdravilom, kot so H2-blokatorjiin antibiotiki, ker vse to povečuje vnetni odgovor, ki je predhodnikpareze imunskega sistema in zapletov, kot so pooperativne okužbe,tromboze in nastajanje prirastlin. Treba je opomniti tudi na to, da delhrane zahodnega sveta, kot so na primer mlečni izdelki in žitarice zglutenom, vsebuje sestavine, ki dvigajo „temperaturo“ vnetnega procesav telesu in zmanjšujejo odpornost na bolezni. Zato bi morala bitiosnova prehrane rastlinska hrana, kolikor se le da, posebej taka, ki jebogata z antioksidanti, kot so polifenoli in flavonoidi. Vzdrževanje innadomeščanje črevesne flore je tudi zelo pomembno.Si član Evropske akademije in tudi neredko skupaj s politiki, ki seukvarjajo z zdravstveno politiko. Kakšen razvoj zdravstva v Evropisi želiš v prihodnosti, da bo lahko kos gospodarskim težavam?„Cunami“ kroničnih bolezni bo povsem uničil nacionalne zdravstveneprograme po svetu, če ga ne bomo uspeli zaustaviti. Stroški zdravstvav ZDA so danes 5000 dolarjev za prebivalca na leto. Predvideva se, da sebodo do leta 2011 podvojili na 10.000 dolarjev. Ni je države, ki bi zmoglatakšno finančno breme. Skoraj 20 odstotkov stroškov gre za zdravila, kipa neredko z neželenimi učinki povzročajo druge zdravstvene težavepa tudi zlorabo.Potrebujemo popolnoma novo strategijo v zdravstvu, ki bo usmerjenav preventivo, v kateri bi sodelovali učitelji, duhovniki, športniki in drugi,ki bi izobraževali ljudi na področju OHRANJANJA zdravja. Namesto, dase osredotočamo na bolnišnice praktično v vsakem mestu, bi bilo boljprav organizirati „centre zdravja“ z ambulantno oskrbo, kjer bi delalitako splošni zdravniki kot specialisti. Denar, ki bi ga prav drastičnoprihranili z zmanjšanjem števila bolnišnic, bi bil koristno uporabljenza organiziranje takšnih centrov za zdravje.januar 2006 ISIS

34AKTUALNOZdravstveno-ekonomski vidiki zdravljenjaneplodnosti v SlovenijiVeljko VlaisavljevićStrateški razvoj reproduktivne medicineVzadnjih dveh desetletjih je razvoj tehnik asistiranereprodukcije (ART) ali, kot jih imenujemo pri nas,oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) povzročilosamosvojitev reproduktivne medicine kotenakovrednega, tretjega dela klasične ginekologije inporodništva. Visoka uspešnost zdravljenja s tehnikami OBMP (danes pouspešnosti presega verjetnost za naravno spočetje v enem menstrualnemciklusu, v vseh reproduktivnih obdobjih!) je razširila tudi indikacije zazdravljenje z OBMP (npr. "urgentni OBMP" v poznem reproduktivnemobdobju). To je privedlo do prevrednotenja mesta in vrednostikirurških tehnik zdravljenja neplodnosti ter uvrstilo tudi zdravljenjemoške neplodnosti v (skoraj izključno) domeno ginekološke službe.Ali smo bili na te spremembe, ki so se zgodile v zadnjih desetih letih,pripravljeni? Ali smo pripravljeni reorganizirati ginekološko službo zasprejemanje tega novega izziva?V zadnjem času interes za zdravljenje neplodnosti spodbujajo tudinegativni demografski trendi v naši državi. Starost žensk ob prvemporodu se vztrajno zvišuje, rodnost pa je med najnižjimi v Evropi. Kljubdejstvu, da sedaj rojeva najštevilčnejša generacija žensk v rodnem obdobju,se negativni prirastek prebivalstva povečuje! Ob pomanjkanjudrugih mehanizmov uravnavanja prebivalstvene politike se zdravljenjeneplodnih parov ponuja kot možnost, da se število otrok poveča vskupini prebivalcev, ki bi to želeli, pa jim ne uspe. Vendar, koliko pa jeneplodnih med nami?Razmah tehnik OBMP je zaradi učinkovitejšega načrtovanja zdravstvenepolitike povečal interes za epidemiološke raziskave problemaneplodnosti. Strokovna poročila ugotavljajo, da neplodnosti ni mogočepreprečevati s preventivnimi ukrepi. Pregledni rezultati epidemiološkihraziskav razvitih evropskih držav kažejo, da: 4 odstotke parov, ki si želijo otroka, ostane brez potomstva; 4 do 6 odstotkov parov ne uspe zaploditi drugega otroka; 10 do 16 odstotkov parov ima izkušnje z obravnavo primarne neplodnosti, 6 do 17 odstotkov parov ima izkušnje z obravnavo sekundarne neplodnosti; bo okoli 15 odstotkov prebivalstva v rodnem (fertilnem) obdobjuiskalo medicinski nasvet zaradi neplodnosti.V Sloveniji je čez 500.000 žena v rodnem obdobju. Ob predpostavki,da je tri četrtine rodnih žensk v kakršnem koli družinskem razmerju, topomeni, da ima 57.547 parov probleme z neplodnostjo (15 odstotkovprebivalstva). Torej problem ni tako redek ali celo zanemarljiv.Kljub opredeljevanju neplodnosti kot bolezni zdravstvena politikapogosto ne sledi javno sprejetim načelom. Nesporno je, da je odnos,tudi medicinske javnosti, bistveno drugačen v primeru uporabe in dostopnostikirurških (danes skoraj izključno endoskopskih) metod zazdravljenje jajcevodov, kot je do tehnik OBMP. Uporaba zunajtelesneoploditve (IVF) ali injiciranja semenčice v citoplazmo jajčne celice (ICSI),ki ju najpogosteje uporabimo za zdravljenje stanja "neimetja otrok",puščata bolnico oziroma bolnika še naprej neplodna (zaprti jajcevodiali premajhno število semenčic), tako kot sta bila pred "zdravljenjem"neplodnosti z omenjenima metodama.Razvoj in uspešna uporaba OBMP je vsekakor največji, mordacelo najpomembnejši dogodek v razvoju ginekologije v zadnjih petindvajsetihletih. Težko je oceniti cenovno učinkovitost (cost benefit)postopka OBMP in ga primerjati z drugimi metodami zdravljenja, sajje skoraj nemogoče primerjati metodo OBMP, ki ustvari novo življenje,z drugimi vrstami zdravljenja, pri katerih ocenjujemo ohranjanje alipodaljševanje življenja.Materialna sredstva za zdravljenje neplodnosti so v slovenskemzdravstvu najverjetneje razpršena in še vedno pod vplivom nekdanjihmožnosti za zdravljenje neplodnosti, ko je bila le-ta pogosto vezana navse ginekološke oddelke v državi. Takratni doktrini primerno so imeliustrezno število bolniških postelj za to dejavnost. Temu strošku so v 80.letih dodali stroške zdravljenja neplodnosti z zunajtelesno oploditvijo(IVF), ki je bila nato celo desetletje vezana le na en center v Sloveniji(Ljubljano).Razvoj OBMP v Evropi je šel v smeri večje dostopnosti metode.Zato se je število centrov v državah EU hitro povečevalo in tako jezdravljenje postalo bolj dostopno (en center na približno 250.000 prebivalcev).Pojav nove metode za zdravljenje moške neplodnosti: metodeinjiciranja semenčice v jajčno celico (ICSI) pa je za 50 odstotkovpovečal število možnih parov za OBMP. Ta metoda je postala skorajizključna možnost za zdravljenje moške neplodnosti. Ginekološkaslužba je v zadnjem desetletju zaradi OBMP prevzela zdravljenje preko90 odstotkov vseh vzrokov moške neplodnosti, tako da je le neznatenseznam bolezenskih stanj prepuščen zdravljenju pri drugih specialistih(predvsem urologih).Spremembam v doktrini zdravljenja neplodnosti je sledilo zmanjševanjebolnišničnega dela zdravljenja in prenos večine opravljenegadela v ambulanto. Trend evropske reproduktivne medicine je: velikadostopnost zdravljenja, izogibanje bolnišničnemu zdravljenju in prilagajanjestroke obravnavi "zdravih" ljudi, ki so le neplodni.Najpomembnejša razlika med slovenskim položajem in sodobnimitrendi v reproduktivni medicini je v čakalni dobi za diagnostiko in posege.Samo želimo si lahko, da bomo tudi mi obravnavali naše bolnikepo doktrinarnih načelih v t. i. enodnevnih klinikah "(one day clinic" ali"one stop clinic"), kjer bodo vso diagnostiko in nasvet za zdravljenjedobili že ob prvem obisku centra.V Mariboru smo zmanjšali število bolniških postelj, namenjenihreproduktivni medicini, s prejšnjih 50 na 15 ter večino dejavnosti prenesliv ambulante. Ob tem se žal ni spremenil kadrovski normativ zareproduktivno medicino in so čakalne dobe za zdravljenje neplodnostipostale nesprejemljivo dolge (v Mariboru 5 mesecev za pregled in ambulantnoobravnavo neplodnosti, za OBMP pa še več!). Namesto da biISIS januar 2006

35AKTUALNOsledili tujim zgledom, ko se neplodnost obravnava po načelu popolnediagnostike v enem dnevu (torej popolna endokrinološka, laboratorijska,endoskopska ter ehografska obdelava para), ob enem obisku,pomanjkanje kadrov in premajhno število ambulant za zdravljenjeneplodnosti onemogoča sodobno in bolniku prijazno ambulantnoobravnavo neplodnosti.Slovenija in OBMPKljub dolgi tradiciji klinično uspešnih programov OBMP smo šeleleta 2000 dobili ustrezno zakonodajo, ki je uredila to občutljivo področje.Morda je plačilo za relativno pozno sprejetje zakona njegova kakovost, sajsodi med zelo sodobne primere zakonodaje v evropskem prostoru.Licenco za opravljanje postopkov OBMP so v letu 2000 dobili vsi trijeslovenski centri (Ljubljana, Maribor, Postojna). Vsi ostali ginekološkioddelki so zaradi spremenjenih doktrinarnih stališč ostali brez možnostiza izvajanje učinkovitih metod zdravljenja. Po veljavni zakonski ureditvimorajo imeti licenco tudi za opravljanje homolognih inseminacij.Število ciklusov OBMP (IVF,ICSI in TESA/E) v Sloveniji(Niso upoštevani IUI in ET odmrznjenih zarodkov,podatki do 30.11.2005)Vir : Državna komisija za OBMPKaj pa kirurški načini zdravljenjaneplodnosti?Ta oblika zdravljenja se danes opravlja bistveno redkeje in le pri izbranihbolnicah. Splošno slab izid kirurškega zdravljenja jajcevodov jenamreč potrjen v mnogih analizah rezultatov zdravljenja. Ob dejstvu, daje uspešnost operativnega zdravljenja proksimalne okluzije jajcevodovvisoka, saj po operaciji rodi 50 odstotkov bolnic, v primeru distalneokluzije jajcevodov pa 20 do 30 odstotkov, se to zgodi šele po dveh dotreh letih spremljanja operiranih bolnic. Zato je kirurško zdravljenjesprejemljivo le za mlade bolnice. Enak rezultat lahko dosežemo že obenem postopku IVF! In ker bolnice po operaciji ne želijo čakati še dveali tri leta, pogosto v tem času želijo opraviti tudi postopek zdravljenja zIVF, kar je podvojen in neopravičen pristop (s stroškovnega stališča oziromastališča zdravstvene blagajne). Tako se v obdobju OBMP postavljavprašanje, ali ima kirurško zdravljenje jajcevodov sploh še enako veljavokot pred obdobjem OBMP. Namreč, ob 4-odstotni mesečni plodnostipo operativnem posegu (zelo optimističen izračun!) na jajcevodih jele-ta bistveno nižja od povprečne mesečne plodnosti plodnih parov vrodnem obdobju (20 do 25 odstotkov) ali plodnosti para v enem postopkuIVF (danes pomembno presega 25 odstotkov).Torej dejstvo, da je strošek za spočetje enega otroka z IVF manjšikot strošek kirurškega zdravljenja jajcevodov, ne šteje. Takšen tradicionalističnipristop botruje praksi, da se za kirurške postopke odločamohitreje, tudi takrat, ko le-ti niso ovrednoteni po načelu z dokazi podprtemedicine (evidence based medicine). Brez težav dobijo mesto medrutinskimi in jih priporočijo kot prvo metodo odpravljanja vzrokov zaneplodnost (npr. priporočilo za odstranitev pregrade v maternici (glejIsis, junij 2005).Delež sredstev zdravstvene blagajne, namenjen zdravljenju neplodnosti,ni velik, možni razvoj metod OBMP v prihodnosti zahtevaanalizo dejanske uspešnosti zdravljenja, tudi skozi ekonomske kazalnike.Takšenpristop je v mnogih evropskih državah praksa, ki pripeljedo sorazmerno pogostih ponovnih opredelitev prednostnih nalog inobsega zdravljenja z OBMP. Zato evropske države prilagajajo svojeprograme novim dognanjem o varnosti OBMP (skandinavske države)in dostopnosti OBMP.Najpogosteje analizirani kazalniki so: uspešnost metode (efficacy), da doseže zastavljeni cilj (rojstvootroka) ob optimalnih pogojih uporabe; učinkovitost metode (effectiveness) z upoštevanjem dobrih inslabih lastnosti metode, ko jo uporabljamo v medicinski praksi; cenovna učinkovitost (efficiency ali cost-effectiveness), ki zajemastroške opravljenega postopka OBMP in jih primerja z izidomzdravljenja (porodom). Najpogosteje je izražena kot strošek na enporod ali strošek postopka OBMP na enega rojenega otroka, dostopnost metode (availability), ki opredeli razmerje med številomopravljenih postopkov in številom prebivalcev, ki morda potrebujejoOBMP.Koliko otrok se rodi po spočetju vslovenskih centrih za OBMP?Ugled slovenske reproduktivne medicine v evropskem prostoru jevelik, naši rezultati dosegajo vrh evropske kakovosti. To je tudi letosrazvidno iz publikacije registra pri Evropski federaciji za humano reprodukcijoin embriologijo (ESHRE). To ne pomeni, da ne bi mogli šebolje organizirati te dejavnosti reproduktivne medicine.Po podatkih treh slovenskih centrov za OBMP se v Sloveniji spočnez metodami zunajtelesne oploditve skoraj 3,2 odstotka rojenih otrok(leta 2002 kar 648 otrok!). V mariborskem centru vsako leto pomagamodo spočetja in rojstva okoli 300 otrokom!Padec rodnosti in negativni vitalni kazalci v zadnjem desetletju, koštevilo slovenskega prebivalstva nenehno upada, še bolj poudarjajo skrbza vsakega rojenega otroka.Čeprav velja, da s postopki OBMP ne moremo veliko vplivati naprebivalstveno politiko, pa delež otrok, spočetih z OBMP, med vsemirojenimi otroki v nekaterih zahodnoevropskih državah in v Sloveniji žepresega tri odstotke. V letu 2002 je delež tako spočetih otrok na Danskemdosegel šest odstotkov, v letošnjem letu pa predvidevajo, da jih bo celo10 odstotkov med vsemi rojenimi. Slovenija je po dostopnosti postopkovIVF/ICSI v skupini najrazvitejših evropskih držav (za Dansko, Finsko,Švedsko in Islandijo), za nami je torej večina držav EU.Med leti 2000 in 2004 se je rodilo 1336 otrok, spočetih v laboratorijuza OBMP v Mariboru. V našem centru smo v preteklih 15 letih velikopozornosti posvečali sporazumevanju s pari in jih imeli za enakopravenepartnerje pri dogovorih za zdravljenje. Rezultat našega prizadevanja jeleta 1988 ustanovljeno Društvo neplodnih parov FIVET (Fertilisatio InVitro Embrio Transfer). Naše rezultate redno objavljamo v bolnišničnemjanuar 2006 ISIS

36AKTUALNOglasilu in na spletni strani našega centra (www.ivf-mb.net).V tabeli je prikazano število porodov otrok, spočetih z IVF/ICSIv "svežem" ciklusu OBMP (torej brez upoštevanja otrok, rojenih poprenosu odmrznjenih zarodkov). Za leto 2003 manjka podatek ljubljanskeklinike (ki še ni dosegljiv), za leto 2004 pa tudi podatek centrav Postojni.Temu številu je potrebno dodati še porode otrok, rojenih iz ciklusovz odmrznjenimi zarodki. Njihovo število je relativno majhno (okoli 50otrok na leto), saj je uspešnost ciklusov OBMP z odmrznjenimi zarodkiv Sloveniji nekoliko pod evropskim povprečjem (glej zadnje poročiloEvropskega registra, 2005).Število porodov otrok, spočetih z OBMP v SlovenijiVir : Državna komisija za OBMPAli otroci, spočeti z zdravljenjem neplodnosti, lahko spremenijonegativne demografske kazalnike?Število otrok, ki so spočeti po zdravljenju neplodnosti, ni znano zaradinepopolnih podatkov o rezultatih zdravljenja neplodnosti (tudi kirurškozdravljenje in zdravljenje z zdravili v vseh slovenskih ginekološkihambulantah). Jasno je, da z OBMP ne moremo pomembno izboljšatisicer zelo neugodnega demografskega stanja v državi. Iz podatkov, kise nanašajo le na otroke, spočete z OBMP, pa je razvidno, da bi bil brez"prispevka" števila otrok, spočetih z OBMP, k številu rojstev v Slovenijita negativni prirastek za polovico večji.Demografki kazalniki glede na upoštevanje rojstevz OBMP v R. SlovenijiViri: Statistični urad Republike Slovenije, Poročilo Državne komisije za OBMPTabela 1: Število vseh ciklusov OBMP v Sloveniji in število otrok,rojenih po OBMP v letu 2002 (v oklepaju je število rojenih otrok)Postopek OBMPŠtevilo posegov(število rojenihotrok )Punkcijefoliklov za IVF/ICSI/TESAET odmrznjenihzarodkovET darovanihjajčnih celicIUI- darovanosemeLjubljana Maribor Postojna Slovenija(skupaj)828 (150) 811 (294) 440 (105) 2079 ( 549)234 (43) 95 (12) 23 (2) 352 (56)38 (4) ª 9 (1)¹ 0 47 (4)15 (1) ª 19 (7)¹ 0 34 (8)IUI-AIH 286 (19) 155 (11) 1 (1) 441 (30)Skupaj postopkovOBMP(vključeni tudiIUI)1401(47,4 %)1089(36,9 %)464(15,7 %)2954Skupaj rojenihotrok217(33,5 %)325(50,2 %)108(16,6 %)648ª za program darovanih celic je ministrstvo za zdravje odobrilo Ginekološki kliniki v Ljubljaniob koncu leta 2001 dodatnih 24 milijonov SIT¹ vsi postopki so opravljeni v tujini, ZZZS je bolnicam, ki so bile upravičene do povračilastroškov, povrnil stroške v višini stroškov za zdravljenje doma.Financiranje OBMP v SlovenijiOb začetku razvoja metode IVF je bila metoda financirana kot kliničnastoritev le na Ginekološki kliniki v Ljubljani. V prvem desetletjudelovanja programa OBMP v Mariboru, le-ta ni bil financiran. Šele odleta 1993 je SBM dobila plačilo za IVF/ICSI v priznanem obsegu 600ciklusov na leto.Zavarovalnica v Sloveniji pokrije stroške zdravljenja z OBMP za okoli2000 ciklusov. Vsaka neplodna ženska lahko opravi štiri poskuse OBMP.Po sedaj veljavnem dogovoru naj bi Ginekološka klinika v Ljubljaniopravila 1200 ciklusov, Ginekološka klinika v Mariboru 514 ciklusov inCenter za zdravljenje neplodnosti v Postojni 257 ciklusov OBMP.Prvi problem nastane zaradi nejasnosti pri opredelitvi vrste ciklusovOBMP (IVF, ICSI, prenos odmrznjenih zarodkov ali inseminacija), kijih ZZZS upošteva pri plačilu dogovorjenega števila ciklusov OBMP.Zaradi dejstva, da ob dogovarjanju o številu ciklusov OBMP, ki jih morajoopraviti trije centri, ciklusi OBMP z odmrznjenimi zarodki niso biliopredeljeni v Zeleni knjigi, je dogovorjeno število ciklusov zdravljenjadejansko le število "svežih" ciklusov terapije. Ciklusi z odmrznjenimizarodki ne vključujejo stroškov stimulacije ovarija, punkcije jajčnih celicin gojenja zarodkov v laboratoriju. Problem je v dejstvu, da v Zeleniknjigi, ki velja za ambulantne storitve, ni ovrednoteno zamrzovanjezarodkov. Danes se zamrzovanje zarodkov oziroma vračanje zarodkovpo odmrzovanju lahko vrednoti kot nova skupina posebnih primerov(SPP) – bolnišnična obravnava. To dejansko zmanjšuje dostopnost dozdravljenja (podaljšuje čakalne dobe), saj storitev OBMP z odmrznjenimizarodki izvira iz zdravljenja v svežem ciklusu; prištevanje OBMPz odmrznjenimi zarodki k dogovorjenim 2000 pa otežuje dostopnostdo OBMP novim parom, ki še čakajo na zdravljenje.Naslednji problem financiranja OBMP je v neskladju med prizna-ISIS januar 2006

38AKTUALNOnimi stroški in dejanskim stroškom postopka. Postopek zdravljenja zOBMP je sestavljen iz treh delov: kliničnega dela sledenja rasti foliklov(folikulometrija in spremljanje hormonov v serumu v obdobju dvehtednov pred odvzemom jajčnih celic), stroškov različne kombinacijezdravil za spodbujanje rasti foliklov in stroškov laboratorijev za reproduktivnobiologijo in kriobiologijo. Vsi našteti stroški so zajeti v vednoenaki vrednosti SPP. Za postopke OBMP je vrednost uteži za IVF/ICSIizjemno nizka (0,68). Ker so neizogibni materialni stroški za gojiščapribližno enaki (48.488,00 SIT za ciklus) in stroški za zdravila, potrebnaza optimalno spodbujanja ovulacije, visoki (245.890,00), je razvidno,da že neposredni materialni stroški ne pokrijejo stroškov enega ciklusazdravljenja. Vsi centri tudi niso v enakem položaju. Tako dobi za enakostoritev center v Postojni 227.068,00 SIT, v Mariboru dobijo 244.920,00SIT, po podatkih iz javnih občil (Dnevnik, 23. 11. 2005) pa je ciklus naGinekološki kliniki v Ljubljani vreden celih 380.000,00 SIT. In tu nastanejotežave, ki ne zadevajo samo finančnega poslovanja ustanov, ampaktudi pravice bolnikov do optimalnega zdravljenja. Za kaj gre?V prvih letih dogovarjanja z zavarovalnico je bilo financiranje OBMPvrednoteno po točkovnem sistemu v takrat veljavni Zeleni knjigi.OBMP (IVF) smo opravljali le v spodbujenem ciklusu, torej ciklusu,stimuliranem z gonadotropini, saj drugih tehnik OBMP ni bilo (OBMP vnaravnem ciklusu in OBMP z odmrznjenimi zarodki). Danes opravimopostopek najpogosteje v ciklusu, ki ga spodbujamo z agonisti gonadoliberilinain gonadotropini, kar je sprejeto kot "zlati standard OBMP",saj so vsi ostali načini OBMP pomembno manj uspešni.Zaradi transparentnega financiranja priprave ciklusa z zdravili, kije draga (uspešnost zdravljenja je odvisna od izbrane kombinacijezdravil), financiranje OBMP v večini evropskih držav loči med stroški zazdravila (običajno recept) in stroški laboratorija za OBMP. V slovenskemprimeru so vsi ciklusi enakovredno financirani: tisti brez stimulacije, tistis poceni (manj uspešno) stimulacijo in tisti z optimalno stimulacijo. Toomogoča ustanovam uspešneje izpolniti prevzeto obvezo do zagotovitveustreznega število ciklusov, bolnice pa spravlja v neenakovreden položajglede (pričakovane) uspešnosti zdravljenja.Zaradi dejstva, da po štirih neuspešnih ciklusih bolnice postanejosamoplačnice storitev, je v nekaterih centrih skupno število bolnic večje,kot je to dogovorjeno z zavarovalnico (Tabela 1).Širitev programa zdravljenja z OBMPob enakem obsegu financiranja:ali je to mogoče?Odgovor je "da". Vendar je za takšen projekt treba pravilno ovrednotitisedanje stanje in prerazporediti prihranjena sredstva na financiranjezdravljenja večjega števila parov. Največji prihranki lahko nastanejona naslednjih delih programa OBMP: Zmanjševanje deleža večplodnih zanositev med spočetimi zOBMP Ponovna opredelitev starostnih omejitev za financiranje postopkaOBMPStandardizacija protokolov za spodbujanje ovulacije med postopkomOBMP Nadzor nad opravljenimi ciklusi OBMP s centralnim registromOBMP za Slovenijo1. Večplodne nosečnosti. Največji problem programov OBMPje velik porast števila večplodnih nosečnosti. Več kot 50 odstotkovotrok, rojenih iz programa OBMP, je posledica večplodne nosečnosti.Zavedajoč se stroškov večplodnih nosečnosti (medicinskih, stroškovzavarovalnice ter stroškov družbe, z rehabilitacijo prezgodaj rojenih,pogosto hendikepiranih otrok) so se nekatere države odločile zaomejitev števila zarodkov, ki jih vrnejo ob prvem ali drugem poskusuOBMP. Omejitev prenosa na en zarodek velja za ženske, mlajše od 35let (skupina z največjim tveganjem za večplodno nosečnost). Tako privarčevanasredstva omogočajo razširitev pravice za OBMP s sedanjih4 na 6 postopkov OBMP.V Sloveniji prenesemo v maternico, v večini ciklusov, le dva zarodka(zakon dovoljuje tri!). Tako smo skoraj preprečili rojstva trojčkov,rojstva dvojčkov pa so še vedno zelo pogosta (od 30 do 40 odstotkovvseh nosečnosti). Klub temu je delež ciklusov OBMP s prenosom enegazarodka v Sloveniji nizek (v letu 2001 le 13 odstotkov!).Spodbujanje bolnic za vračanje manj zarodkov v maternico, kotdovoljuje naš zakon, je težko. Zavedajo se namreč, da ob morebitnemneuspehu zaradi takšne odločitve lahko pridejo v položaj, da si kot samoplačnice(po 4 neuspehih!) ne bodo mogle privoščiti dodatnega poskusazdravljenja. Jasno je, da je v tem primeru zdravljenje neplodnosti tesnopovezano s socialnim statusom neplodnega para. Zato so zavarovalnicev nekaterih evropskih državah (Finska, Švedska, Belgija, Nizozemska)razširile možnosti za zdravljenje z dosedanjih 4 na 6 ciklusov OBMPle v primeru, da se v prvih dveh (omenjenih dodatnih dveh!) ciklusihvrne le po en zarodek.Sredstva, ki so jih privarčevali na račun zapletov, ki jih imajo z večplodniminosečnostmi, so upravičila takšen pristop. Menim, da bi bilonujno, da bi evropske izkušnje z zmanjševanjem deleža večplodnihnosečnosti med zanositvami po postopku OBMP (belgijski model)upoštevali tudi v Sloveniji. Kakšen je izračun privarčevanih sredstev obupoštevanju belgijskega modela, je razvidno iz naslednjih grafikonov.Za izračun prihrankov in stroškov belgijskega modela smo uporabilipodatke o uspešnosti OBMP v Sloveniji (Evropski register) in podatkeo predvidenih stroških oskrbe nedonošenčkov, ki veljajo v Belgiji.Upoštevajoč podatke o večplodnih nosečnostih v Sloveniji izračunprihrankov na osnovi belgijskega modela OBMP pokaže, da bi na leto privarčevali812.500 evrov zaradi t. i. kratkoročnih učinkov (zmanjševanjapotreb po intenzivni oskrbi nedonošenčkov) in 8 milijonov evrov zaradit. i. dolgoročnih učinkov (življenjska oskrba hudo okvarjenih otrok).Belgijski model kritja stroškov OBMPKratkoročni učinek ( podatki za Slovenijo, EIM 2005)Prirejeno po Ombalet et al. Hum Reprod Update 2005;11:3-14.2. Starostna omejitev. Ali se lahko z boljšo starostno omejitvijopostopkov OBMP privarčuje del sredstev, namenjen za zdravljenjeneplodnosti, in poveča število postopkov OBMP? Pri reševanju tegaproblema smo pogosto v zadregi ob razlagi zakonske določbe o "pravicido postopka OBMP v reproduktivni dobi". Na osnovi rezultatovISIS januar 2006

40AKTUALNOBelgijski model kritja stroškov OBMPDolgoročni učinek ( podatki za Slovenijo, EIM 2005)uspešnosti postopkov OBMP po 40. letu starosti smo določili mejo 43let kot zgornjo mejo za opravljanje postopkov OBMP v zavarovalniškemprogramu. Po mednarodnih standardih je 10-odstotna uspešnostOBMP pogoj za licenciranje centra za OBMP. To velja za minimalnistandard. Pri ženskah v 41. letu starosti ni več mogoče zagotoviti nititakšne uspešnosti zdravljenja neplodnosti z OBMP, ki bi zagotovila10 odstotkov rojstev na začeti ciklus.Potrebno bi bilo ponovno določiti zgornjo starostno mejo, pri katerije še smiselno obremenjevati zdravstveno blagajno s stroški zdravljenja.V mnogih državah te dvome rešujejo z doplačilom za zdravila (včasihproporcionalno s porabo). Laboratorijski del storitve OBMP je dostopenvsem bolnicam pod enakimi pogoji, ne glede na starost.V večjem številu evropskih držav je starostna omejitev med 38 in40 leti. Primerjava dejanskih stroškov za zdravila v različnih starostnihskupinah glede na porod oziroma na rojenega otroka je razvidna izgrafikona. Pri izračunu so upoštevani dejanski stroški za tržno cenozdravil v letu 2005.Stroški za zdravilaIzračun stroškov za porod in rojstvo enega otroka pri 3393 ciklusihzdravljenja z IVF/ICSI v Mariboru v obdobju med 2000 in 2004uspeh zdravljenja neplodnosti, kljub priznanemu enakem številuciklusov OBMP (štiri!). Pri sedanjem načinu financiranja zdravljenjalahko centri za zdravljenje neplodnosti poljubno izberejo (tudi najcenejšoin najmanj učinkovito) obliko priprave ciklusa za OBMP. V to jihvodi sedanje (pod)vrednotenje financiranja enega ciklusa OBMP. Dabi kljub temu izpolnili program zavarovalnice, se stroškom za zdravilapogosto izognejo z izborom metode OBMP v naravnem ciklusu (brezzdravil) ali z izborom cenejših, manj učinkovitih stimulacij (npr. kombinacijegonadotropina in klomifena ali t. i. ultra kratkega protokola zGnRH-agonistom).Postopek OBMP v naravnem ciklusu je veliko cenejši od standardnega(ni stroška za zdravila, ki so že sedaj vrednost SPP za OBMP).Žal je uspešnost takšnih postopkov veliko manjša od tistih, pri katerihspodbujamo ovulacijo z gonadotropini. Tudi podatki iz tuje strokovneliterature o stroškovni upravičenosti takšnih ciklusov, po izsledkih zdokazi podprte medicine (EBM), ne opravičujejo njihove uporabe kotnadomestka za ciklus, spodbujen z gonadotropini.Ob upoštevanju slovenskega načina financiranja OBMP (s SPP) jeglede na uspešnost ciklusov otrok, rojen po OBMP v naravnem ciklusu("cenovno ugodnem"), veliko "dražji" od otroka, rojenega po OBMP voptimalnem ("dragem") ciklusu.Stroški na enega rojenega otroka glede naizbran protokol spodbujanja ovulacije¹ V stroških sta upoštevana dejanski strošek za zdravila, za OBMP v naravnem ciklusu levrednost SPP (1250€)Nižja uspešnosti postopka OBMP, opravljenega v naravnem ciklusu(uspešnost je 4-krat manjša!), in zagotavljanje enakih pravic bolnic doenako uspešnega zdravljenja bi morali vzpodbuditi zavarovalnico, dabi upoštevala štiri cikluse OBMP v naravnem ciklusu le kot primernonadomestilo za en standardni, stimulirani ciklus, ne pa kot ciklus,enakovreden stimuliranemu. Treba je poudariti, da takšen pristopnima enakega finančnega učinka za zavarovalnico, saj za uspešnozaključeno zdravljenje (rojstvo otroka) potrebujemo več finančnihsredstev. Zato bi bilo edino primerno, da se OBMP v naravnem ciklusuovrednoti kot diagnostični postopek pred vključitvijo bolnice v postopekzdravljenja z OBMP.3. Standardizacija protokolov. Ali imajo vse bolnice v Sloveniji zagotovljeneenake pravice do uspešnega zdravljenja? Težko je to izreči,vendar je odgovor "ne". Protokoli spodbujanja ovulacije za postopekOBMP so različno uspešni, merjeno z "rojstvom otroka na začeti ciklusstimulacije oziroma OBMP". Vse bolnice nimajo enake možnosti za4. Enoten sistem beleženja ciklusov OBMP. Beleženje opravljenihciklusov zdravljenja z OBMP je pomembno zaradi zagotavljanja pravicbolnic, nadzora uspešnosti centrov in gospodarnega trošenja sredsteviz zdravstvene blagajne. Enega od najbolj izpopolnjenih sistemovregistracije imajo Nemčija in nekatere skandinavske države. Kot člandržavne komisije sem predlagal, da se podatki iz vseh centrov zberejoISIS januar 2006

41AKTUALNOna enem mestu: pri Državni komisiji za OBMP. Poročanje in zbiranjepodatkov naj bo opravljeno po enotni metodologiji, ki velja za poročanjev Evropski register, in ločeno po centrih za OBMP. Poročilo najse redno objavlja v skupni publikaciji (npr. Letno poročilo o OBMP vSloveniji). Urejen nacionalni register priporoča tudi Evropska federacijaza humano reprodukcijo in embriologijo (ESHRE).Uspešnost zdravljenja z OBMP: ali so medcentri razlike?Nekaj pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost zdravljenja,sem že omenil. Med najpomembnejše sodi starost bolnic. Eno od merilza uspešnost centra je tudi kakovost laboratorijskega dela postopka. Zaocenjevanje tega dela postopka obstaja nekaj različnih kriterijev. Edenod najbolj uveljavljenih je podatek o številu zarodkov, ki jih je trebaprenesti v maternico, da bi prišlo do zanositve in rojstva otroka. Takose izognemo mnogim razpravam o razlogih za različno uspešnost postopkovv različnih centrih.Odstotek ciklusov OBMP s prenosom enega zarodka je tudi edenod kazalcev kakovosti programa zdravljenja. Danes je evropski trenduvajanje prenosa le enega, izbranega zarodka. Po podatkih iz publikacijeEvropskega registra za OBMP smo v letu 2002 v slovenskih centrih vračalivečinoma dva zarodka za prenos le enega pa smo se odločali manj pogosto(Maribor 29,7 odstotka, Postojna 26,3 odstotka in Ljubljana 21,6odstotka). Vendar podatek o odstotku prenosov manj kot 3 zarodkovv maternico uvršča Slovenijo po kazalcih kakovosti na četrto mesto vEvropskem registru, za Švedsko, Finsko in Dansko.Preglednost podatkov uspešnosti centrov ni neobičajna v evropskemprostoru. V Veliki Britaniji imajo bolnice možnost, da se seznanijo zuspehom vsakega centra, preden se odločijo za izbor. Podatek jim posredujeHuman Fertilisation and Human Authority (HFEA, angleškarazličica naše Državne komisije za OBMP). Pari izbirajo center naosnovi teh podatkov.Kakovost laboratorijev (2002)Število prenesenih zarodkov, potrebnih za rojstvoenega otroka, v slovenskih centrihTa podatek je pomemben tudi za zavarovalnico in državo (ministrstvoza zdravje). Skupnost bi morala biti zainteresirana, da dobi največ(otrok) za najmanj vloženih finančnih sredstev. Tudi v Sloveniji bilahko že sedaj merili omenjene kazalnike na osnovi podatkov merjenjakakovosti OBMP pri Zdravniški zbornici. Podatke lahko dobimo tudi izEvropskega registra in iz poročil Državne komisije za OBMP.Upoštevajoč vrednost SPP, ki veljav Splošni bolnišnici Maribor, smoizračunali, koliko "stane" zdravstveno blagajno en rojen otrok, spočet zOBMP. Razvidne so velike razlike v stroških med različnimi slovenskimicentri. Zato je otrok v nekaterih centrih "dražji", v drugih pa "cenejši".Stroški za enega rojenega otroka v slovenskih centrihIzid postopkov IVF/ICSI/TESA v letu 2002Vir: Letno poročilo centrov Državni komisiji za OBMP, 2002 Evropski register ( EIM 2005)ZaključekPoudarjam, da so strokovni rezultati delovanja slovenskih centrovza OBMP na svetovni ravni.Dostopnost metode zdravljenja z OBMP (število opravljenih postopkovzdravljenja na število prebivalcev) je pri nas tako dobra, daje Slovenija visoko uvrščena med evropskimi državami (pred nami sole Danska, Finska, Islandija in Švedska). Večji problem je različna dostopnostdo ambulantnega zdravljenja neplodnosti med posameznimiobmočji v Sloveniji.Organizacija in učinkovitost našega dela je slabša kot v tujini. Posledicaso predolge čakalne dobe. Načrtovalci zdravstvene politike bise morali zavedati problema zdravljenja neplodnosti v luči negativnihdemografskih trendov v Sloveniji. Doktrinarna stališča zdravljenja neplodnostizahtevajo nepretrgano spremljanje bolnic med zdravljenjemiz meseca v mesec. Treba bi bilo omogočiti zdravljenje brez dolgihčakalnih dob v specializiranih ambulantah za zdravljenje neplodnostiin/ali centrih za OBMP.Problem čakalnih dob za OBMP bi bilo pametno urediti s čakalnolisto, ki bi se vodila na enem mestu. To bi omogočilo boljši nadzoručinkovitosti dela. Spremljanje kakovosti zdravljenja z OBMP ter obsegain uspešnosti programa OBMP bo nujno za načrtovanje uspešnezdravstvene politike na tem področju zaradi širitev potreb po zdravljenjuneplodnosti.Problem zdravljenja neplodnih parov težko obvladujejo velike zdravstveneustanove. V tujini se bolniki zdravijo v manjših, specializiranihinstitucijah. Pri nas je imel nekoč podobno mesto Inštitut za načrtovanjedružine v Ljubljani. Njegova dejavnost ni vplivala samo na načrtovanjeprednostnih nalog in spremljanje kazalcev reproduktivnega zdravjažensk v Sloveniji, ampak je imel, kot referenčni center SZO, pomembnovlogo tudi na področju izobraževanja in raziskovanja.Ali ni morda sedaj čas za ponovno obuditev podobno zasnovaneustanove?Podatke iz tega prispevka sem predstavil na seji razširjenega strokovnegakolegija za ginekologijo 13. 10. 2005 kot pobudo za spremembojanuar 2006 ISIS

42AKTUALNOvrednotenja OBMP in za uvajanje možnosti, da se v maternico preneseen zarodek, v prakso slovenskih centrov za OBMP.Viri:1. Andersen AN, Gianaroli L, Nygren KG. Assisted reproductive technology in Europe, 2000.Results generated from European registers by ESHRE. Hum Reprod. 2004: 19:490-5032. Andersen AN, Gianaroli L, Felderbaum R, Mouzon J. Assisted reproductive technologyin Europe, 2001. Results generated from European registers by ESHRE. Hum Reprod.2005;20:1158-1176.3. Letna poročila Oddelka za reproduktivno medicino SB Maribor za leta 2000-20044. Letna poročilo Centra za OBMP Postojna za leta 2000-2004.5. Letna poročila slovenskih centrov Državni komisiji za OBMP za leti 2003 in 2004, Ministrstvoza zdravje.6. Ludwig M., Rabe T., Buhler K., Diedrich K., Felderbaum R. Efficacy of recombinant humanFSH in comparicon to urinary hMG following a long don-regulation protocol – an analysisof 24.764 ART cycles. German J Reproduktionnsmed Endokrinol 2004;4:1-5.7. Ombalet W, P De Sutter, J Van der Elst, Martens G. Multiple gestation and infertility treatment:registration, reflection and reaction – the belgian project. Human Reproductive Update2005;11:3-14.8. Poročilo slovenskih centrov o poteku programa z darovanimi spolnimi celicami za leto 2002in 2003, Državna komisija za OBMP 25. 3. 2004, Ministrstvo za zdravje9. Pročilo slovenskih centrov za leto 2002 v evropski register: Assisted reproductive technologyin Europe, 2001. Results generated from European registers by ESHRE. Hum Reprod, 2006v tisku10. Smernice na področju načrtovanja družine, ISIS, junij 2005, str. 97.11. Tomaževič T. : Results of ART in Slovenia for European IVF monitoring (2002). Za objavov Human Reprod 2006.12. Vlaisavljević V, Reljic M, Gavric V., Kovacic B. Comarable effectiveness using flexiblesingle-dose GnRH antagonist (cetrorelix) and single-dose long GnRH agonist (goserelin)protocol for IVF cycles – a prospective, randomized study. Reproductive BioMedicine Online2003;7:3001-8.13. Vlaisavljević V, Kovačič B., Reljič B., Gavrić Lovrec V., Čižek Sajko M. Is there any benefitfrom the culture of a single oocyte to blastocyst-stage embryo in unstimulated cycles. HumanReprod 2001;16:2379-83.Javno dostopni avtomatični defibrilatorjiv SlovenijiPrimarni srčni zastoj in pomenčimprejšnje defibrilacijeBolezni srca so vodilni vzrok smrti, tako v Evropi kot v svetu. Raziskavekažejo, da več kot polovica srčno-žilnih smrti nastopi nenadoma(v eni uri po začetku akutnih simptomov). Z ekstrapolacijo teh statistikna Slovenijo lahko ocenimo, da pri nas zaradi nenadne srčne smrtivsak dan umre od 5 do 6 ljudi. Neposredni vzrok zastoja je največkratfibrilacija prekatov (VF). Srčni ritem, ki ga reševalci zaznajo ob prihodu,pa ni odvisen le od vzroka, ampak tudi od trajanja zastoja. Amplitudafibrilacije postaja s časom vse manjša in po nekaj minutah preide VF vasistolijo. Ta čas, kot tudi možnost preživetja, lahko bistveno podaljšamoz izvajanjem učinkovitih temeljnih postopkov oživljanja (TPO).Srčni ritem ob prihodu reševalcev napoveduje prognozo. Podatki izLjubljanske regije za obdobje od 1995 do 1997 kažejo, da je povrnitevspontanega obtoka z oživljanjem uspela pri polovici bolnikov, najdenihv VF, in le pri slabi četrtini najdenih v asistoliji. Za izboljšanje preživetjaTom PlojNa tržišču (tudi slovenskem) najdemo številne proizvajalce avtomatičnihdefibrilatorjev. Vsak ponuja cenovno in zmogljivostno različne modele.Veriga preživetja. Verjetnost preživetja določa najšibkejši člen verige.TPO – temeljni postopki oživljanja, DPO – dodatni postopki oživljanjaje nujno skrbeti za vse štiri »člene verige preživetja« (slika 1). Največjespremembe se v zadnjih letih dogajajo pri izboljšavi tretjega člena– zgodnja defibrilacija.VF je ob prihodu reševalcev prisotna pri 40 odstotkih odraslih bolnikovz nenadnim srčnim zastojem. Zelo verjetno je, da je ta odstotekISIS januar 2006

43AKTUALNOše precej višji v trenutku zastoja. Raziskave kažejo, da lahko z defibrilacijov 3 do 5 minutah po srčnem zastoju dosežemo preživetje 50 do75 odstotkov bolnikov. Vsaka minuta zamude z defibrilacijo zmanjšaverjetnost preživetja za 10 do 15 odstotkov. Tudi najbolje organiziranisistemi nujne medicinske pomoči na svetu le s težavo dosegajo dostopnečase 5 minut. Svežih domačih podatkov nimam, v letih od 1995do 1997 pa je znašal povprečni dostopni čas v Ljubljanski regiji dobrih12 minut. Če torej ne moremo dovolj hitro pripeljati defibrilatorja dobolnika, se ponuja rešitev v namestitvi defibrilatorjev na mesta, kjerobstaja velika verjetnost srčnega zastoja. Seveda mora biti tak aparatprirejen za uporabo naključnih očividcev. Napredek tehnike je omogočilizdelavo avtomatičnih defibrilatorjev (AED), ki jih lahko varnoin enostavno uporabljajo tudi ljudje brez vsake medicinske izobrazbe.V razvitem svetu postajajo vse bolj razširjeni, zato postaja tudi njihovacena vse dostopnejša (slika 2). Uvajajo jih na dva načina:z njimi opremljajo službe, ki se poklicno odzovejo na urgentni dogodek(policijske patrulje, gasilske enote, varnostnike, reševalce izvode ipd.) ali pa jih prosto dostopne nameščajo na javna mesta (običajno vdobro označenih zidnih omaricah, opremljenih z alarmom – podobnokot gasilske aparate).Ob vklopu začne AED dajati zvočna (govorna) navodila uporabniku.Ta mora le prilepiti dve samolepilni elektrodi na golo kožo prsnega košabolnika. AED samodejno zazna, da so elektrode prilepljene in prične zavtomatično analizo srčnega ritma. V primeru prekatne fibrilacije samodejnoodmeri električni sunek, nato oceni uspeh. V primeru, da električnisunek ni potreben, pomaga reševalcu z nasveti, kako prepoznati srčnizastoj in mu (po korakih) daje navodila za izvajanje temeljnih postopkovoživljanja. Zaradi slednjega je AED koristen tudi pri zastojih z ritmom,ki ne potrebujejo sunka elektrike – laika namreč spodbuja k TPO in mudaje sprotna konkretna navodila. Pri nekaterih proizvajalcih s senzorjitudi nadzira učinkovitost TPO in po potrebi svetuje (npr. »Pritiskajtemočneje«) ali pa hrabri in spodbuja (»Dobri pritiski«).Avtomatični defibrilatorji v SlovenijiPrihod avtomatičnih defibrilatorjev v Slovenijo se je začel s posameznimiaparati. Kupili so jih nekateri oddelki bolnišnic, kjer so srčnizastoji redki, pa tudi posamezni zdravstveni domovi in zasebniki. Številkase je občutneje povečala šele z zakonskim določilom, da morajo biti zAED-ji opremljena kopališča. Uporabljajo jih reševalci iz vode, ki se nasvojih tečajih praviloma tudi naučijo uporabe.Letos poleti pa smo na pobudo Centra za intenzivno interno medicinoin Sveta za reanimacijo Slovenskega združenja za urgentno medicino(SZUM) po Sloveniji namestili tudi prve javno dostopne avtomatičnedefibrilatorje (slika 3). Nakup je izvedlo slovensko farmacevtsko podjetje.Podarjenih je bilo 18 AED-jev, prirejenih za uporabo laikov, ki sonameščeni na naslednjih lokacijah: Ljubljana, Centralna lekarna, Tromostovje Ljubljana, Cankarjev dom Ljubljana, lekarna Bizjak, BTC, hala A Ljubljana, lekarna Miklošič, Miklošičeva 24 Ljubljana, Hala Tivoli Ljubljana, Zveza koronarnih društev Slovenije, Ulica stare pravde2 – za uporabo na srečanjih, pohodih in pri telovadbi koronarnihbolnikov Ljubljana, Medicinska fakulteta, Korytkova 2 Ljubljana, Krka, Dunajska 65 Ljubljana, Krka – za uporabo na strokovnih srečanjih zdravstvenihdelavcev po Sloveniji Maribor, Lekarna Center, Gosposka 9 Maribor, Lekarna v Evroparku Maribor, Društvo za zdravje srca in ožilja, Partizanska cesta 12 Novo mesto, Društvo za zdravje srca in ožilja, Glavni trg 10 Novo mesto, Krka - poslovna stavba, Šmarješka cesta 6 Novo mesto, Krka - proizvodna stavba, Šmarješka cesta 6 Piran, Lekarna, Tartinijev trg 4 Ptuj, Lekarna, Trstenjakova 9 Radovljica, Gasilska zveza, Gorenjska cesta 31AED v Cankarjevem domuIskanje primernih lokacij je izpostavilo problem, da tudi številnemanjše in oddaljene zdravstvene postaje nimajo defibrilatorja. Donatorskaakcija je bila zato razširjena še z nakupom 16 naprednejšihAED-jev, namenjenih zdravstvenim delavcem (medicinskim sestram,zdravstvenim tehnikom in zdravnikom). Nameščeni so bili v ZP GornjiPetrovci, ZP Rogašovci, ZP Grad, ZP Sladki Vrh, ZD Dravograd, ZPLovrenc na Pohorju, ZP Mislinja, ZP Vitanje, ZP Luče, ZP Jezersko,ZP Kranjska Gora, ZP Polhov Gradec, ZP Kojsko, ZP Straža, ZP LoškiPotok in ZP Vinica. Zdravstvene delavce smo spodbudili, da v času, konaštete postaje ne delajo, vzamejo aparate s seboj (in jih imajo npr. vsvojih avtomobilih). Dostopnost defibrilatorja lahko s tem še nekolikopovečamo.Pri uvajanju javno dostopnih defibrilatorjev je nakup in namestitevaparatov organizacijsko (in verjetno tudi finančno) lažji del projekta.Sistem bo učinkovito deloval šele s sistemom nadzora uporabe in vzdrževanjaaparatov ter z izobraževanjem možnih uporabnikov. Za vsak javnodostopni defibrilator je zato imenovana odgovorna oseba, ki mora tudinemudoma sporočiti morebitno uporabo. Nadzor nad mrežo aparatov instrokovno podporo zagotavljamo trenutno v okviru Sveta za reanimacijo.V ta namen je bil odprt elektronski poštni naslov defibrilator@kclj.si,kjer bodo dobrodošla tudi mnenja in predlogi bralcev Izide.IzobraževanjeS pomočjo omenjene donacije smo izvedli tudi začetno izobraževanje.Namenjeno je bilo najverjetnejšim uporabnikom – ljudem, kiso zaposleni v okoljih, kjer so defibrilatorji nameščeni. V skladu s priporočiliMednarodne povezovalne komisije za reanimacijo (ILCOR)in Evropskega sveta za reanimacijo (ERC) smo zasnovali 5-urni tečaj,namenjen laikom brez medicinskega predznanja. Tečaj obsega prepoznavosrčnega zastoja, alarmiranje službe nujne medicinske pomoči,izvajanje TPO in uporabo AED. Začne se s kratkim uvodnim predavanjem,sledijo prikazi in praktične vaje na lutkah (slika 4). Zaključi se zindividualnim praktičnim preizkusom znanja. Pouk poteka v majhnihjanuar 2006 ISIS

44AKTUALNOTečaji so potekali v majhnih skupinah in predvsem praktično.skupinah – največ 10 tečajnikov z enim inštruktorjem. Voditelji tečajevimajo inštruktorsko licenco ERC. Za potrebe tečaja smo naredili tudikratek, slikovno opremljen priročnik.V času od 21. julija do 25. oktobra letos smo izvedli 15 tečajev s podvema inštruktorjema. S tem smo izurili 252 posameznikov oziroma povprečno14 ljudi na en AED. Izobrazbena struktura je bila izrazito mešana– od končane osnovne šole do univerzitetnih diplom različnih področij.Vključeni so bili varnostniki, varnostni inženirji, gasilci, receptorji, izlekarn je prišlo precej farmacevtov, pa tudi nekaj kemikov in biologov.Delodajalci so udeležbo na tečaju običajno zahtevali, čeprav je potekalizven delovnega časa. Inštruktorji smo bili zato še posebej presenečeninad nadpovprečnim navdušenjem tečajnikov. Največkrat je bil tečajorganiziran po končanem delavniku in je trajal do večera, pa vendar je vanonimni anketi le 8 udeležencev od 252 ocenilo tečaj kot predolg. Nitienkrat se ni zgodilo, da bi se želel kdo izogniti preverjanju znanja. Medpredloge so pogosto zapisali, da si želijo periodično obnavljanje veščinin da bi v tečaje morali vključiti še mnogo večje število ljudi.Za uspeh projekta bo sedaj nujno »vzdrževati tonus«: ohranjati stikz odgovornimi osebami, vzdrževati aparate in skrbeti za nadaljnje izobraževanje.Potrebni bodo občasni tečaji za novo zaposlene, kot tudiobnovitveni tečaji za ostale. Glede na izkušnje iz tujine bi bilo trebaorganizirati obnovitvene tečaje na eno do dve leti.Pogled v prihodnostPričakujemo, da se bo prodaja avtomatičnih defibrilatorjev v prihodnjihletih povečevala, zaradi česar bodo postali cenovno še dostopnejši.Nameščeni bodo na lokacijah, kjer defibrilacija v sprejemljivem časusicer sploh ne bi bila možna (npr. letala, ladje, vlaki, dobro obiskane, aodmaknjene izletniške točke). Nameščeni bodo tudi na drugih javnihmestih, kjer obstaja večja verjetnost srčnega zastoja (letališča, železniškein avtobusne postaje, igralnice, športni objekti, trgovski centri, hoteli,mesta, kjer se zbira večje število starostnikov). Z nižanjem cene si jihbomo najbrž lahko privoščili tudi v stanovanjskih naseljih, manjše izvedbepa v zdravniških torbah. Na trgu se že pojavljajo tudi prvi osebnidefibrilatorji. Namenjeni so ogroženim posameznikom, pri katerih niindikacije za uporabo vsadnega (implantabilnega) aparata. Velikost inteža omogočata, da ga ima bolnik stalno pri sebi.Veliko bo treba narediti tudi na področju ozaveščanja javnosti.Vsakodnevne izkušnje kažejo, da je čas do sprožitve sistema NMP prinas predolg, izvajanje TPO pred prihodom reševalcev pa bolj izjemakot pravilo. Izobraževanja laikov moramo oklestiti nepotrebnega in seosredotočiti na praktične simulacije resničnih dogodkov ter kratka injasna navodila. Uporaba AED mora čim prej postati sestavni del tečajevTPO. Certifikate inštruktorjem mora podeljevati neodvisno strokovnotelo, npr. Svet za reanimacijo. Z večanjem števila javno dostopnih AEDbi bilo koristno voditi centralni register z natančnimi lokacijami, ki bibil vsakomur dostopen na internetu.Tehnološki napredek bo prinesel manjše in lažje aparate. Analizaritma bo naprednejša in hitrejša. Izvajala se bo nenehno, tako da ne botreba prekinjati srčne masaže. Pričakujemo, da bo znal defibrilator naosnovi analize krivulje EKG izračunati in svetovati trenutek, ko bo uspehdefibrilacije najbolj verjeten. S tem se bo zmanjšala nevarnost poškodbesrca zaradi neuspešnih sunkov in odpravili bomo nepotrebne prekinitvemasaže. Tudi pri ritmih, kjer električni sunek ne bo indiciran, bo aparatnudil vse boljšo pomoč in nadzor kakovosti TPO. Pričakujemo torejnastanek vsestranskega pripomočka za oživljanje, ki nas bo vodil skozipostopke in jih sproti prilagajal konkretnemu bolniku.Namestitev prvih javno dostopnih defibrilatorjev v Sloveniji je zdonacijo omogočila Krka, tovarna zdravil, d.d., Novo mesto. ISIS januar 2006

45AKTUALNOBolniška odsotnostMirjana Stantič PavliničNa podlagi kakovostnih in zanesljivih podatkov lažjenačrtujemo in upravljamo zdravstvene sisteme. Vpoložaju, ko se je treba odločati med dvema danimamožnostima – ali smo preveč ali premalo odsotni zdela zaradi bolezni – se nenehno nahajamo zdravstvenidelavci, načrtovalci zdravstvenih sistemov in tudi splošna javnost. Pripresoji in objektivizaciji dejanskega stanja iščemo aktualne podatke inprimerjave v domačem in širšem evropskem prostoru.Pri iskanju primerljivosti, sodobnih možnosti racionalizacije inobvladovanja stroškov v zdravstvu se delno opiramo na kazalnikein podatkovne baze Svetovne zdravstvene organizacije. Na tak načinprispevamo k boljši obveščenosti in večji odgovornosti zdravstvenihdelavcev in uporabnikov, sledimo novim izzivom sodobne zbolevnosti,ki jo srečujemo na začetku 21. stoletja, ter skušamo najti nove programskeusmeritve in ukrepe za nadaljnje smiselno in strokovno delo. Privsem tem upoštevamo star pregovor Primum non nocere (predvsem neškoduj), ki ga podpirajo zdravstveni delavci po vsem svetu, stanovskezbornice in tudi zdravstvene zavarovalnice.Evropske podatkovne zbirke svetovne zdravstveneorganizacijeRegister podatkovnih baz Urada Svetovne zdravstvene organizacijeza evropske prostore (1) vsebuje: evropsko podatkovno bazo Zdravje za vse (splošna zdravstvenastatistika), ki vsebuje tudi podatke o bolniških odsotnostih, kazalnike umrljivosti po starosti, računalniški informacijski sistem za nalezljive bolezni (CISID), podatkovno bazo o nadzoru nad uživanjem alkohola, podatkovno bazo o nadzoru nad kajenjem, obnašanje otrok v šolskem obdobju (HBCS), dejavnike tveganja za nenalezljive bolezni (CINDI).Podatkovne baze temeljijo na: podatkih državnih statističnih uradovali zbirkah, ki vsebujejo predvsem podatke o raziskavah na skupinahprebivalstva.Nekatere zdravstvene kazalnike so začeli zbirati že v sedemdesetihletih prejšnjega stoletja, nekateri pa so šele v fazi oblikovanja in standardizacije.Primerljivost med državami ali kazalniki omogoča natančneizhodiščne definicije, opredeljene so v metodoloških pojasnilihpodatkovnih zbirk. Podatki se zbirajo praviloma vse leto. Raziskovalcikakovost pridobljenih podatkov kritično preverjajo in ocenjujejo njihovozanesljivost ali primerljivost znotraj posameznih podatkovnih zbirk.Med kazalniki zdravstvenega stanja, demografskimi in socialnoekonomskimikazalniki življenjskega sloga, viri, stroški in izkoriščanjemzdravstvenega varstva, vplivi okolja ter razvitostjo zdravstva po posameznihdržavah Evropske skupnosti najdemo podatke, ki se nanašajona posamezne države članice Evropske skupnosti (EU) in tudi Slovenijo,velikokrat celo na glavna mesta posameznih držav. Dostopna so tudiveljavna povprečja v državah članicah. Na podlagi podatkov je moženvpogled v dinamiko izbranega kazalnika v daljšem časovnem obdobjuter ugotavljanje trenda gibanja opazovanega pojava ali kazalnika. Dostopniso tudi podatki o bolniških odsotnostih z dela zaradi bolezniaktivnega prebivalstva, ki sprožajo številne razprave znotraj zdravstva,zavarovalnic in drugih zainteresiranih ustanov.Odsotnost z dela zaradi bolezni – podatkovnebaze in definicijeOdsotnost z dela zaradi bolezni, predstavljena v dnevih na leto nazaposlenega prebivalca, je dostopna v skupini kazalnikov, poimenovaniZbolevnost, invalidnost in bolnišnični odpusti. Kazalnik je kodiranpod kodo Zdravje za vse (HFA) 040102. Podatki so zbrani za vsakoposamezno leto, vključno s podatki za zadnje dostopno leto.Na podlagi raziskave (3), ki je potekala na Zavodu za zdravstvenovarstvo Ljubljana, so dosegljivi tudi podatki o bolniških odsotnostih vLjubljani. Podatki zajemajo vse bolniške odsotnosti, ki so bile predpisane,ali povprečje delovnih dni v enem letu. Podatke lahko spremljamo: v daljšem opazovalnem obdobju in primerjamo bolniško odsotnost zaposlenega prebivalca Slovenijez odsotnostjo zaposlenih v nekaterih državah Evropske skupnostiali celotni Evropski skupnosti (25 članic po maju leta 2004),ugotavljamo razlike med državami, natančnost metodološkega zajetjapodatkov in s tem vrednotimo opazovana poprečja.Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje absentizem kot povprečnoštevilo izgube delovnih dni zaradi bolezni ali poškodb v enemkoledarskem letu na zaposlenega delavca. V teh številkah niso zajeteodsotnosti zaradi materinstva.Bolniške odsotnosti v evropskem prostoru,Sloveniji in LjubljaniPrebivalci Slovenije so v povprečju (tabela 1) manj odsotni zaradi boleznikakor prebivalci nekaterih drugih držav članic (Češke, Madžarske,Nemčije, Slovaške, Švedske in drugih) in nekoliko več kakor zaposleniv Avstriji, na Hrvaškem, v Luksemburgu, na Nizozemskem, v VelikaBritanija. V podatkih, ki se nanašajo na Češko, so metodološko vključeni"koledarski dnevi", kar vpliva na rezultate. Zaradi razlik v metodologijizajetja podatkov le-ti niso primerljivi tudi za Estonijo, kjer se prvi danodsotnosti zaradi bolezni ne upošteva v zajemu podatkov, ali Švedsko,ki v zajemu izključuje prvih 14 dni bolniške odsotnosti pri primerih,ki so glede bolniške odsotnosti daljši od 14 dni.Na podlagi potrdila o upravičeni zadržanosti od dela ali računalniškopodprtih poročil o bolniški odsotnosti so na zavodih za zdravstvenovarstvo ter Inštitutu za varovanje zdravja RS na voljo strnjeni oziromanakopičeni podatki o bolniški odsotnosti v Sloveniji in na posameznihobmočjih.V zadnjih letih so prisotne težnje po upadanju odsotnosti zaradi bolezniv Sloveniji, kar vpliva na približevanje našega povprečja zdravstvenoupravičene začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni povprečju EU.Podatki oziroma težnje so nazorno predstavljeni na sliki 1.Prebivalci mestne občine Ljubljana so bili v primerjavi s prebivalcicelotne Slovenije ali Evrope med letoma 1998 in 2002 manj pogostoodsotni zaradi bolezni (izjema je leto 1998) (3). Vsak zaposleni je bilpovprečno odsoten 11,6 do 16,1 dni, kar je nižje od vseslovenskegapovprečja.januar 2006 ISIS

46AKTUALNOSlika 1: Primerjava teženj odsotnosti zaradi bolezni – Slovenija inEvropska skupnostEvropskaskupnostSlovenijaTabela 1: Bolniške odsotnosti na izbranih evropskih prostorih – dnevina zaposlenega na letoDržave 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003Avstrija 13,7 13,2 12,9 12,4 12,6 12,5 12,6 12,4 12,2 12Hrvaška 9,1 10,3 11,2 10,4 12,5 11,3 11,6 10,4 11,7 11,5Češka 21,1 22,5 22,1 22,8 21,2 21,7 23,6 24,6 24,7 24,9Estonija … 9,3 8,2 10,5 10,3 8,9 10 9,1 9,1 9,2Finska 7,7 7,6 7,5 7,5 7,4 8 8,5 ... ... ...Nemčija 18 19,2 18,7 16,9 16,2 17,1 16,5 ... ... ...Madžarska 22,0 19,1 15,3 15,4 14,9 15,6 14,7 14,9 15,4 15,6Litva 8,6 7,8 8,1 9,2 8,8 9,1 9,1 8,3 8,2 8,3Luksemburg … 9,8 10,3 10,4 10,1 10,1 9,8 ... ... ...Norveška … ... ... ... ... ... ... 15,4 16,1 16,9Rumunija 10 10 11 9 10 10 9 9 9 11Rusija 7,6 8,2 9,2 8,9 9,3 9,1 9,6 9,6 9,5 8,3Srbija in Črnagora 26 32 34 35 63 75 71 ... ... ...Slovaška 23,5 23,3 24 23,3 23,5 23,5 26,7 27,5 29,1 29,2Slovenija 16,4 16,1 14,9 14,8 14,3 14,1 13,8 13,4 14 13,6Švedska 16,6 15,7 15 15 16 19 22 25 27 ...Ukrajina 6,8 6,8 6,6 6,9 6,3 6,3 6,6 6,5 6,9 7,4Velika Britanija 7,8 ... 8,4 8,4 8,5 7,8 ... ... ... ...EU-članicepo maju 2004 12,6 12,6 12,0 12,1 11,8 11,9 12,3 12,5 12,7 12,8Tabela 2: Dnevi povprečne odsotnosti zaradi bolezni na zaposlenega– primerjava med Ljubljano in Slovenijo1998 1999 2000 2001 2002 2003Ljubljana 16,1 13,2 12,2 11,6 12,2 …Slovenija 14,3 14,1 13,8 13,4 14,0 13,6Kako naprejAli predpisujemo preveč ali premalo bolniškega dopusta, bo še naprejvsakdanji dvom slehernega zdravstvenega delavca, ki predlaga, predpisujeali presoja utemeljenost bolniške odsotnosti z dela. Standardizacijadvomov ali zadreg ni izvedljiva. Kategorizacija resnosti primerov se tudipri enakih diagnozah skriva v obsežni pahljači različnih zahtevnosti posameznihprimerov, dinamičnem prehajanju bolezenskega stanja bolnikain nepredvidljivih zapletih, ki so podlaga za težave pri napovedi dolžinetrajanja bolniške odsotnosti. Dvomi se pojavijo pri bolniku na samemzačetku bolezenskega stanja tudi v primerih, ko je delovna diagnoza vkratkem času razvrščena v jasno diagnozo znotraj šifranta mednarodneklasifikacije bolezni in bolezenskih stanj (MKB).Statistične zbirke velikih podatkovnih baz ponujajo bolj zanesljivepodatke kakor vzorčne raziskave prebivalstva. Podatki o bolniški odsotnostislonijo na velikem številu kliničnih primerov in zajemajo vseaktivne prebivalce posamezne države. Torej jih lahko kljub vsem pomislekomuvrščamo med dokaj zanesljive vire informacij, ki jih nujnopotrebujejo načrtovalci zdravstvene politike in analitiki zdravstvenegastanja prebivalstva.Nihanja bolniških odsotnosti pri posameznih zdravnikih so posledicarazličnih dejavnikov, predvsem pa bolezenskega stanja posameznihvarovancev izbranega zdravnika. Strnjeni podatki, ki vsebujejo ogromnaštevila opazovanih enot, kakor v primeru bolniškega dopusta, povejoveliko več kakor opazovanje posamezne bolniške odsotnosti varovancaali njenega obsega, ki jo predpisuje posamezen zdravnik. Ocenjujemo,da je Slovenija glede predpisanega bolniškega dopusta primerljiva zrazvitimi evropskimi državami, in upamo, da bo s pomočjo prizadevanjna tem področju tudi ostala tam.Spremenjena izhodišča za uveljavljanje odškodninskih zahtevkovpri zavarovalnicah lahko skrajšajo bolniški dopust. Zavarovalnice najbi povrnitve zahtevkov uresničevale na podlagi diagnoz in ne stroškov,ki nastanejo zaradi vsebine zdravljenja in trajanja bolniške odsotnosti.Na obseg in trajanje vplivajo tudi številni nezdravstveni dejavniki, kiso predvsem posledica vpliva delodajalcev: izobraževanje vodij oziroma delodajalcev, vzpodbujanje zaposlenih za zdravo življenje, zdravstveno-preventivni rekreativni programi,pogovori po končani bolniški odsotnosti,ergonomska ureditev delovnega mesta.Potrebno je tudi ustrezno obveščanje bolnika o pravicah in obveznostih,ki jih ima v času bolniške odsotnosti.Na čim hitrejšo vrnitev zaposlenega na delo vplivajo različni dejavniki(4):medicinsko znanje zdravnika,organiziranost delovnega procesa delavca,motiviranje delavca,čakalna doba za preiskave,učinkovitost rehabilitacije,trg delovne sile,zakonodaja.V tujini narašča zanimanje za psihosocialni vidik ocenjevanja invalidnostiin sposobnosti za delo. Poudarjajo vlogo zdravnikov osnovnegazdravstvenega varstva pri uspešnem zdravljenju in čimprejšnji vrnitvina delo. Po večmesečni odsotnosti z dela so možnosti vrnitve delavcana delo manjše. Poudarjajo, da je ena od prednostnih nalog zdravstvenepolitike oziroma zdravstvene reforme zmanjšanje bolniških odsotnosti,pri čemer je osnovna odgovornost zmanjšanja sposobnosti za delo pridelodajalcih ter aktivni politiki zaposlovanja.Viri:1. Register of Databases in the WHO Regional Office for Europe. http://www.euro.who.int/document/idb/register_of_db.pdf2. European health for all database (HFA-DB) http://www.euro.who.int/hfadb3. Kofol Bric, T., Jerman, T., Stantič Pavlinič, M., Grilc, E., Domanjko, M.: Poglavje: Bolnišničnozdravljenje, bolniški stalež, osnovna zdravstvena dejavnost. V: Zdravstveno stanje prebivalcevLjubljane. Oblikovanje sistema indikatorjev. Raziskovalno poročilo. Zavod za zdravstvenovarstvo Ljubljana, april 2005, 85 – 89.4. Knol, A., Blažič, D., Rus, M.: Poročilo z mednarodne konference o ocenjvanju delovnezmožnosti ob upoštevanju delovnega mesta, London, 8. – 9. september 2005. Občasnik št. 5.2005: 37 – 39.ISIS januar 2006

48FORUMDoktrinaZlata RemškarZaupno, z neprikrito avtoritativnostjo let in svojega položaja,se je sklonil proti meni in mi rekel: "Veš, protibolečinskozdravljenje, ki ga vodiš, saj veš, pri katerem bolniku, niv skladu z doktrino. Moram te opozoriti – ni v skladu zdoktrino!"Bila sem presenečena in postala sem, pravzaprav ne vem, zakaj,potrta."Ni v skladu z doktrino!" se mi je vračalo v zavest.Ali bolnika pozna? Ali ve o bolniku kaj, kar sem spregledala? Ugotovilasem tudi, da me ni vprašal, zakaj ravnam tako, kot ravnam! Jeužalil moj ego? Vedela sem, da kljub avtoritativnosti pripomba ni bilamišljena zlonamerno. Bi bilo možno, da je bila le posledica ujetosti vsheme, s katerimi v zadnjem času poskušamo zmanjšati pogostnost našihstrokovnih napak, a na drugi strani večkrat povzročamo odtujenostzdravnika od bolnika?!Bolnika sem zdravila že več kot pol leta. Prejemal je citostatskozdravljenje za drobnocelični rak pljuč v skladu z današnjo medicinskodoktrino. Citološka opredelitev bolezni, da gre za drobnocelični rak, meje presenetila. Znaki in rentgenska slika bolezni so namreč bolj kazalina žlezni rak pljuč. Kasnejši potek zdravljenja tudi ni bil povsem značilen,saj je bolezen nezadržno napredovala neodvisno od zdravljenjater je ni zavrla, niti za krajše razdobje, ne začetna in tudi ne zamenjanakemoterapija.Prejel je celokupno šest ciklusov citostatikov, nato smo od "diferentnega"zdravljenja odstopili ter odredili simptomatsko zdravljenje, vse vskladu z veljavno doktrino zdravljenja raka pljuč.S "ciklusi" se je vračal k meni. Srečala sem ga naključno. Bil mi je povsemtuj človek, ki je bil pred malo več kot šestimi meseci sprejet v sobo,v kateri sem bila sobni zdravnik. Med nama se je pričela tkati nevidnamreža. Opazovala sem redčenje njegovih las, spreminjanje barve njegovekože in v njegovih očeh je ugašalo začetno upanje, da bo ozdravel.Ker se je vračal in sva se spoznavala, se je med nama vzpostavilo tudisporazumevanje brez besed, s katerim sva si lahko povedala stvari, ki sijih z besedami nisva upala. V času, ki mu je uhajal, sem ga vzpodbujalain mu s prilagajanjem zdravljenja omogočala, da je živel, da je počelvse tisto, kar je rad počel, kar ga je izpolnjevalo. Bolj ko je bolezen napredovala,bolj sva bila povezana.Zaznaval je odhajanje življenja. Vedel je, da bo kmalu umrl, in pripravljalse je, da bo umrl, ter me v tistem najinem tihem sporazumevanjuzadolževal, da ga bom vodila tudi skozi tisto zadnje razdobje, ki se gaje bal. Določila sem simptomatsko zdravljenje. Previdno sem pričela,pri že zelo izčrpanem bolniku, nazadnje bolečino obvladovati z nizkimiodmerki morfija, s katerimi sem jo ublažila v takšni meri, da je bila zabolnika znosna, a mu ni povzročala motenj v zaznavanju in miselneupočasnjenosti, ki jo je bolnik zavračal. Hotel je živeti do konca. Hotelje vonjati jesen, srkati vase rumenenje listja in razkošje sonca... "Zadnjič!"kot je rekel sestri, ki mu je prinesla enega od njegovih zadnjihodmerkov zdravila.Spoštovala sem njegovo voljo in mu po svoji moči čim bolj obzirnopomagala pri njegovem načinu poslavljanju od vseh, ki jih je imel rad,in od njegove zadnje jeseni.Nato v ta odnos vstopi nekdo od zunaj, ki ne ve ničesar od vsega tega,in reče, da protibolečinsko zdravljenje ni v skladu z doktrino. Ne potrudise ničesar izvedeti(!), le avtoritativno obsodi(!), čeprav, kot ga poznam,ne zlonamerno! Toda, kaj je doktrina pri simptomatskem zdravljenju?Ali lahko pri simptomatskem zdravljenju sploh govorimo o doktrini?Vsi smo že izkusili, da je potrebno bolnikovo bolečino obravnavati izrazitoindividualno, ker je njeno doživljanje tako subjektivno, ter da nažalost ni nekega splošnega in vedno uspešnega predpisa.Koliko lažje je bilo, tako mislim, opisanemu bolniku, ker sva si dovolila,da sva ostala skupaj. Bil je eden tistih, ki se je odločil, da se bo zaupal.Sprejela sem njegovo odločitev in odgovornost zanj ter delček svojegaživljenja potovala z njim, ki me je povabil na svojo zadnjo pot. Kajti tudito je del našega poslanstva, za katerega bi si želela, da bi ga doživela,ko bo prišel moj čas. Želela bi tudi, da bi se ga naučili mlajši zdravniki.Mislim, da sedanje vse bolj razširjeno zapostavljanje odgovornega inzavezujočega odnosa med zdravnikom in bolnikom, nadomeščanje tegaodnosa s shemami, ki ga prinaša podjetniško razumevanje medicine,vendarle ni tista prava medicina. Medicina nikoli ne bo le matematika.Če ni v njej človeškega občutenja, postane celo brezdušna! ... In takemedicine me je strah!Kaj smo pridobili udeleženci trikotnega odnosa v opisani prigodi?Sprožitelju dogodka zaradi avtoritativnega pristopa nisem razodelasvojih misli, ki ga tudi niso zanimale, saj je vstopil v komunikacijo zže dokončno izdelanim stališčem do problema. Sama nisem izvedela,iz česa je izhajala njegova avtoritativna ugotovitev, in sem postala potrta.Naj pomembneje je, da bolnik zaradi najine slabe komunikacije nipridobil ničesar za svojo boljšo obravnavo. Zdrava odprta razprava oproblemu bi morda lahko prinesla kaj pozitivnega vsem trem, predvsempa bolniku! Tako pa je ostalo vse na pol poti!ISIS januar 2006

50FORUMKo spregovori žalostPetra UrekKo umrejo starši,izgubiš svojo preteklost.Ko umre otrok,izgubiš svojo prihodnost.(Ellio Luby)Otrok predstavlja marsikaj: del tebe in del ljubljenegapartnerja, darilo prejšnjih generacij, ljubezen, prihodnost…Otroci naj ne bi umirali… Starši pričakujemo, dabodo naši otroci živeli in odraščali. Vsak starš pričakuje,da bo umrl pred svojim otrokom… To je naravni potek življenjskihdogodkov, življenjski krogotok.Na otroka se navadimo že veliko pred njegovim rojstvom. Kmaluzačutimo njegove gibe, vidimo in slišimo bitje srca, lahko izvemo zaotrokov spol… In potem, ob smrti otroka med nosečnostjo ali kmalupo rojstvu se od nas, žalujočih staršev, pričakuje, da bomo živeli naprej,pozabili na neljubi dogodek. Mogoče slišimo še kakšno besedo tolažbe,ki je vse prej kot to: npr. saj sta še mlada, saj ga nisi poznala, saj imašdoma še druge otroke. To boli. Boli spoznanje, da se moramo starši takomajhnih otrok še boriti za obstoj otroka in za žalovanje.Kljub razmeroma pogostemu dogodku to izgubo molče obidemo.Otrok, umrlih med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu, pogosto ne najdemoniti na naših pokopališčih.Ker ne pričakujemo smrti otroka, smo najprej v šoku, ko niti nevemo, kaj se je zgodilo, kaj nas še čaka. In takrat smo poslušni, slepoverjamemo vsemu, naredimo, kar zahtevajo od nas.Šele potem, ko prvi šok mine, ko se zavemo svoje izgube, je bolečinazelo močna. In ravno v tistih prvih trenutkih, ko smo najbolj ranljivi,moramo delovati razumno, kar je nemogoče.Potrebovali bi čas. Čas za odločitev, ali otroka pogledati, ali se poslovitiod njega, ali ga pokopati. Že v porodni sobi moramo podpisatina kupe obrazcev in se odločiti, kaj bodo naredili z otrokom. To je čas,ko smo sami čustveno močno prizadeti, ko si želimo iti za otrokom, čas,ko nismo sposobni razumno odločati, kaj narediti. In to je tudi tisti čas,ko si ustvarimo spomine na otroka. Vse, kar se dogaja v tistem času, jekasneje živ spomin na našega otroka. In če so ti spomini polni bolečin,spomini na nerazumevanje medicinskega osebja, okolice…, je žalovanjeoteženo. Starši, ki smo izgubili tako majhnega otroka, nimamo spominov,zato si jih moramo ustvariti. In pogosto se spominjamo medicinskegaosebja, spominjamo se, kako je bil otrok negovan po smrti, kako so namsporočili novico o otrokovi smrti itd.Ko si opomoremo od prvega šoka, si najpogosteje zaželimo, da bilahko otroka pogledali, se poslovili od njega in ga pokopali. A največkratje za takšna dejanja prepozno. Potem se v nas porajajo različnamučna vprašanja in obtoževanja: Kdo je kriv? Zakaj moj otrok? Kakoživeti naprej?V slovenskem prostoru do leta 2003 ni bilo literature, ki bi žalujočimstaršem pomagala v težkih obdobjih žalosti. Knjiga Prazna zibka, strtosrce je plod dela žalujočih staršev ob sodelovanju strokovnjakov s področij,ki so kakorkoli povezana z omenjeno tematiko. Knjiga je nastalaiz bolečine in ljubezni. Poglavja so razdeljena kronološko: od izgubeotroka, kratkega bivanja v porodnišnici, pokopa, daljšega žalovanja domado vnovičnega odpiranja svetu in drugim ljudem. Drugi del knjige jezelo dragocen, saj so v njem pripovedi staršev, ki so spregovorili o doživljanjuizgube. Knjiga je v prvi vrsti namenjena žalujočim staršem, kiskozi dolgo in težko obdobje žalovanja iščejo številne odgovore. Pravtako je namenjena tudi vsem, ki se z njimi srečujejo: zdravniškemuosebju, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem… Če bo pripomogla kspremembi mišljenja in odzivanja v smislu večje pomoči in oporežalujočim staršem, bo knjiga dosegla svoj namen.Skoraj sočasno z izidom knjige so odprli drugi spominski park v Sloveniji,Polje belih vrtnic v Mariboru. Pobudniki so bili žalujoči starši indruštvo za pomoč prezgodaj rojenim iz Maribora. Do sedaj imamo dvaparka: Park zvončkov in Polje belih vrtnic. Prav kmalu se bo pridružil šespominski park v Celju in tudi drugje po Sloveniji iščemo možnosti zaspominske parke. V istem letu je začelo delovati tudi društvo Solzice, kipomaga staršem ob izgubi otroka med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu.Društvo ima sedež v Krškem, deluje pa po vsej Sloveniji.Staršem pomagamo na naslednje načine:seznanjamo jih z njihovimi pravicami in pravicami mrtvegaotroka,organiziramo podporne skupine,pomagamo po telefonu in elektronski pošti,organiziramo individualne pogovore,zagotavljamo pomoč pri reševanju pravnih vprašanj, pri pokopu,organiziramo delavnice za žalujoče starše, družine,organiziramo predavanja raznih strokovnjakov.Zelo obiskana je tudi spletna stran www.solzice.com. Starši sodelujejona forumih, zahajajo v pogovorne sobe. Po njihovih pričevanjih jimje potem lažje, spoznajo, da niso sami, spoznajo, kaj se dogaja v časužalovanja, itd.V društvu si želimo in se trudimo, da bi žalujočim družinam, kiprihajajo za nami, vsaj malo omilili težave, ki jih spremljajo ob že takonapornem žalovanju. Ker smo humanitarno društvo, zbiramo tudidonatorska sredstva in jih namenjamo za pomoč družinam (nakuppaketkov za umrle otroke, urejanje spominskih parkov…). ISIS januar 2006

52OBLETNICE60-letnica Društva zobozdravstvenihdelavcev Slovenije, Zobozdravstvenega vestnika,Stomatološke klinike in Zobotehnične šoleErika Cvetko, Uroš SkaleričZadnjo sredo v septembru (28. 9. 2005) je dopoldne v ljubljanskemhotelu Mons v nadvse prijetnem vzdušju potekalaproslava ob 60-letnici obstoja in razvoja Društva zobozdravstvenihdelavcev Slovenije (DZDS), Zobozdravstvenegavestnika, Stomatološke klinike in Zobotehnične šole.Na prireditvi je bilo 200 udeležencev, med njimi številni ugledni gostje:minister za zdravje mag. Andrej Bručan, predsednik Slovenske akademijeznanosti in umetnosti prof. dr. Boštjan Žekš, dekan Medicinske fakultetev Ljubljani prof. dr. Dušan Šuput, predsednik Zdravniške zbornice Slovenijeprof. dr. Vladislav Pegan, številni profesorji Medicinske fakultete,nekdanji predsedniki DZDS, nekdanji direktorji Stomatološke klinike inupokojeni uslužbenci Stomatološke klinike. Vabljena gostja je bila gospaAgneta Ekman, "Chief Dental Officer" s švedskega ministrstva za zdravje.Program je povezovala simpatična gospa Tajda Lekše, za prijetno vzdušjemed programom pa je poskrbela skupina Katrinas.Razvoj Društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije, ki združuje zobozdravnike,zobotehnike in zobne instrumentarke, je orisal predsednikdruštva prof. dr. Uroš Skalerič. Društvo je bilo ustanovljeno takoj povojni. Pionirsko obdobje društva so zaznamovali organizacija strokovnihsrečanj, začetek izobraževanja vseh zobozdravstvenih delavcev in ukinjanjezasebnega dela. Za obdobje razvoja društva je bilo značilno nezadostnoštevilo zobozdravnikov, zobotehnikov in zobnih instrumentark ter zelopogosta oralna patologija. Šestdeseta leta prejšnjega stoletja je zaznamovalohitro rastoče število zobozdravnikov ter organiziranje zobozdravstvenegapreventivnega dela zobozdravnikov in sester v šolah in vrtcih. Prof. dr.Uroš Skalerič je poudaril, da smo lahko ponosni na doseženo pri pre-Od leve proti desni: prof. dr. Boštjan Žekš, predsednik SAZU, prof. dr.Vladislav Pegan, predsednik Zdravniške zbornice Slovenije, mag. AndrejBručan, minister za zdravje, prof. dr. Uroš Skalerič, predsednik DZDSin direktor Stomatološke klinike in prof. dr. Mitja Bartenjev, bivši predsednikDZDS in bivši direktor Stomatološke klinikeDr. Agneta Ekman, Ministrstvo zazdravje, Švedskaprečevanju kariesa otrok inmladostnikov ter na dosežkeodpravljanja ortodontskihnepravilnosti. Nasprotno pasmo lahko zaskrbljeni nadvsesplošno razširjenostjo parodontalnebolezni in njenimiposledicami, visoko pojavnostjoraka v ustni votlini innaraščajočo oralno patologijovse starejših prebivalcev.Zobotehniki se kot nepogrešljivčlen zobozdravstvenegatima soočajo z nastalimpoložajem v zobozdravstvu,ko bodo pacienti morali vsevečji del stomatoprotetičneoskrbe plačevati iz lastnegažepa. Treba bo zmanjšati številovpisnih mest na zobotehnično šolo, kajti vedno več je zobotehnikov,ki ne dobijo zaposlitve.Na ravni stomatoloških sester se obetajo težave, saj sta pretekli že dvedesetletji, odkar je ukinjena zobozdravstvena smer na srednji zdravstvenišoli. Tako se na mestih zobozdravstvenih sester zaposlujejo zdravstvenitehniki in zobotehniki, ki nimajo ustreznih znanj. Upamo, da bodo prizadevanja,da se za zdravstvene tehnike organizira šestmesečno zobozdravstvenoizpopolnjevanje, v bližnji prihodnosti obrodila sadove. Pri sekcijisester v DZDS je treba poudariti, da so že več kakor dve desetletji temeljničlen pri organizaciji strokovnih seminarjev v Rogaški Slatini.Uresničila se je želja po ustanovitvi Višje strokovne šole za ustnehigienike in v letošnjem letu bo diplomiralo prvih 18 študentov. Tako bodruštvo poleg zobozdravnikov, zobotehnikov in sester dobilo še četrtegačlana, ki bo prispeval k preprečevanju oralne patologije prebivalstva.Nenehen prispevek k izobraževanju vseh zobozdravstvenih delavcevso vsakoletni strokovni seminarji v Rogaški Slatini kot nepogrešljiv virteoretičnih in kliničnih znanj. V zadnjem desetletju so seminarji organiziranipod naslovom "Doktrina Stomatološke klinike", v spomin napionirja slovenskega povojnega zobozdravstva prof. dr. Jožeta Ranta inčastnega predsednika DZDS pa je društvo vpeljalo spominsko predavanje,vsako leto nastopi eden od uglednih tujih ali domačih strokovnjakov sposameznega področja zobozdravstva.V 60 letih se je društvo ves čas trudilo, da bi s strokovnimi prireditvamiin s strokovnim glasilom Zobozdravstveni vestnik dvigovalo in razvijaloteoretično in praktično znanje vseh zobozdravstvenih delavcev in služilokot mesto dogovarjanja in izmenjave mnenj vseh poklicev v zobozdravstvu.Prof. dr. Uroš Skalerič je prepričan, da bo društvo to vlogo ohranilotudi v prihodnje. Na koncu se je zahvalil vsem dosedanjim urednikomISIS januar 2006

53OBLETNICEZobozdravstvenega vestnika, bivšim predsednikom DZDS, ki so prispevalik uveljavljanju društva in njegovemu razvoju v 60 letih, članom izvršilnegaodbora DZDS in vsem organizatorjem strokovnih srečanj.Strokovno in razvojno pot Zobozdravstvenega vestnika je orisala sedanjaglavna in odgovorna urednica prof. dr. Erika Cvetko. Revija je bilaustanovljena leta 1945 kot strokovno glasilo slovenskih zobozdravstvenihdelavcev. Najtežje delo pri urejanju revije je čakalo prvega urednika prof.dr. Lojzeta Brenčiča (1945 – 1950), saj je šele zbiral izkušnje z urejanjemstrokovne revije. Krog piscev, ki so ustvarjali slovenska strokovna inznanstvena besedila, je bil maloštevilen. Delo profesorja Brenčiča je naslednjih10 let (1951 – 1960) nadaljeval prof. dr. Valter Krušič. Več kakorštiri desetletja (1961 – 2002) pa je za ugled revije skrbel prof. dr. RajkoSedej. Tako dolgo obdobje dela urednika je redkost ne le v domačem,temveč tudi v mednarodnem strokovnem prostoru. To nehvaležno vlogoje opravljal človek, ki so ga odlikovale številne žlahtne lastnosti: bil jecenjen zaradi svojega znanja, visokih moralno-etičnih načel in obdarjenz vizijo dela in ustvarjalno močjo. Z velikim osebnim trudom in popolnopredanostjo urejanju revije je bil v obdobjih pomanjkanja kakovostnihprispevkov sam tvoren soustvarjalec člankov, saj spontane zavzetostiza pisanje kakovostnih prispevkov v slovenskem strokovno majhnemprostoru žal ni bilo nikoli v izobilju. Z lastnim pisanjem je bogatil inpestril slovensko strokovno izrazje in tako postal zgled za strokovnoneoporečno in jasno, jezikovno pa bogato izražanje strokovnih dejstev.Za opravljeno delo se mu je sedanja urednica prof. dr. Erika Cvetko vimenu bralcev, piscev in članov uredniškega odbora zahvalila, ob čemer jedolgo odmevalo ploskanje prisotnih kot priznanje in dokaz spoštovanjaprofesorja Sedeja in njegovega dela.V 60 letih je izšlo 11.470 strani strokovnih, znanstvenih in drugih besedil.Od leta 1998 je revija tiskana v barvah. V reviji ponujajo slovenskemustrokovnemu prostoru dognanja stroke najuglednejši strokovnjaki, ne les področja zobozdravstva, temveč tudi z drugih področij. Poleg strokeposkuša revija negovati tudi lepo slovensko besedo in se bo še naprejtrudila z uveljavljanjem slovenskegastrokovnega izrazjav okviru možnosti, ki jih nudislovensko besedotvorje. Gledena finančno-ekonomskezmožnosti se bo prilagajalanovi informacijski tehnologiji.Sedanja urednica se je zahvalilačlanom uredniškega odbora,piscem, bralcem in vsem, ki sokakor koli prispevali k večjikakovosti in ugledu revije.Razvoj Stomatološke klinike,ki že 60 let predstavljavrhunsko terciarno ustanovona področju zobozdravstvav Sloveniji, je predstavil njenstrokovni direktor prof. dr.Uroš Skalerič. Začetki so biliv skromni hišici, ko je prvipredstojnik prof. dr. Jože RantProf. dr. Erika Cvetko, glavna in odgovornaurednica ZobozdravstvenegavestnikaValerija Sedlar, inž. laborat. prot., Srednjašola za farmacijo in zdravstvookrog sebe zbral peščico povojnih zdravnikov stomatologov, ki so poznejepostali predstojniki posameznih oddelkov in kateder na Medicinskifakulteti, ko se je leta 1949 začel študij stomatologije. Danes se strokovnodelo odvija v okviru šestih centrov: Centra za otroško in preventivnozobozdravstvo, Centra za čeljustno in zobno ortopedijo, Centra za ustnebolezni in parodontologijo, Centra za zobne bolezni, Centra za fiksnoprotetiko in Centra za snemno protetiko. V vseh organizacijskih enotahzobozdravniki in njihovi sodelavci obravnavajo bolnike z zapletenooralno patologijo, ki zahteva specialistično in interdisciplinarno oskrbo.Druga osnovna sestavina delovanja Stomatološke klinike je pedagoškodelo. V obdobju od leta 1949 je Stomatološka klinika v sodelovanju z Odsekomza dentalno medicino Medicinske fakultete izobrazila več kakor1600 stomatologov in več kot 200 specialistov vseh vej zobozdravstva.Dejstvo, da je večina stomatologov na Stomatološki kliniki habilitiranana Medicinski fakulteti, je porok za visokokakovostno pedagoško delo nadodiplomskem in podiplomskem študiju. Rezultati raziskovalnega delakot tretje sestavine dela Stomatološke klinike so večje število magisterijev,doktoratov znanosti, objav v tuji literaturi ter aktivnih nastopov na domačihin mednarodnih kongresih. Prof. dr. Uroš Skalerič se je zahvalil vsemsodelavcem klinike, še posebej vsem direktorjem, prof. dr. Jožetu Rantu,prof. dr. Čedomirju Ravniku, prof. dr. Francu Farčniku in prof. dr. MitjiBartenjevu, ki so v 60 letih soustvarjali in vodili kliniko ter pripomoglik njenemu ugledu v slovenskem zdravstvu in celotni družbi.Razvoj Zobotehnične šole,ustanovljene leta 1945, je opisalaValerija Sedlar, inženirkalaboratorijske protetike. Po 15letih je šola leta 1960 dobilalastne prostore. V sedemdesetihletih so jo priključilidrugim srednjim šolam in jihimenovali Šolski zdravstvenicenter. Leta 1999 pa se je šolapreimenovala v Srednjo šoloza farmacijo, kozmetiko inzdravstvo. Dosedanje prenoveniso prispevale k večji strokovniusposobljenosti zobotehnika.Potrebe današnjegačasa zahtevajo višjo ravenstrokovno-teoretičnega inpraktičnega znanja na različnihpodročjih zobne protetike, zato je nujno potrebna nadgradnja v oblikivišje ali visoke strokovne šole, ki bi zobotehniku omogočila pridobitevposebnih tehničnih znanj. V šestdesetih letih je šola izobrazila veliko dobrihin tudi nekaj svetovno priznanih zobotehnikov. Ob koncu se je gospaValerija Sedlar zahvalila vsem učiteljem zobotehnične šole, ki so del svojegaživljenja posvetili vzgoji in izobraževanju zobotehnikov ter razvoju šole,pa tudi Društvu zobozdravstvenih delavcev Slovenije, ki je pripomoglok ustanovitvi šole in ji je tudi pomagalo pri njenem razvoju.Vabljena predavateljica gospa dr. Agneta Ekman je v preglednemin zanimivem predavanju predstavila organizacijo in delovanje zobozdravstvenegasistema na Švedskem. Za njihov sistem je značilno stalnoizpopolnjevanje in iskanje optimalnih rešitev zobozdravstvene oskrbeprebivalcev. Njihova glavna skrb je posvečena preventivni in zobozdravstvenioskrbi otrok in mladine ter občanom, ki so upokojeni in starejši od65 let. Odrasli zaposleni prebivalci pa morajo večji del zobozdravstveneoskrbe kriti iz lastnih prihodkov. Široka zobozdravstvena prosvetljenostin draga stomatoprotetična rehabilitacija vodi do dobrih ustnih higienskihnavad in preventivnih kontrolnih pregledov pri zobozdravnikih in ustnihhigienikih. Model zobozdravstvenega varstva na Švedskem bi lahko obprilagoditvi verjetno ustrezal slovenskim razmeram.Po uradnem delu proslave je bila v preddverju pogostitev z družabnimsrečanjem, ob katerem je bilo obilo priložnosti za strokovne pogovorein prijateljsko druženje. Spominjali smo se prehojene poti in pripravljalinačrte za prihodnost. V času pred novimi izzivi si želimo, da bi bila tudinadaljnja pot tako plodna in bogata.januar 2006 ISIS

54ZANIMIVOOd zdravniškega recepta na papirusnem zvitkudo sodobne digitalne knjižniceStrokovni obisk univerzitetnih, raziskovalnih in medicinskih knjižnic v LondonuStanka JelencNa začetku jeseni, med 6. in 9. septembrom, sem po dolgihletih spet obiskala London. Rdeči avtobusi, rdeče telefonskegovorilnice, ljudje v vrsti vstopajo na avtobus,vse se je zdelo enako, le taksiji so se spremenili, danesso precej sodobnejših oblik in pisanih barv. V deželi,kjer ima tradicija pomembno mesto, še vedno skrbno negujejo kulturopitja čaja, vozijo po levi, razdalje merijo v miljah namesto v kilometrihin večina Britancev je strašno ponosna na kraljevo družino. Podobnovelja tudi za knjižnice, tako večje kakor manjše, z obsežnimi zbirkamigradiva, razporejenega na policah, kjer diši po starem papirju in znanju.Knjižnice so tam že od nekdaj in tudi v sodobnih časih digitalizacijein računalnikov ne bodo izgubile svojega pomena.V Centralni medicinski knjižnici (CMK) se že nekaj let ukvarjam zmedknjižnično izposojo, kar pomeni, da precej sodelujem tudi s tujimiknjižnicami tako v Evropi kakor v Ameriki. Zato sem si želela obiskatinekaj univerzitetnih in medicinskih knjižnic ter si natančneje ogledatinjihovo delovanje.Notranjost knjižnice društva Royal Societyof Medicine na ulici WimpoleRoyal Societyof MedicineLibrarySijalo je sonce, biloje prijetno toplo, ko sembila na poti v prvo knjižnicov centru Londona,knjižnico Kraljevegamedicinskega društvana Wimpole Street 1.Začetki že omenjenegadruštva – RoyalSociety of Medicine(RSM), segajo nazaj v 18. stoletje, takrat so se namreč po Evropi in šezlasti v Veliki Britaniji začela oblikovati medicinska združenja, ki so medseboj povezovala zdravnike, kirurge in podobno misleče ljudi.Danes je RSM neodvisno društvo, v katerem svoje poklicne interesezdružujejo zdravniki, veterinarji, študentje, profesorji in raziskovalci tersi izmenjujejo informacije in izkušnje na področju znanosti in medicinskeprakse. V njihovih prostorih potekajo številne delavnice, kongresi,srečanja in tudi prijateljska druženja ter praznovanja.Stavbo na ulici Wimpole so temeljito prenovili med letoma 1982in 1986. V prostorih, kjer je nekdaj delovala okrajna pošta, je društvodobilo veliko predavalnico ter razkošne klubske prostore, knjižnica papribližno šest kilometrov novih polic.Pri vhodu me je pričakal prijazen gospod, Ian Snowley, direktoromenjene knjižnice. Pogovor sva začela ob skodelici čaja.Knjižnica velja s svojo obsežno zbirko 500.000 knjig in 10.000 naslovirevij za največjo tovrstno ustanovo, namenjeno podiplomskimštudentom v Evropi. V Londonu je javni prevoz zelo dobro organiziran,zato študentom ni težko najti poti do knjižnice, ki ima na voljo precejboljši izbor biomedicinske literature kakor posamezne medicinskefakultete v mestu.Poleg revij in knjig, ki pokrivajo vsa medicinska področja, bostena policah našli tudi številne biografije, zdravstvene statistike ter tudiliteraturo s področja medicinske etike. Med revijami so še vedno boljnaklonjeni tiskanim kakor pa sodobnim elektronskim verzijam. Medbralci namreč prevladujejo starejše osebe, ki pogosteje posegajo poklasičnih informacijah na papirju.Ne glede na dejstvo, da samo za nakup strokovnih in znanstvenihrevij vsako leto porabijo kar 350.000 funtov, je elektronske revije možnopregledovati le v prostorih knjižnice, saj jim založniki, kot je Elsevier,ne nudijo oddaljenega dostopa z domačih računalnikov.Zelo ponosni so na zbirko več sto let starega gradiva. Najstarejšaknjiga je iz leta 1474 in dva rokopisna zvitka, na katerih so zapisi ohemofiliji, za katero je bolehala kraljeva družina.Ker je restavriranje gradiva zelo drag in zapleten postopek, poizkušajonekaj sredstev pridobiti tudi od svojih obiskovalcev. Z akcijo Adopt aBook lahko obiskovalci za najmanjši znesek 35 funtov "posvojijo" enood poškodovanih knjig ter sponzorirajo njeno vzdrževanje, v zahvalopa je v njej zapisano njihovo ime.Kar 90 odstotkov celotne zbirke lahko obiskovalci najdejo sami, sajje razvrščena na policah v ločenih nadstropjih. Prostori so prijetni inimajo veliko dnevne svetlobe. Vsepovsod je dovolj mest za branje inštudij, velikih in manjših čitalnice in tudi individualnih kotičkov zasamostojno raziskovalno delo, ki so opremljeni za uporabo prenosnihračunalnikov. Zanimivo je, da je bil ta prostor kot knjižnica zasnovanže leta1912, tako da temeljito preurejanje niti ni bilo potrebno, pač paso pozneje dodali le vso sodobno napeljavo.V deželi, kjer je status knjižničarja podoben kakor v Sloveniji, saj jeplačan slabše od učitelja, to vsekakor ni samo ženski poklic. V knjižniciRSM je od skupno 22 zaposlenih kar slaba polovica moških. Poleg tehničnegaosebja so to večinoma knjižničarji z visokošolsko izobrazbo.RSM je neprofitna organizacija, kar pomeni, da denarja ne dobivajoiz državne blagajne, pač pa izključno preko članarin svojih uporabnikov.Cene so različne, najnižje so za podiplomske študente, 25 funtov na leto,najvišje za profitne organizacije.Imperial College v South KensigtonuV zahodnem delu Londona, v South Kensingtonu, prav blizu HydeParka, stoji ogromen kompleks, imenovan Imperial College. Na temISIS januar 2006

56Z A N I M I V Omestu je že vse od leta 1907, čeprav ne v takšnem obsegu kakor danes, kose prostori posameznih fakultet razprostirajo na nekaj hektarih površin,ime Imperial pa nosi celo ena od ulic v študentskem naselju.Ustanova je po podatkih šanghajske univerze uvrščena na seznam50 najboljših univerz na svetu. Raziskovanje in izobraževanje potekatana štirih fakultetah: na fakulteti za naravoslovne vede, za tehnologijo,za bioznanosti in na medicinski fakulteti. Skupno število študentov nadodiplomski in podiplomski ravni je 11.152, kar slaba četrtina jih je iztujine. Polovica tujih študentov je predvsem iz bogatih azijskih dežel,Kitajske, Malezije in Singapurja.Na medicinski fakulteti trenutno študira približno 2000 študentov,vsako leto se jih na dodiplomski študij vpiše 300. Študij traja šest let,velik poudarek je na kliničnem delu, ki se odvija kar na šestih učnihbolnišnicah v Imperialu. Fakulteta tesno sodeluje z osrednjo zdravstvenoorganizacijo v Veliki Britaniji, z NHS – National Health Service. Na trgudelovne sile se vsako leto pojavi 1000 novih zdravnikov, kar pa še vednone zadostuje dejanskim potrebam. V dneh mojega bivanja v Londonuje bilo precej vročih razprav, v katere je bil vključen celo sam ministrskipredsednik Tony Blair. Po priporočilih NHS naj bi prišel vsak državljando svojega splošnega zdravnika v 48 urah. Statistike pa prikazujejodrugačno zgodbo, vsaj pet milijonov pacientov mora na obisk čakativeč kakor dva dneva, kar dejansko spodbija trditve pristojnih služb, daje pot do zdravnika v Veliki Britaniji hitra in enostavna.Univerzitetni študijski programi na posameznih smereh spodbujajointerdisciplinarno delo, so tesno povezani z industrijo, trgovino in zdravstvomter se močno prilagajajo spreminjajočim se potrebam v družbi.Imperial želi ostati med najboljšimi svetovnimi univerzami in vsvoje vrste vključiti najboljše študente ter najkakovostnejše profesorjez vsega sveta.Sredi akademskega okolja deluje tudi osrednja knjižnica ImperialCollege London Library.Pot v notranjost štirinadstropne stavbe vodi mimo vratarja, ki ni levratar, po poletnih terorističnih napadih mora namreč poskrbeti tudiza dodatno varnost.Gradiva je ogromno, skrbno je urejeno po znanstvenih disciplinahter shranjeno v različnih nadstropjih. Trenutna zbirka revij šteje 13.500naslovov, od teh jih je kar 11.000 v elektronski obliki. Samo za nakuprevij vsako leto odštejejo kar 2,8 milijona funtov. Razpršenost in velikoštevilo elektronskih informacijskih virov je dandanes postalo težkoobvladljivo, iskanje ustrezne literature pa zahteva ogromno časa. NaImperialu so v začetku letošnjega leta uvedli knjižnični informacijskiportal, ki omogoča tako uporabnikom kakor knjižničarjem hkratnoiskanje po vseh dosegljivih e-virih v matični ustanovi, ne glede narazlične ponudnike ali vmesnike, ki jih uporabljajo založniki. Dodatnaprogramska oprema nam omogoča, da z nekaj kliki pridemo do želenegačlanka v polnem obsegu.Pri ogromnih vsotah, namenjenih za znanstveno literaturo, so tudilicenčni pogoji uporabe elektronskih virov precej bolj prilagodljivi kakorv manjših knjižnicah. Imperial vsem svojim članom omogoča, da z gesliuporabljajo informacijske vire tako znotraj fakultet in knjižnice, kakortudi doma na svojih računalnikih.Informacijski portal in oddaljeni dostop tudi v slovenskem knjižničnemprostoru nista novost.Ena od zanimivosti je tudi urejanje bibliografske podatkovne baze,v katero so vključena vsa dela in objave profesorjev, raziskovalcev indrugih zaposlenih na Imperialu. Knjižnica je za vzdrževanje in rednoosveževanje prejela posebna finančna sredstva.Knjižnica je študentom na voljo vse dni v tednu, s prilagojenimurnikom ob sobotah in nedeljah. V letu 2004 se je pojavila želja, da bibila odprta vse dni v tednu, 24 ur na dan. Osebje se je zavzeto lotiloprojekta 24/7 in študentom ponudilo uporabo gradiva, študijskih čitalnic,računalnikov in kopirnih strojev tudi v nočnem času. Največobiska so zabeležili v času izpitnih rokov v aprilu in maju, takrat jebilo namreč še ob štirih zjutraj v knjižnici vsaj 100 obiskovalcev. Žal jeto imelo tudi nekaj slabih strani, kot na primer velik nered, gradivo jebilo neurejeno, bilo je precej hrupa ter tudi smeti, tako da do jutranjihur prostorov enostavno niso mogli pripraviti za normalno delovanje.Glede na tovrstne izkušnje je osrednja knjižnica 24 ur na dan odprta lev času velikonočnih počitnic in poletnega semestra.Tako kakor vse knjižnice se tudi Imperial svojim bralcem predstavljapreko spletnih strani. Ob vsej poplavi informacij v elektronski obliki paštirikrat na leto izdajo svoje glasilo v tiskani obliki. Vsem uporabnikomnamreč želijo na bolj oseben način sporočiti, da ima knjižnica polegvirtualne podobe tudi svoj človeški obraz.Ura je bila že precej čez peto, ko sem se vračala nazaj v hotel. VečinaLondončanov je v tem času ravno odhajala iz službe domov. Predštevilnimi pubi se je gnetla množica moških in žensk, oblečenih velegantne temne obleke, vsak s svojim vrčkom piva v roki in se grelana popoldanskem soncu. Navada je, da greš po službi s sodelavci aliprijatelji še na en "pint", so mi razložili.Nekdaj prvi londonski nebotičnik, v kateremje danes sedež londonske univerze, v zgornjihnadstropjih nebotičnika domuje Senatnaknjižnica (Senate Library).Senate HouseLibrary"Se zanimate kaj zakriket?" so me vprašali,ko sem na četrtkovojutro obiskala knjižnicov Senatni hiši. Po enodnevnembivanju vLondonu sem že samaopazila, da so televizijskaporočila nenehnoomenjala kriket, vremenarjipa so držali pestiza lepo vreme. V tistihdneh se je namreč odvijaloprvenstvo medAngleži in Avstralci zaprestižni pokal, imenovanAshes, ki ga Angležemni uspelo osvojitizadnjih 18 let. Jim bomorda uspelo letos?Knjižnica Senatnehiše deluje v okviru londonskeuniverze ter s še nekaterimi drugimi sestavlja skupino raziskovalnihknjižnic, ki nudijo podporo študiju in raziskovanju na področjuumetnosti, humanistike in družboslovja. Njihove zbirke so uporabnikomna voljo preko vzajemnega kataloga COPAC (www.copac.ac.uk).Knjižnica deluje že vse od leta 1870 in zaseda prostore od četrtegado sedmega nadstropja precej v nebo segajoče stavbe, v kateri je sedežlondonske univerze. Kot prvi londonski nebotičnik je Senatna hiša ssvojim takrat nenavadnim videzom na nek način navdušila slavnegapisatelja Georga Orwella, ki je o njej pisal v svojem romanu "1984".Na prvi pogled velike sobane s starim lesenim pohištvom in škripajočimilesenimi tlemi delujejo kot ogromen labirint. Za več kakor dvamilijona knjig počasi že zmanjkuje prostora, zato so nekatere skrbnozložene kar na tleh. Po vselitvi dveh manjših knjižnic bo prostorskaISIS januar 2006

57Z A N I M I V Ostiska še večja.Pa vendar tu ne diši samo po starih knjigah iz časov Shakespeara,temveč tu domujejo tudi sodobne pridobitve v obliki računalnikov,podatkovnih baz in najrazličnejših elektronskih virov.Ta knjižnica ima zelo pomembno funkcijo, saj je največji repozitorijdisertacij celotne univerze. Vse gradivo tam tudi katalogizirajo, nato paen izvod vsake naloge vrnejo matični fakulteti, drugega pa obdržijo.Uporabnikom je gradivo dostopno le v čitalniških prostorih, drugeknjižnice pa si ga lahko izposodijo preko medknjižnične izmenjave.Trenutno imajo skupaj 170.000 del. Zanimivo je, da so naloge na voljole v tiskani obliki oziroma na mikrofilmu. Zaenkrat še ne razmišljajo oprenosu na elektronski medij.Precej besed je bilo namenjenih tudi avtorski zakonodaji. To je nekaj,s čimer se uporabniki knjižnic v Veliki Britaniji srečujejo vsak dan.Vsakič, ko potrebujejo kopijo članka, morajo podpisati obsežno izjavoo zaščiti avtorske lastnine.Britanci se pri tem sklicujejo tako na (tudi nam znano) evropskosmernico iz leta 2001 kakor tudi na spremenjeni zakon o avtorskihpravicah iz oktobra 2003, ki močno omejuje vsakršno posredovanjegradiva v komercialne namene.Ob obisku v knjižnici morate torej izjaviti, da kopije, za katero prosite,niste naročili že prej, ne vi ne vaš sodelavec. Uporabite jo lahko samov nepridobitne namene in je ne smete posredovati drugim osebam. Vprimeru, da ste članek prejeli v elektronski obliki, si ga lahko natisnetesamo enkrat. Podobna pravila, kot so "prepovedano kakršnokoli razmnoževanjein shranjevanje" so znana tudi nam, vendar s to razliko, dase teh načel v Veliki Britaniji držijo dosledno, pa naj gre za kopiranjecele knjige ali samo članka na nekaj straneh.Britanske knjižnice ravno zaradi stroge avtorske zakonodaje ne sodelujejos konzorcijem nemških knjižnic Subito.Wellcome LibraryNedaleč stran od Britanske knjižnice ter železniške postaje St. Pancras,najlepšega primerka gotske arhitekture iz viktorijanskega obdobja, nahrupni in zelo prometni Euston Square domuje manjša, a zelo prijetnaknjižnica za zgodovino medicine – Wellcome Library. Hišna številka 210je le začasna, spomladi 2006 se bo namreč preselila v svoje stare, takratže povsem prenovljene prostore na nasprotni strani ulice.Knjižnica deluje v okviru Centra za zgodovino medicine – WellcomeTrust Centra, ki je v Veliki Britaniji najpomembnejši sponzor biomedicinskihraziskav. To neodvisno raziskovalno organizacijo so ustanovili leta1936 na željo Henryja Wellcoma, zelo uglednega in bogatega gospoda,lastnika farmacevtske družbe in obsežne zbirke literature s področjaalkimije, etnografije in antropologije.Wellcome Trust Centre se ukvarja z raziskovanjem zgodovine medicinekot znanstvene discipline in področja, ki vzbuja zanimanje širšejavnosti. Zgodovina je zelo pomemben dejavnik v našem življenju,saj so ljudje od nekdaj zbolevali in umirali za različnimi boleznimi.Skozi zgodovino medicine lahko pojasnimo nastanek in razvoj določenihbolezenskih stanj, številne nalezljive bolezni in tudi vzroke, kiso povzročli smrt.Od 2000 naprej je tesno povezan z eno pomembnejših londonskihuniverz – University College London in organizira tri različne programeštudija zgodovine medicine na dodiplomski in podiplomski ravni.Knjižnica Wellcome je ena od vodilnih ustanov na svetu, ki zbira inhrani gradivo s področja zgodovine medicine ter hkrati tesno sodelujepri izobraževalni in raziskovalni dejavnosti.Odprta je širši javnosti, vstop je prost, ob prvem obisku je potrebnaprijava. Lepo oblikovana izkaznica s fotografijo, izdelano na licumesta, velja tri leta, z njo pa lahko vstopate v različne prostore znotrajknjižnice.Lani so imeli kar 30.000 obiskovalcev, poleg zdravnikov in študentovše številne zgodovinarje, novinarje in umetnike.Obsežna zbirka gradiva je začasno shranjena v manjših sobah in razpostavljenana kovinskih policah. Zaradi omejenih finančnih sredstevrevije niso v vezanih zvezkih s trdimi platnicami, temveč so posamezneštevilke shranjene v plastičnih ali kartonastih koških in na tak načinvsaj delno zavarovane pred poškodbami. Nekaj podobnega sem opazilatudi v drugih londonskih knjižnicah.Prijeten in domač občutek bralcu nudijo svetle čitalnice z velikimilesenimi mizami in sodobno računalniško opremo.V teh prostorih boste našli literaturo v vseh svetovnih jezikih, odDaljnega vzhoda do Evrope in obeh Amerik, za vsa časovna obdobjaod 14. stoletja pa vse do danes. V več kakor 600.000 knjigah in revijahlahko prebiramo o evoluciji, religiji, javnem zdravstvu, čarovništvu inmagiji ter tudi o astrologiji in uporabi zdravilnih rastlin. Pozornost jenamenjena tako zgodovinskemu razvoju tradicionalne medicine, kakortudi alternativnih načinov zdravljenja v orientalskih deželah, na primerv Indiji in na Kitajskem. Med najstarejšimi dokumenti naj omenim naroke napisan listič, zdravniški recept na papirusu iz 1100 pr. n. št. indokumente iz osebne zbirke medicinske sestre Florence Nightingale.Zgodovina medicine je vsekakor več kakor le kronološki pregledposameznih bolezni, poteka zdravljenj, revolucionarnih odkritij in pomembnejšihimen zdravnikov.V času novih prihajajočih tehnologij se je ambicioznega projekta,imenovanega digitalizacija, lotila tudi knjižnica Wellcome. Po podpisusporazuma z ameriško nacionalno knjižnico za medicino NLM terzagotovljenih finančnih sredstvih so že začeli z digitaliziranjem dvehmilijonov strani besedil (iz približno 15 revij). To gradivo bo brezplačnodostopno na internetu, in sicer v okviru PubMed Central, elektronskegaarhiva biomedicinske literature na spletnih straneh NLM.British LibraryV petek, zadnji dan svojega bivanja v Londonu, sem obiskala britanskonacionalno knjižnico (British Library), ki stoji le nekaj metrovstran od železniške postaje King's Cross/St. Pancras, ki je bila pred nekajmeseci tarča terorističnih napadov. Tudi danes se človek ne počutipovsem varno v zatohlih hodnikih podzemne železnice, niti pogled nauniformirane policiste s strelnim orožjem v rokah in slednimi psi ne dajeBritish Library - ena izmed ogromnih in sodobno opremljenih čitalnicjanuar 2006 ISIS

58Z A N I M I V OZapuščina kralja Jurija III - ena od številnihdragocenosti v British Libraryobčutka, da bi potnikelahko obvarovalipred ponovnimnapadom. Množicamimoidočih bledihanglosaških obrazov,temnopoltih Afričanov,v turbane in sarijezavitih Indijcev terštevilnih drugih priseljencevv etničnorazgibanem Londonuje neobvladljiva.Človek dobi občutek,da je vsak od njih lahkoterorist.Britanska knjižnicadeluje na trehrazličnih lokacijah.Poleg nacionalne delujev Yorkshiru, pravblizu škotske meje, v manjšem Boston Spaju, Center za dostavo dokumentov– Document Supply Centre, eden največjih svetovnih dobaviteljevliterature. S tem centrom že več let sodeluje tudi naša knjižnica.V severnem delu Londona, imenovanem Colindale, pa se nahaja šenekoliko manjša knjižnica, ki hrani obsežno zbirko časopisov.Prostore nove Britanske knjižnice so javnosti odprli leta 1998 ter stem zaključili gradnjo največje stavbe v kraljevini v 20. stoletju, ki jo jevodil arhitekt z zelo dolgim imenom Sir Colin St. John Wilson. Do leta2000 je bil to hkrati tudi najdražji projekt, za katerega so porabili kar500 milijonov funtov. Potem pa so na prvi dan novega tisočletja blizuGreenwicha odprli vrata znamenitega Millenium Doma, ki je državostal kar 750 milijonov funtov. Njegova prihodnost je zelo negotova, patudi sedanjost je zelo vprašljiva. Samo za tekoče vzdrževanje vsak danporabijo kar 100.000 funtov. Vsi se strinjajo, da je bila gradnja britanskenacionalne knjižnice v vsakem primeru smotrnejša poraba davkoplačevalskegadenarja.Vsem zunanjim obiskovalcem je na voljo vodeni, vendar ne brezplačniogled določenega dela knjižnice. Za opis tako veličastnega objektalahko uporabimo le presežnike.Sama stavba je zgrajena v obliki ogromne ladje, ki ji ne manjka nitidimnik. Od 14 nadstropij jih kar devet leži pod zemljo, 24,5 metragloboko, kjer so skladišča stisnjena med rove podzemne železnice. Zasamo gradnjo in tudi notranjo opremo so uporabili najboljše materiale,potrebnih je bilo kar 10 milijonov opek in 180.000 ton cementa.Britanska knjižnica hrani po en izvod vsake publikacije, ki izide vVeliki Britaniji in na Irskem. Na 625 km knjižnih polic je shranjenihkar 150 različnih vrst gradiva – knjig, revij, časopisov, rokopisov, slikitd. Vsako leto tej obsežni zbirki na novo dodajo tri milijone novih primerkov,za kar potrebujejo 12 km polic in 10 milijonov funtov. Če bisi želeli na hitro ogledati celotno zakladnico, bi potrebovali kar 80.000let, pod pogojem, da bi si vsak dan ogledali vsaj pet enot. Gradivo vsekakordobro služi svojemu namenu, vsak dan ga namreč uporablja kar16.000 ljudi.Omeniti moram tudi dragoceno zbirko 80.000 znamk, med katerimije tudi najstarejša angleška znamka s kraljičino podobo, imenovanaPenny Black.Zbirka patentov je sploh največja na svetu, saj obsega 53 milijonovizvodov, bralcem pa so dostopni v čitalniških prostorih.Glede na to, da je večina zbirke shranjena v podzemnih skladiščihin tako skrita očem javnosti, lahko bralci podatke o gradivu najdejo vnovem integriranem katalogu, po vzoru ameriške Kongresne knjižnice,ki je pred leti nadomestil manjše ločene kataloge. Po njem vsako minutobrska kar 19 uporabnikov.Knjige iz podzemnih skladišč potujejo po posebnem tekočem traku,na obeh straneh pa jih sprejmejo zaposleni ter postavijo na ustreznopolico ali dostavijo na določen oddelek.Britanska knjižnica je hkrati tudi velik muzej, ki hrani poleg najstarejšetiskane knjige na svetu tudi čudovito zbirko starih rokopisov, papirusov,knjig in zemljevidov, ob katerih človeku zastane dih. Že pogled naKraljevo knjižnico, zapuščino kralja Jurija III., 65.000 dragocenih knjig,natisnjenih v času od 15. do začetka 19. stoletja, shranjenih v osrednjemsteklenem stolpu v šestih nadstropjih, nudi popoln estetski užitek. Zbirkaje na voljo tudi bralcem, saj je uporaba knjig možna pod posebno UVsvetlobo.Pogostokrat zato lahko skozi steklo zremo na zaposlene v belihhaljah in zaščitnih rokavicah, ki iščejo ustrezno literaturo.Drugi del mojega obiska je bil namenjen Oddelku za znanost intehnologijo.Vrata Britanske knjižnice so odprta od ponedeljka do petka, le razstavniprostori in galerije tudi ob nedeljah. Študij in izposoja gradiva stamožna le v čitalniških prostorih, izposoja na dom ni možna. Izposojonamreč opravlja že omenjeni center v Boston Spa. To hkrati tudi pomeni,da sta na vseh treh lokacijah na voljo vsaj dva izvoda pomembnejšihnaslovov knjig in revij, londonska kopija mora biti vedno na voljo včitalnici, medtem ko se kopija iz Yorkshira izposoja drugim knjižnicamtudi zunaj Velike Britanije.Za uporabo čitalnice je treba pridobiti brezplačno izkaznico. Čitalniceso kar tri, razporejene v treh nadstropjih. V dveh hranijo gradivo s področjanaravoslovja, tehnologije, medicine in kemije, tretja je namenjenadružboslovnim vedam. Prvi dve sta prava arhitektonska posebnost, sajsta v obliki teras nanizani druga nad drugo. Določeni deli so povsemodprti, brez predelnih sten, kar daje občutek zračnosti in navidez povečaže tako ogromne prostore. K prijetnemu vzdušju še dodatno pripomorejovelika okna, takoda je na voljo dovoljdnevne svetlobe.V vseh treh čitalnicahje na voljo 1200sedežev. Izkaznicoza uporabo čitalniškihprostorov na St.Pancrasu ima trenutno150.000 obiskovalcev.Lani se je vteh prostorih zvrstilokar 400.000 bralcev.Res zelo presunljivipodatki.Knjige so skrbnorazvrščene po policah,v uporabi pa sokar trije različni klasifikacijskisistemi:UDK (univerzalnadecimalna klasifikacija),njihova internaklasifikacijska shema,za področje biomedicinepa se uporabljaklasifikacija ameriškeČitalnica na oddelku za znanost, kjer je včasihtežko dobiti prosto mesto za študij.ISIS januar 2006

60Z A N I M I V Onacionalne knjižnice za medicino US NLM. Na policah nikdar ne hranijostarejših izdaj istega avtorja, pač pa le najnovejšo, vse druge preselijo vklet. Bralcem je prosto dostopno gradivo od leta 1994 naprej, vse drugoje treba naročiti. Približno dve uri traja, da knjiga iz podzemnegaskladišča pride do čitalniških prostorov.Enako velja tudi za revije. Knjižnica ima v svoji zbirki 60.000 naslovov,ki trenutno izhajajo in so večinoma v angleškem jeziku, vključujepa tudi nekaj pomembnejših tujejezičnih publikacij. Na policah bralcilahko najdejo vse izvode od leta 1994 dalje. Da bi zavarovali občutljivogradivo, so drobni zvezki za posamezno leto praviloma vezani v večjes trdimi platnicami. Stroški tovrstne vezave so kar visoki, to si lahkoprivoščijo le najbogatejše knjižnice.Pogostokrat revije v elektronski obliki nadomeščajo tiskano verzijo.Trenutno Britanska knjižnica nudi dostop do 4.000 različnih naslovov,uporaba pa je možna le v čitalniških prostorih.Znotraj Britanske knjižnice deluje tudi Center za gospodarstvo inintelektualno lastnino, ki se ponaša z najbolj obsežno zbirko poslovnihinformacij v Veliki Britaniji.Gradivo, kot so poročila in revije s področja trženja, letna poročilapodjetij, informacije o konkurenčnih podjetjih, statistični preglediposlovanja, nudi praktične informacije podjetnikom ter vsem, ki šelestopajo na to pot.V centru hranijo tudi pomembno patentno zbirko, kjer inovatorjilahko zaščitijo tudi svoj izum.Letos spomladi je Londonska razvojna agencija centru namenilaen milijon funtov, da bi povečal in preuredil svoje prostore ter s tempovečal obseg svojega delovanja.Direktor Britanske knjižnice Lord Eatwell s svojimi sodelavci, na vsehtreh lokacijah jih je skupaj kar 2246, ima pred seboj zelo velikopotezneprojekte. Britanska knjižnica napoveduje prehod na digitalno objavljanjedo leta 2020. Takrat bo namreč, po napovedih sodeč, v Veliki Britanijikar 40 odstotkov vseh monografij na voljo le v elektronski obliki, medtemko bo 50 odstotkov gradiva še vedno na voljo v tiskani in digitalniobliki. Drugih 10 odstotkov pa bo še vedno le na papirju. Tej prihodnjiviziji se mora prilagoditi tudi Britanska nacionalna knjižnica ter razvitiustrezno infrastrukturo za hranjenje, upravljanje, zaščito in dostopdo digitalnega gradiva, tako kakor so pred 250 leti za tiskano gradivoposkrbeli naši predniki.Digitalno gradivo je namreč pogostokrat bolj občutljivo od tistegana papirju, njegovo hranjenje je namreč kar petkrat dražje od hranjenjaklasičnega tiskanega gradiva. Če naša skrb zanj ne bo ustrezna, nam gane bo uspelo shraniti za prihodnje rodove.Nad Londonom so se tisti čas zgrnili težki sivi oblaki, iz katerih sože začele padati prve dežne kaplje. Igrišče Oval je samevalo, prvenstvov kriketu se je nadaljevalo šele v soboto dopoldne, takrat pa bo verjetnoznan tudi že zmagovalec.P. S. Angležem je uspelo premagati Avstralce, "Ashes" je po dolgemčasu spet v britanskih rokah.DELO ZBORNICEZapisniki IO ZZSZapisnik 17. seje izvršilnega odboraZdravniške zbornice Slovenije,ki je potekala 27. oktobra 2005Prisotni člani izvršilnega odbora: prim. asist. Mateja Bulc, dr. med.,prim. Jožef Ferk, dr. med., prof. dr. Matija Horvat, dr. med., prof. dr.Andreja Kocijančič, dr. med., prof. dr. Vladislav Pegan, dr. med., ŽarkoPinter, dr. med., Tatjana Puc Kous, dr. med.Prisotni vabljeni: Elizabeta Bobnar Najžer, prof., Brane Dobnikar,univ. dipl. prav., mag. Zlatko Fras, dr. med., Anica Novak, dr. med., doc.dr. Janko Kersnik, dr. med.Vladislav Pegan je predlagal razširitev dnevnega reda pod točkorazno. Predlagal je, da se dodatna točka "predlog sprememb splošnegadogovora za leto 2005, ki naj bi veljale v letu 2006" prestavi na eno odnaslednjih sej, ko bo prisoten poročevalec ter bo gradivo posredovanonekaj dni pred sejo in ne eno uro prej. Vprašal je Tatjano Puc Kous, čemora biti gradivo nujno obravnavano.Tatjana Puc Kous je povedala, da naj bi pred sejo potekal sestaneko tem z Janijem Derničem, dr. med., vendar sestanka ni bilo, zato jegradivo prišlo tako pozno. Odgovorila je, da je bil predlog že posredovanMinistrstvu za zdravje ter da ni treba sprejemati sklepa, gre leza informacijo. Predlagala je, da bi člani izvršilnega odbora odločalikorespondenčno, če bi bilo treba.Vladislav Pegan je povedal, da se o točki ne bo razpravljalo ter da jeizvršilni odbor obveščen o zadevi. Predlagal je sprejem dopolnjenegadnevnega reda, prisotne pa seznani, da točka 5 odpade zaradi časovnestiske za pripravo gradiva.Sklep št. 235/17/2005:1. Potrditev zapisnika 16. seje izvršilnega odbora z dne 13. 10. 2005ter poročilo o izvršitvi sklepov.2. Nadzori – načrt za leto 2006.3. Predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika ovrstah, vsebini in poteku specializacij.4. Izredni strokovni nadzor s svetovanjem pri M. V., dr. dent.med.5. Predstavitev nove smernice EU o vzajemnem priznavanju poklicnihkvalifikacij.6. Predlog pogodbe o poslovnem sodelovanju pri izvajanju prostovoljnihzdravstvenih zavarovanj.7. Razno.K 1. točki dnevnega reda: Potrditev zapisnika 16. seje izvršilnegaodbora z dne 13. 10. 2005 ter poročilo o izvršitvi sklepov.ISIS januar 2006

61D E L O Z B O R N I C EBrane Dobnikar je poročal o izvršitvi sklepov 16. seje izvršilnegaodbora.Žarko Pinter je podal pripombo na sprejeti sklep 5. točke dnevnegareda 16. seje "Mnenje Zbornice k podelitvi koncesije". Opozoril je, dapravzaprav ni čisto jasno, kaj se sprejema glede na veljavne pravilnike.Povedal je, da bi skupina za akte morala bolj natančno razdelati pravilnikein jih spremeniti po potrebi.Brane Dobnikar se je zahvalil za pobudo ter povedal, da skupina zaakte že deluje v tej smeri.Matija Horvat je pri svoji razpravi o medsebojnem vplivu zdravil opozorilna napačno črkovanje, pravilno je e-pokrates in ne Hipokrates.Tatjana Puc Kous je dodala pripombo na drugi strani zapisnika pri2. točki z željo, da se bolj jasno napiše "program interakcij", in sicer "računalniškiprogram interakcij med zdravili". Omenila je, da je na zadnjiseji podprla udeležbo gospe Elizabete Bobnar Najžer na konferenci ovarnosti bolnikov ter predlagala, da se njena izjava doda v zapisnik.Sklep 236/17/2005:Izvršilni odbor potrdi dopolnjeni zapisnik 16. seje izvršilnegaodbora z dne 13. 10. 2005.Sklep je bil soglasno sprejet.K 2. točki dnevnega reda: Nadzori – načrt za leto 2006Andreja Kocijančič je povedala, da je odbor za strokovno-medicinskavprašanja razpravljal o izvedbi strokovnih nadzorov za leto 2006. Omenilaje, da je po pravilniku o strokovnem nadzoru treba redni strokovninadzor pri posameznem zdravniku opraviti enkrat v licenčnem obdobju.Razložila je, da ima odbor za strokovno-medicinska vprašanja javna pooblastilaza 40 nadzorov na leto, v letu 2006 pa je 461 zdravnikov prediztekom licence in pri katerih v zadnjih sedmih letih ni bilo opravljeneganadzora. Predlagala je dve možni rešitvi, in sicer:da se spremeni Pravilnik o strokovnih nadzorih in črta člene, kigovorijo o strokovnih nadzorih s svetovanjem. MZ je treba obvestiti, dabodo sredstva iz javnih pooblastil uporabili samo za izredne strokovnenadzore in ekspertna mnenja ob pritožbah.Redne strokovne nadzore s svetovanjem bodo organizirali v oblikiinternih strokovnih nadzorov. Redne strokovne nadzore s svetovanjemnaj izvajajo odgovorni v zdravstvenih zavodih, pri zasebnih zdravnikihpa skupina zdravnikov, s katero se zdravnik zasebnik povezuje (v nadaljevanjuse za vse oblike organiziranosti zaradi preglednosti uporabljaizraz zavod).Povedala je, da so izdelana navodila za izvedbo internih strokovnihnadzorov ter da je treba zapisnike internih strokovnih nadzorov vsajenkrat v licenčnem obdobju dostaviti odboru za strokovno-medicinskavprašanja. Odbor bo vsako leto poslal vsem zdravstvenim zavodomspisek zdravnikov, ki jim v tistem letu poteče licenca. Pravilnik o strokovnihnadzorih pa je treba ustrezno spremeniti.Janko Kersnik je razložil navodila za izvedbo strokovnih nadzorov.Omenil je, da se interni nadzori izvajajo zelo različno, zato so bila pripravljenanavodila. Povedal je, da Zbornica ne zahteva od zavodov, daizvajajo strokovne nadzore, saj je to njihova obveza po zakonu. Razložilje, da se interni nadzor izvaja s samonadzorom (izobraževanje, skrb zasodelovanje pri različnih dejavnostih) in vodstvenim nadzorom (vodjaoddelka bdi nad strokovnostjo dela zaposlenih). Povedal je, da naj bi se tipodatki na določen način zbrali na obrazcu. Glede vrednotenja je povedal,da so naštete vse pomembne dejavnosti, ki so povezane s strokovnimdelom. Gre predvsem za pripomoček tistim, ki izvajajo interni nadzor,ter možnost, da so dokumenti, ki prihajajo na Zbornico, poenoteni.Andreja Kocijančič je povedala, da je predlog odprt za razpravo ter daje nastal iz enoletne izkušnje. Kot sporne je omenila zasebne zdravnike,saj niso tako organizirani, da bi lahko sami pri sebi izvajali notranjestrokovne nadzore. Omenila je, da je bilo o tem že kar nekaj razpravter da so se že začele dejavnosti, ki vodijo k spremembi.Vladislav Pegan se je strinjal s popravkom pravilnika o nadzorih,prosil pa je za pisno gradivo. Za zasebne zdravnike je omenil, da bimorali imenovati določeno skupino za izvedbo notranjih nadzorov.Treba je omogočiti izvrševanje internih strokovnih nadzorov tudi prizasebnikih, kar do sedaj ni bilo urejeno. Po istem načelu, kot bi veljaloza zaposlene zdravnike, bi se izvajali interni nadzori pri zdravnikih, kijim poteka licenčno obdobje, enako tudi v primerih reševanja pritožbza potrebe OSM.Tatjana Puc Kous je povedala, da je odbor za zasebno dejavnost žeposlal svoj predlog odboru za strokovno-medicinska vprašanja. Povedalaje, da naj bi zasebni zdravniki vsako leto izpolnili obrazec splošnega znanjain specialističnega znanja, obrazce bi zbirali na Zbornici, pri odboru zazasebno dejavnost. Predlagala je, da bi izoblikovali skupni obrazec.Žarko Pinter je dodal, da je ravno zato težava s Pravilnikom o pritožbenihpostopkih, ker te stvari niso bile dokončno urejene. Predlagalje, da bi ta dodatni del posredovali pravni službi Zbornice, nato bi lahkona eni od naslednjih sej skupščine sprejeli predlog.Jožef Ferk je vprašal, kdo bi izdal poročilo o strokovnem nadzoruza zasebnega zdravnika.Tatjana Puc Kous je odgovorila, da bi se podatki zbirali ter bi natodoločili merila. Predlagala je, da na tej seji izvršilnega odbora še ne bisprejemali sklepov ter da bi vprašanje še enkrat pregledal odbor zazasebno dejavnost.Andreja Kocijančič se je strinjala, da na tokratni seji še ne sprejmejosklepov, predlog pa bi bil pripravljen do naslednje seji izvršilnega odbora,da bi o njem lahko razpravljali na letošnji seji skupščine.Sklep 237/17/2005:Izvršilni odbor se je seznanil z navodili za izvedbo strokovnihnadzorov za leto 2006. IO bo o predlogu navodil za izvedbo strokovnihnadzorov sklepal na eni od prihodnjih sej.Sklep je bil soglasno sprejet.K 3. točki dnevnega reda: Predlog Pravilnika o spremembah indopolnitvah Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij.Matija Horvat je predstavil spremembo 14. člena pravilnika, ki vsebinskoureja način razpisovanja specializacij za potrebe znanih plačnikovin postopek njihovega odobravanja.Zlatko Fras je povedal, da ne ve, zakaj je treba spreminjati ta člen, terdodal, da se spreminja iz pravnih vzrokov zaradi pravilnika. Vprašal jegeneralnega sekretarja, ali je nujno, da se sprejema tak sklep.Brane Dobnikar je odgovoril, da se sam ni ukvarjal s tem predlogom.Predlagal je, da se še enkrat pretehta ter preveri celotno vprašanje.Vladislav Pegan je omenil, da se s sprejetjem predlaganih sprememblahko močno zapletejo specializacije za tujce, ki kot samoplačniki prihajajona specializacijo v Slovenijo. Če je specializantsko mesto prosto,tem prosilcem ne bi smeli omejevati možnosti za specializacijo.Sklep 238/17/2005:Izvršilni odbor se strinja, da se predlog Pravilnika o spremembahin dopolnitvah Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacijumakne z dnevnega reda do ene od naslednjih sej izvršilnega odbora.Pravna služba Zbornice bo predlog pregledala še enkrat.Sklep je bil soglasno sprejet.K 4. točki dnevnega reda: Izredni strokovni nadzor s svetovanjempri M. V., dr. dent. med.januar 2006 ISIS

62D E L O Z B O R N I C EVladislav Pegan je povedal, da je odbor za zobozdravstvo obravnavalvprašanje, ki se je pojavilo v ZD Ljubljana Šiška, na katero so opozorilisodelavci tega zdravstvenega doma. Posredovali so informacijo ostrokovnem delu kolega M. V., dr. dent. med., saj v želji po velikanskempreseganju normativa ZZZS opušča strokovno doktrino. Odbor zazobozdravstvo je imenoval skupino za izvedbo izrednega strokovneganadzora.Mateja Bulc je bila zelo presenečena nad zahtevo zobozdravnikov enoteŠiška. Omenjeni zobozdravnik po njenem védenju velja kot delovno instrokovno uspešen. Predlagala je najprej izvedbo internega strokovneganadzora, kakor se je IO odločil pri točki 3 današnje seje.Vladislav Pegan je predlagal, da se predlog vrne odboru za zobozdravstvo.Sklep 239/17/2005:Izvršilni odbor se strinja, da se predlog vrne odboru za zobozdravstvo,ter predlaga, da se najprej zahteva interni strokovni nadzor.Sklep je bil soglasno sprejet.K 5. točki dnevnega reda: točka odpade.K 6. točki dnevnega reda: Predlog pogodbe o poslovnem sodelovanjupri izvajanju prostovoljnih zdravstvenih zavarovanjVladislav Pegan je razložil, da je s strani zavarovalnice Vzajemnaprejel pogodbo o poslovnem sodelovanju, ter omenil, da Zbornica šeni podprla predloga, kljub temu, da v predlogu piše, da ga Zbornicapodpira. Omenil je, da je na sestanku, ki ga je na pobudo Vzajemne imelpred kratkim s predstavnikoma zavarovalnice, predlagal, da pošljejo naZbornico v pregled osnutek pogodbe. O podpori pogodbi pri poslovnemsodelovanju med zavarovalnico in zdravniki-izvajalci ni bilo mogočegovoriti, saj ob omenjenem pogovoru pogodba ni bila vročena.Tatjana Puc Kous je povedala, da je pogodbo podrobno pregledala, terpovedala, da ima pripombe na skoraj vsak člen, pogodbo je posredovalapravni službi ter računovodstvu Zbornice. Omenila je, da poleg pogodbeni bilo pravilnika in navodil. Poudarila je, da je pri kazenskih postopkihše mnogo nejasnosti. Omenila je tudi določevanje cene elektronskihstoritev, pri katerih naj bi sodelovala tudi Zbornica, čeprav se je to splohne tiče. Povedala je, da nasprotuje podpisu pogodbe ter omenila, da jepravna služba Zbornice pregledala tudi pogodbe zavarovalnic Adriaticin Triglav, ki so mnogo bolj ugodne.Brane Dobnikar je razložil, da pogodba vsebuje dva tipa zavarovanjdoplačila in nadstandardne storitve, kar bi bilo treba ločiti. Prav takoje omenil nerazumevanje postavljenih kazni, ki so verjetno mišljene zanadstandardna zavarovanja. O navodilih je povedal, da jih je Zbornicaprejela šele dan pred sejo izvršilnega odbora ter da so pripravljena zelotehnično, kar pomeni, da jih je težko razumeti. Povedal je, da so kotpredlog za spremembo pogodbe navodila, ki so sestavni del pogodbein na katera naj bi Zbornica dajala soglasja. Kot vprašljiv je omenil 12.člen, ki govori o rokih, kjer si je zavarovalnica postavila 90 dni za odzivnirok, od izvajalcev pa zahteva osemdnevni rok. Povedal je, da setakšna pogodba ne sme podpisati, treba bi bilo doseči bistveno drugačendogovor. Dodal je, da je obveznost izvajalcev pošiljanje podatkov, karnaj bi bilo čim bolj enostavno in avtomatizirano.Vladislav Pegan je vprašal, katere podatke bi bilo treba vnašati.Gre očitno za podatke, ki jih zavarovalnica potrebuje za izračunavanjeizravnalnih shem.Jožef Ferk je povedal, da bi komercialne zavarovalnice rade imeleveliko podatkov. Poudaril je, da je treba najprej pregledati, katere podatkezavarovalnica sploh lahko zahteva.Mateja Bulc je podprla Jožefa Ferka, katere podatke se lahko posredujeter ali je to sploh izvedljivo.Vladislav Pegan je povzel ugotovitve razprave, da Zbornica izvajalcemzaenkrat ne priporoča podpisa pogodbe. Predlagal je, da se ustanovipogajalska skupina Zbornice z izvedencem za zavarovalništvo ter sepripravi sestanek s predstavniki Vzajemne.Tatjana Puc Kous je predlog podprla ter predlagala, da bi pravnaslužba Zbornice pripravila temeljno pogodbo oziroma predloge.Vladislav Pegan je predlagal, da se imenuje člane pogajalske skupineza pogajanja z zavarovalnicami. Za članico je predlagal Matejo Bulc.Razložil je, da je Vzajemna Zbornico zaprosila, naj priporoči pogodboza podpis izvajalcem. To bo Zbornica naredila le v primeru, če bo pogodbaspremenjena v členih, ki so za izvajalce sporni.Žarko Pinter je omenil, da mora enako veljati za vse zavarovalnice.O izravnalnih shemah je povedal, da so zanje edine pristojne zavarovalnicein Ministrstvo za zdravje, zdravniki pa nimajo ničesar s tem.Predlagal je, naj pravna služba Ministrstva za zdravje pojasni, zakaj soizvajalci sploh vključeni. Strinjal se je, da breme zbiranja podatkov (vsadopolnila) nosijo zavarovalnice same.Zlatko Fras se je strinjal, da to ni stvar zdravnikov. Kot član svetaza informatiko, na Ministrstvu za zdravje je predstavnik Zbornice, jeopozoril, da ni prejel nobenega vabila, čeprav naj bi se skupina sestajala.Predlagal je, naj Zbornica na svetu sodeluje v zaviralnem smislu.Predlagal je imenovanje predstavnika za sodelovanje z zavarovalnico ovrsti podatkov. Omenil je, da povsod po svetu zbirajo podatke posebejusposobljene osebe, v Sloveniji pa je to prepuščeno zdravnikom.Vladislav Pegan je predlagal sprejem naslednjega sklepa:Sklep 240/17/2005:1. Izvršilni odbor izvajalcem ne priporoča podpisa Pogodbe o poslovnemsodelovanju pri izvajanju prostovoljnih zdravstvenihzavarovanj, ki je bila predstavljena za obravnavo na ZZS.2. V pogodbi je izvajalec v neenakopravnem položaju.3. Izvršilni odbor se strinja, da Zdravniška zbornica Slovenije uradnozaprosi pravno službo Ministrstva za zdravje za obrazložitev inmnenja o takšni pogodbi.4. Po pridobitvi mnenja pravne službe Ministrstva za zdravje sebo izvršilni odbor seznanil s pravnimi osnovami ter se odločalo nadaljnjih pogajanjih.Sklep je bil soglasno sprejet.Elizabeta Bobnar Najžer je predlagala, da Zbornica obvesti svoje članeo sprejetih sklepih v elektronski obliki in na spletni strani Zbornice.Vladislav Pegan je podprl predlog ter povedal, da bo o sprejetemsklepu obveščena tudi zavarovalnica Vzajemna.K 7. točki dnevnega reda: Razno- Predlog za vključitev strokovnega sodelavca v pogajalsko skupinoZZS za splošni in področni dogovorTatjana Puc Kous je predlagala imenovanje zunanjega sodelavca vpogajalsko skupino, računovodjo, kadar bo takšna pomoč potrebna, vsestroške bi nosil odbor za zasebno dejavnost.Sklep št. 245/17/2005:Izvršilni odbor se strinja s predlogom, da se za strokovnegasodelavca pogajalske skupine ZZS za splošni in področni dogovorimenuje gospoda Ivana Falaša.Sklep je bil soglasno sprejet.- Predlog za vpis v pogajalsko šoloTatjana Puc Kous je razložila, da so pogajanja težavna, zato je priporočila,da bi se dve sodelavki na Zdravniški zbornici Slovenije dodatnoISIS januar 2006

64D E L O Z B O R N I C Eizobrazili. Povedala je, da gre za načelni predlog, ki bi ga pozneje šenatančneje razdelali.Vladislav Pegan je predlagal, da se najprej oblikuje bolj natančenpredlog oziroma dodatne podatke zaradi morebitnega sočasnega izpadadveh zaposlenih na Zbornici.Sklep št. 246/17/2005:Izvršilni odbor se strinja, da se najprej pridobijo dodatni podatkio predlogu za vpis v pogajalsko šolo.Sklep je bil soglasno sprejet.- Imenovanje pogajalske skupine za splošni dogovor za pogodbenoleto 2006Tatjana Puc Kous je razložila, da je bila skupaj z regijskim odboromzasebnih zdravnikov in odborom za zasebno dejavnost pripravljenaskupina pogajalcev, ki bi sodelovala na pogajanjih za splošni in področnidogovor za leto 2006. Povedala je, da se imenovani z imenovanjemstrinjajo ter predlagala sprejem naslednjih sklepov.Sklep št. 247/17/2005:Izvršilni odbor se strinja, da Zdravniško zbornico Slovenije vpogajanjih za Splošni dogovor za pogodbeno leto 2006 zastopajo:ZDRAVNIKI:1. Odbor za socialno-ekonomska vprašanja: Jani Dernič, dr. med. (vodja), mag. Dragutin Ahlin, dr. med. (namestnik),2. Odbor za zasebno dejavnost: Tatjana Puc Kous, dr. med., (namestnica), Igor Praznik, dr. med., (namestnik), Marija Ilijaš Koželj, dr. med. (namestnica), Alenka Forte, dr. med. (namestnica), Marija Rafot Berlot, dr. med. (namestnica),3. Regijski odbor zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov: Franc Šuta, dr. med. (namestnik), Diana Dabič Terlevič, dr. dent. med. (namestnica), Nikola Potočnik, dr. dent. med. (namestnik), Gordan Čok, dr. dent. med. (namestnik), Mirjam Kovačič Čadež, dr. dent. med., (namestnica), Živo Bobič, dr. dent. med. (namestnik), Edita Arh, dr. med. (namestnica), Bojan Glavnik, dr. med. (namestnik), Bojan Pelhan, dr. med. (namestnik), Domen Jensterle, dr. dent. med. (namestnik), Damijan Gazvoda, dr. med. (namestnik),4. Odbor za zobozdravstvo: Mirjam Kovačič Čadež, dr. dent. med. (namestnica), Gordan Čok, dr. dent. med. (namestnik),5. Odbor za osnovno zdravstvo: Vesna Plevnik Vodušek, dr. med. (namestnica), asist. mag. Iztok Tomazin, dr. med. (namestnik),Izvršilni odbor se strinja, da Zdravniško zbornico Slovenije vpogajanjih za Področni dogovor za zdravstvene domove in zasebnozdravniško dejavnost za pogodbeno leto 2006 zastopajo:ZDRAVNIKI:1. Predsednik regijskega odbora zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov: Franc Šuta, dr. med. (vodja),2. Odbor za zasebno dejavnost: Tatjana Puc Kous, dr. med., (namestnica), Igor Praznik, dr. med., (namestnik), Marija Ilijaš Koželj, dr. med. (namestnica), Alenka Forte, dr. med. (namestnica), Marija Rafot Berlot, dr. med. (namestnica),3. Odbor za socialno-ekonomska vprašanja: Dragotin Ahlin, dr. med. (namestnik),4. Regijski odbor zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov: Diana Dabič Terlevič, dr. dent. med. (namestnica), Nikola Potočnik, dr. dent. med. (namestnik), Gordan Čok, dr. dent. med. (namestnik), Živo Bobič, dr. dent. med. (namestnik), mag. Dragutin Ahlin, dr. med. (namestnik), Mirjam Kovačič Čadež, dr. dent. med. (namestnica), Edita Arh, dr. med. (namestnica), Bojan Glavnik, dr. med. (namestnik), Bojan Pelhan, dr. med. (namestnik), Domen Jensterle, dr. dent. med. (namestnik), Damijan Gazvoda, dr. med. (namestnik),5. Odbor za zobozdravstvo: Gordan Čok, dr. dent. med. (namestnik), Mirjam Kovačič Čadež, dr. dent. med. (namestnica),6. Odbor za osnovno zdravstvo: Vesna Plevnik Vodušek, dr. med. (namestnica), asist. mag. Iztok Tomazin, dr. med.(namestnik),SVETOVALCA:7. Brane Dobnikar, univ. dipl. prav.,8. Nika Sokolič, univ. dipl. ekon.Sklep je bil soglasno sprejet.- Vladislav Pegan je prisotne obvestil, da je bil mag. Zlatko Fras, dr.med., imenovan za predsednika UEMS za naslednje mandatno obdobje.Ob imenovanju so vsi prisotni Zlatku Frasu iskreno čestitali.Matija Horvat je poudaril, da je dosežek Zlatka Frasa izjemno velik.Povedal je, da mora Zdravniška zbornica Slovenije močno podpretidejavnosti Zlatka Frasa ter da mu mora biti omogočena vsa dodatnapomoč na Zbornici, ki jo bo potreboval. Predlagal je, da si jo izbere samter da se Zbornica zaveže za pomoč Zlatku Frasu.Zapisala: Katja MartincSVETOVALCA:6. Brane Dobnikar, univ. dipl. prav. (svetovalec),7. Nika Sokolič, univ. dipl. ekon. (svetovalka).Sklep je bil soglasno sprejet.- Imenovanje pogajalske skupine za Področni dogovor za zdravstvenedomove in zasebno zdravniško dejavnost za pogodbeno leto 2006.Sklep št. 248/17/2005:ISIS januar 2006

66STATUS ARTIS MEDICAESTROKOVNA SREČANJAArterijska hipertenzijaVpliv velikih intervencijskih raziskav na klinično praksoKpisanju tega prispevka me jespodbudila predstavitev velikeintervencijske raziskave AS-COT izpod peresa cenjenegakolega, prim. prof. dr. AlešaŽemve, dr. med., svetnika, v reviji Isis 1. 12. 2005.Predstavitev raziskave je v celoti korektna, v zadnjemodstavku pa se je kolegu zapisalo, da sokombinacije zdravil, ki vključujejo amlodipin,učinkovitejše od drugih kombinacij za zdravljenjehipertenzije. V podkrepitev so omenjeneraziskave ALLHAT, VALUE in CAMELOT.Žal te tri raziskave omenjenega sklepanjane potrjujejo. V raziskavi ALLHAT je najboljšerezultate pri sekundarnih izhodih dalo zdravljenje,katerega osnova je bil diuretik klortalidon,in ne amlodipin ali lizinopril, medtem ko priprimarnem izhodu ni bilo razlik. V raziskaviVALUE so primerjali zdravljenje, osnovano naamlodipinu, z zdravljenjem, katerega osnovaje bil blokator angiotenzinskih receptorjevvalsartan. Kar zadeva srčno-žilno zbolevnostin umrljivost, med načinoma zdravljenja ni bilopomembnih razlik. Edina pomembna razlika vkorist amlodipinske kombinacije je bilo manjšeštevilo vseh miokardnih infarktov, v njeno škodopa je bilo novo pojavljanje sladkorne bolezni.V raziskavi CAMELOT je bilo vključitvenomerilo angiografsko dokumentirana koronarnabolezen in ne hipertenzija (ob vključitvi soimeli bolniki v vseh primerjanih skupinah vpovprečju normalen ali normaliziran krvnitlak) in je zato neprimerljiva z raziskavo ASCOT.Obstajajo seveda tudi raziskave, v katerih seje amlodipin v marsikaterem pogledu izkazalslabše kot zdravila, ki učinkujejo na renin-angiotenzinskisistem, npr. FACET in IDNT. Zanimivoje morda tudi, da je bilo delni ali glavnipokrovitelj treh omenjenih raziskav (ALLHAT,CAMELOT in ASCOT) farmacevtsko podjetjePfizer, katerega originalno zdravilo je amlodipin(norvasc). Amlodipin je nedvomno učinkovitoin zelo dolgo delujoče antihipertenzijsko zdravilo,vendar z žal ne tako redkimi neželenimiučinki. Po drugi strani amlodipin nikakor nizdravilo, ki bi po učinkovitosti prekašalo drugaantihipertenzijska zdravila.Ko je neka velika raziskava s kardiovaskularnimizdravili zaključena in objavljena, jo glavniraziskovalci, med katerimi je vedno nekaj oblikovalcevsplošnega mnenja, včasih predstavijokot prelomno. Nekatere, zlasti starejše raziskaveJurij Dobovišekso to nedvomno bile, saj še danes zdravimobolnike na osnovi njihovih rezultatov. Takšne sobile npr. raziskave z blokatorji receptorjev beta,aspirinom ali kasneje z zaviralci konvertaze vsekundarni preventivi po miokardnem infarktu,pa tudi z zaviralci konvertaze in nekaterihblokatorjev beta pri srčnem popuščanju. Čeostanemo na tem področju, je bila prelomnatudi novejša raziskava o učinku spironolaktonapri srčnem popuščanju.Framinghamska raziskava, ki bo čez nekajlet praznovala šestdesetletnico, nas je že dokajzgodaj začela opozarjati, da antihipertenzijskazdravila ne znižujejo samo krvnega tlaka, ampakzmanjšujejo tudi zbolevnost in umrljivostzaradi srčno-žilnih bolezni. Že dolgo vemo, dase antihipertenzijska zdravila, stara in nova,med seboj po učinku na krvni tlak pomembnone razlikujejo, da pa imajo novejša na splošnomanj neželenih učinkov. Vendar sta šele leta1990 Collins in Peto objavila v Lancetu metaanalizoraziskav, v katere je bilo vključenihveč kot 52.000 hipertonikov, zdravljenih sstarejšimi zdravili, to je z diuretiki in blokatorjibeta. Znižanje krvnega tlaka v petih letih za10-12/5-6 mmHg je v primerjavi s kontrolnoskupino zmanjšalo tveganje za možgansko kapza 39 odstotkov, za koronarne dogodke za 16odstotkov in za srčno-žilno umrljivost za 21odstotkov. To je bilo zares prelomno spoznanje.Kasneje se tudi novejša zdravila, to je kalcijeviantagonisti in zaviralci konvertaze, v primerjavahs starejšimi zdravili v pogledu zaščite vglavnem niso izkazala za učinkovitejša, o čemerpričajo raziskave CAPP (kaptopril vs diuretikali/in blokator beta), UKPDS 39 (kaptopril vsatenolol), STOP Hypertension-2 (zaviraleckonvertaze + diuretik ali kalcijev antagonist +blokator beta vs diuretik ali/in blokator beta),NORDIL (diltiazem vs diuretik ali/in blokatorbeta, INSIGHT (nifedipin vs diuretik). V PRO-GRESS-u, največji raziskavi sekundarne preventivemožganske kapi doslej, se je izkazalo, da seje zaščitni učinek zdravljenja pokazal šele, ko sozaviralcu konvertaze dodali diuretik. Zaviraleckonvertaze perindopril v monoterapiji ni pokazalpomembnega zaščitnega učinka.Leta 2002 je bila objavljena raziskava LIFE, vkateri so pri hipertonikih z velikim tveganjem(vsi so imeli znake hipertrofije levega prekatasrca v EKG) za srčno-žilno zbolevnost in umrljivostprimerjali med seboj dve kombinacijiantihipertenzijskih zdravil. Osnovno zdravilo vprvi je bil blokator angiotenzinskih receptorjevlosartan, v drugi pa blokator receptorjev betaatenolol. Proizvajalec losartana, ki je bil tudipokrovitelj raziskave, ter raziskovalci so LIFEimenovali prelomno raziskavo in na prvi pogledje bilo res videti tako. Prvič je namrečkombinacijsko zdravljenje, ki je vsebovalonovo zdravilo, v tej raziskavi losartan, jasnoprekosilo kombinacijo s starim zdravilom atenololom.Pomembno bolj je zmanjšalo tveganjeza kombiniran primarni izhod (srčno-žilnazbolevnost in umrljivost + možganska kap+ miokardni infarkt). Vendar se je pri ločeniobravnavi posameznih zapletov izkazalo, darazen v primeru zaščite pred možgansko kapjo,kjer se je zdravljenje z losartanom kot prvimzdravilom pokazalo kot pomembno učinkovitejše,med načinoma zdravljenja pravzapravni pomembnih razlik. Redkejše novo pojavljanjesladkorne bolezni med zdravljenimi zlosartanom na te končne izhode še ni mogloimeti vpliva. Zanimivo je, da so tudi drugeraziskave, v katerih so uporabili blokatorjeangiotenzinskih receptorjev, pokazale, da so tazdravila v primerjavi z drugimi zdravili, npr.amlodipinom ali celo s placebom, manj uspešna,kot bi pričakovali po izkušnjah z zaviralci konvertaze,zlasti v pogledu zaščite pred koronarnoboleznijo (raziskave VALUE, CHARM, SCOPE,IDNT, RENAAL). Zaviralci konvertaze namrečkonstantno omogočajo zmanjšanje tveganjaza miokardni infarkt pri bolnikih s sladkornoboleznijo, hipertenzijo, ledvično odpovedjo inaterosklerozo za 20 odstotkov ali več. V nobenineposredni primerjalni raziskavi doslej se blokatorjiangiotenzinskih receptorjev niso pokazalikot učinkovitejši od zaviralcev konvertaze,pri srčni insuficienci in ohranjanju delovanjaledvic pa so bili enakovredni. V luči vsegatega nobene dosedanje raziskave z blokatorjiangiotenzinskih receptorjev ne moremo imetiza prelomno. Začetno navdušenje nad danesnajdražjimi antihipertenzijskimi zdravili se jekljub njihovi varnosti poleglo. Najbrž do leta2007, ko bo predvidoma zaključena raziskavaONTARGET/TRANSCEND, v kateri v večozirih primerjajo ramipril in telmisartan ternjuno kombinacijo, ne bo mogoče kaj zanesljivejšegareči o zaščitnem učinku blokatorjevangiotenzinskih receptorjev. Najbrž trenutnonastaja vtis, da ti na splošno niso enostavnoISIS januar 2006

67STATUS ARTIS MEDICAE"zaviralci konvertaze brez kašlja". Po raziskaviLIFE smo seveda mislili drugače in predvidevali,da bodo blokatorji angiotenzinskih receptorjevčez čas, ko bodo cenejši, začeli izrivati zaviralcekonvertaze.V uvodu omenjena raziskava ASCOT jedobra in pomembna evropska raziskava, kidaje bolj uporabne pozitivne odgovore kotprej omenjene z blokatorji angiotenzinskihreceptorjev ali ameriški ALLHAT. Na nek načinje morda prelomna, saj je pokazala jasnovečvrednost kombinacije novejših zdravilnad kombinacijo starejših pri večini izhodovoziroma zapletov. Vendar menim, da najbržni mogoče trditi, da večvrednost kombinacijekalcijevega antagonista (amlodipin) in zaviralcakonvertaze (perindopril) nad kombinacijo blokatorjabeta (atenolol) in tiazidnega diuretika(bendroflumetiazid) izvira iz amlodipina. Da jebil atorvastatin, čeprav samo v odmerku 10 mgna dan, v lipidnem delu raziskave učinkovitejšiod placeba, najbrž ni nikakršno presenečenje alinov dokaz, saj imajo podoben zaščitni učinektudi drugi statini. Kaj pa, če je k večvrednostikombinacije amlodipina in perindoprila slednjidoprinesel več? Vem, da proizvajalec perindoprilameni prav to. Kdo ima prav, Pfizer ali Servier?Po mojem skromnem mnenju imata pravoba oziroma v izključevanju drugega nobeden.Vsak navija za svoje zdravilo, njegovo oglaševanjein boljše tržne rezultate. Za klinično praksoje pomembna kombinacija dveh dobro izbranihdolgo delujočih zdravil, ki ni samo močnejeznižala krvnega tlaka v brahialni arteriji, ampaktudi v aorti, kar je pomembneje.Toda, ali lahko prenesemo rezultate raziskaveASCOT tudi na druga zelo podobna zdravilaiz istih farmakoloških skupin? Vemo, da se npr.amlodipin in lacidipin le malo razlikujeta (najbržsamo v miligramih odmerkov, potrebnih zadoseganje učinka na krvni tlak) in perindoprilne pomembno od npr. trandolaprila (razlika jele v miligramih in delno v izločanju iz telesa, vsedrugo na t. i. "mikroravni" pa nima objektivnodokazanih kliničnih učinkov). Atenolol in npr.bisoprolol sta oba kardioselektivna blokatorjabeta, s tem da je drugi bolj beta-1 selektiven,pa tudi poti izločanja sta različni. Vendar stav enakovrednih odmerkih enako učinkovita.Atenolola seveda niso preizkusili pri srčnempopuščanju, kar pa je druga zgodba. Ali si kdoupa trditi, da je bendroflumetiazid v kliničnempogledu pomembno različen od navadnegahidroklorotiazida ali klortalidona? Ali lahkoučinke uporabljenih zdravil prenašamo nanjihove farmakološke skupine oziroma podskupine?Proizvajalca zdravil učinkovitejšekombinacije v raziskavi ASCOT najbrž trdnozastopata stališče, da ne gre za učinke farmakološkeskupine, ampak izključno za učinkeamlodipina oziroma perindoprila. Raziskovalci,ki gledajo širše, so bolj objektivni in večinomavedno dvomijo v takšno stališče, pa si svojegarazličnega mnenja včasih ne upajo povedati.Zdravniki, ki se ukvarjamo s hipertoniki vvsakodnevni klinični praksi, najbrž večinomamenimo, da med posameznimi dihidropiridinidruge in tretje generacije oziroma posameznimizaviralci konvertaze ni pomembnih razlik vfarmakodinamiki in so zato ob enakovrednemodmerjanju znotraj farmakološke skupine medseboj zamenljivi.Novejša zdravila so dražja od starejših. Priizbiri med amlodipinom in lacidipinom namv prid prvega govori dejstvo, da je pri nas občutnocenejši, in sicer pri osnovnem odmerkuza okoli 20 odstotkov, pri podvojenem pa celoza okoli 55 odstotkov. Delno je položaj obratenpri perindoprilu in trandolaprilu, kjer je osnovniodmerek trandolaprila cenejši za okoli 20 odstotkov,pri podvojenem pa ni razlike. Tudiatenolol je cenejši od bisoprolola, in sicer priosnovnem odmerku za okoli 30 odstotkov in pripodvojenem za okoli 20 odstotkov. Primerjavepri diuretikih niso možne, ker bendroflumetiazidapri nas nimamo.Stvar lahko pogledamo tudi drugače. Primerjamolahko, koliko bi pri nas stalo zdravljenjes kombinacijo amlodipina in perindoprilater koliko s kombinacijo atenolola in klortalidona.Zdravljenje z izhodiščnimi odmerkisodobnejše kombinacije je 5,7-krat dražje in spodvojenimi 4,7-krat dražje kot s kombinacijostarejših zdravil. Ko bi perindopril nadomestilis cenejšim trandolaprilom, bi dobili nekolikomanjše razmerje le za izhodiščne odmerke (5,0).Pa smo tam. Kaj si v Sloveniji lahko privoščimo?Na osnovi prepričljivih rezultatov ASCOT-a innaših cen zdravil, različnih intervencij, invalidnosti,raznih nadomestil, prezgodnjih pokojninin izgubljenih življenj (če sploh vemo, kolikoto stane) bi farmakoekonomika morala znatiizračunati, kaj se nam bolj splača: uporabljatidražja in učinkovitejša zdravila ali občutnocenejša, ki so tudi učinkovita, vendar manj.Vhodna cena zdravil je samo en dejavnik, kije, gledan izolirano, lahko zelo zavajajoč, predvsempa je kratkoročen. ASCOT, ki je potekalv bogatih državah, bi moral biti zato izziv zatiste, ki se pri nas spoznajo na farmakoekonomiko.Vendar se bojim, da imamo pri nas zgoljteoretike s tega področja.Letos se po raziskavi ASCOT nekateriustvarjalci mnenja že sprašujejo, ali je odzvoniloblokatorjem receptorjev beta kot zdravilomprve izbire v zdravljenju hipertenzije, drugipa celo predlagajo, da jih je treba v naslednjihsmernicah izključiti. Zanimivo je, da v isto vrstone postavljajo diuretikov. Najbrž sta jih odtega odvrnila ameriški vpliv oziroma raziskavaALLHAT, v kateri je klortalidon pri sekundarnihizhodih "povozil" tako priznani zdravili, kot staamlodipin (ki ga sedaj drugi kujejo v zvezde)in lizinopril, vendar je bilo med preiskovanci35 odstotkov Afroameričanov, ki so občutljivina diuretike. Zmeda postaja čedalje večja. Kajje potem prav? Komu verjeti?Velike raziskave z antihipertenzijskimizdravili nam lahko dajo samo splošno orientacijo.Vedeti moramo, da za veliko večino tehraziskav stojijo farmacevtske multinacionalke,ki zasledujejo predvsem svoje interese, to je čimvečji dobiček. Zato je t. i. medicina, podprta zdokazi, pri farmakoterapiji hipertenzije lahkovoda na mlin proizvajalcev zdravil. Nekateri, nevsi, jo izkoriščajo zelo prozorno in so tudi neobjektivni.Nekateri ustvarjalci mnenja, ki pišejosmernice, so pod prevelikim vplivom velikihin domnevno prelomnih raziskav, za katerimistojijo veliki proizvajalci zdravil.Lep primer takšne prenagljene odločitve jepriporočilo o izbiri zdravil za bolnike s hipertenzijoin sladkorno boleznijo. V zadnje evropskein slovenske smernice za obravnavanje hipertenzijeso oziroma smo zapisali, da imajo pribolnikih s hipertenzijo in sladkorno boleznijotipa II ter nefropatijo določeno prednost preddrugimi zdravili blokatorji angiotenzinskihreceptorjev, ki pa jih dotlej pri teh bolnikih nihčesploh ni neposredno primerjal z zaviralcikonvertaze. Na voljo so (smo) imeli samo raziskaveRENAAL, IRMA II, IDNT, LIFE, v katerihso losartan in irbesartan primerjali s placebomoziroma amlodipinom ali atenololom. Ko smopisali zadnje slovenske smernice (2003), smo bilidva ali trije proti takšnemu priporočilu, vendarnas je večina preglasovala. Presenetljivo so bilibolj objektivni Američani, ki so v svoje smernice(JNC VII) zapisali: zdravila, ki učinkujejona renin-angiotenzinski sistem, to je zaviralcikonvertaze ali blokatorji angiotenzinskih receptorjev.Takšen je bil tudi moj predlog v delovniskupini za pripravo smernic.Pri izbiranju zdravil v farmakoterapiji hipertenzijevedno najmanj pogrešimo, če izbiro individualnoprilagodimo vsakemu posameznemubolniku. Seveda je treba zato dobro oziromavsestransko poznati bolnika in zdravila. Vsakočezmerno poenostavljanje je škodljivo in nepremišljenozaupanje velikim raziskavam tvegano.Mlajšemu hipertoniku s čezmerno simpatičnoaktivnostjo bomo kljub raziskavama LIFE inASCOT še vedno kot prvo zdravilo predpisaliblokator receptorjev beta, če ni kontraindiciraniz drugih razlogov. Starejšemu debelemuhipertoniku je kot prvo zdravilo najbrž najboljepredpisati diuretik, tistemu z izoliranosistolično hipertenzijo morda dihidropiridinskikalcijev antagonist in hipertoniku s sladkornoboleznijo prednostno zaviralec konvertaze. Toje samo nekaj primerov prilagojene prve izbireantihipertenzijskega zdravila. Katere so optimalnekombinacije antihipertenzijskih zdravil,natančno piše v zadnjih slovenskih smernicah.Temeljna zahteva je znižanje krvnega tlaka.Če želimo zmanjšati tveganje za srčno-žilnoin ledvično zbolevnost in umrljivost, moramopostopno poizkušati doseči ciljni krvni tlak, kotga opredeljujejo smernice.januar 2006 ISIS

69PRIJAVNICAKOLEDAR STROKOVNIH SREČANJENOTNA PRIJAVNICA ZA UDELEŽBO NA ZDRAVNIŠKIH SREČANJIH, OBJAVLJENIH V IZIDI(velja tudi fotokopirana prijavnica) prijavljam se za udeležbo prosim, pošljite informacije drugo _______________________________(ustrezno obkrožite oziroma dopišite)srečanjeudeleženec/udeleženkaime in priimeknaslov stalnega bivališčaIzjava - davčni zavezanec (obkroži) da ne davčna številka:IZPOLNITI,ČE UDELEŽENEC NI PLAČNIKPLAČNIK JE BOLNIŠNICA, ZAVOD ALI KDO DRUGPlačnik udeležbe - kotizacijeNaziv plačnikaTočen naslov sedeža plačnikaTelefon Faks E-poštaKontaktna osebaIzjava - davčni zavezanec (obkroži) da ne davčna številka:IZPOLNITI SAMO ZA TISTA STROKOVNA SREČANJA, KI JIH ŽELITE UVELJAVLJATI ZA PODALJŠANJE LICENCEKraj rojstvaDatum rojstvaNaziv delovne organizacijeDelovno mestoŽelim sodelovati: kot predavatelj (predavanje, poster, drugo) kot udeleženec na praktičnem usposabljanjuProsim informacije o možnostih nočitve da neKotizacijo za srečanje bom poravnal/a s položnico ob prijavidatumpodpisjanuar 2006 ISIS

70KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJJANUAR 2006 TEMA VSEBINA14. ob 12.00 št. kandidatovLJUBLJANATeniški center Škulj20. ob 14.00TENIŠKI TURNIR DVOJICpodroben program Isis 1/2006*** teniški turnirLJUBLJANAdvorana KrkaDunajska 65ANEMIJE PRI OTROCIH ni omejeno strokovni sestanek Združenja za pediatrijo27. ob 9.00LJUBLJANApredavalnica KO zamentalno zdravje,Zaloška 2927. ob 13.00BLEDFestivalna dvorana27. – 28. ob 9.00DVOMI PRI OBRAVNAVI BOLNIKA V KRIZIpodroben program Isis 1/2006USMERITVE ZA OBRAVNAVO BOLNIKOV SPLJUČNICO DOMAČEGA OKOLJApodroben program Isis 1/200650 strokovni posvet za zdravnike v osnovnem zdravstvu in psihiatre*** strokovni posvet za zdravnikeŠMARJEŠKETOPLICEŠOLA EHOKARDIOGRAFIJE (TTE)je omejenošola za specializante interne medicine zadnjih dveh let inspecialiste kardiologe, anesteziologe ter pediatreFEBRUAR 20062. – 3. ob 15.30podroben program Isis 12/2005KRANJSKA GORA28. IATROSSKI*** posvet in smučarsko tekmovanje za vse zdravnike inzobozdravnike3. ob 13.00RADENCITerme Radenci10. ob 8.00podroben program Isis 12/2005USMERITVE ZA OBRAVNAVO BOLNIKOVS PLJUČNICO DOMAČEGA OKOLJApodroben program Isis 1/2006*** strokovni posvet za zdravnikeCELJEnova predavalnica SB CeljePOSVET O POSTERIORNI DINAMIČNIUTRDITVI LEDVENE HRBTENICEni omejenostrokovni sestanek za specialiste in specializante ortopedije,travmatologije, nevrokirurgije in fiziatrije10. – 11. ob 8.00LJUBLJANA 1. predavalnicaKliničnega centra41. PODIPLOMSKI TEČAJ IZ KIRURGIJE"KIRURŠKI DNEVI"*** strokovno srečanje za zdravnike splošne in družinske medicine,zdravnike specializante in specialiste kirurgije ter sekundarijeISIS januar 2006podroben program Isis 12/2005

71KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATOR NASLOV K. TOČKEza prijave, kontaktne osebe, tel., fakskotizacijaSlovensko zdravniško športno društvoMedicusRatko Tatalovič, dr. med., GSM: 041 667 929 *** ***Združenje za pediatrijoAsist. Ivan Vidmar, dr. med., KO za otroško kirurgijo inintenzivno terapijo, SPS Kirurška klinika, KC Ljubljana, Zaloška7, 1525 Ljubljana, T: 01 522 48 29kotizacije ni ***Enota za krizne intervencije, KO za mentalnozdravje – Psihiatrična klinika Ljubljana, JanaBorštnar, dr. med.ga. Branka Markelj, KO za mentalno zdravje, Psihiatričnaklinika Ljubljana, Zaloška 29, 1000 Ljubljana,T: 01 587 49 44, E: branka.markelj@psih-klinika.si6.000,00 SITTRR: 01100-6030277991sklic na št. 299399***Bolnišnica Golnik – KO za pljučne bolezniin alergijo, Katedra za družinsko medicino,Klinika za infekcijske bolezni in vročinskastanja, Združenje zdravnikov družinskemedicinega. Irena Dolhar, Bolnišnica Golnik – KO za pljučne bolezni inalergijo, 4204 Golnik, T: 04 256 94 93, F: 04 256 91 17,E: irena.dolhar@klinika-golnik.sikotizacije ni ***Združenje kardiologov Slovenije – Delovnaskupina za ehokardiografijoga. Saša Radelj, Združenje kardiologov Slovenije, Ulica StarePravde 6, 1000 Ljubljana, T: 01 522 29 34, F: 01 522 45 99,E: sasa.radelj@kclj.si60.000,00 SIT ***Organizacijski odbor Iatrosski: Franci Koglot,Nova Gorica, Andrej Bručan, Ljubljana, ToneLah, Jesenice, Tatjana Pintar, LjubljanaFranci Koglot, dr. med., Splošna bolnišnica dr. FrancaDerganca Nova Gorica, Ul. padlih borcev 13,5290 Šempeter pri Gorici, T: 05 330 10 00tek: 3.500,00 SIT, VSL: 10.000,00 SIT,skupna: 12.000,00 SITTRR: 04750-0000753838***Bolnišnica Golnik – KO za pljučne bolezniin alergijo, Katedra za družinsko medicino,Klinika za infekcijske bolezni in vročinskastanja, Združenje zdravnikov družinskemedicinega. Irena Dolhar, Bolnišnica Golnik – KO za pljučne bolezni inalergijo, 4204 Golnik, T: 04 256 94 93, F: 04 256 91 17,E: irena.dolhar@klinika-golnik.sikotizacije ni ***Vertebrološko združenje Slovenije, prof. dr.Radko KomadinaV. Vengust, R. Komadina, T: 02 423 38 99,E: sbcrdi@guest.arnes.sikotizacije ni ***KO za abdominalno kirurgijo – KC Ljubljana,prof. dr. Stane Repšega. Saša Rus, KO za abdominalno kirurgijo, KC Ljubljana,Zaloška c. 7, 1525 Ljubljana, T: 01 522 47 88,F: 01 522 22 09, E: sasa.rus@kclj.si10.000,00 SIT za sekundarije inspecializante, 50.000,00 SITza druge udeležence (DDV je vključen)v postopkujanuar 2006 ISIS

72KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJFEBRUAR 2006 TEMA VSEBINA10. – 11. ob 16.30KRANJSKA GORAhotel LekREDNI SESTANEK SZD – SLOVENSKEGANEFROLOŠKEGA DRUŠTVAni omejenostrokovni posvet za nefrologe in interniste10. – 11. ob 17.00 št. kandidatovZREČE HOTELDobrava, Terme Zreče4. MEDNARODNI POSVET "POTAPLJANJEIN POTAPLJANJE ZA LJUDI S POSEBNIMIPOTREBAMI (HIPERBARIČNA MEDICINA VŠIRŠI JADRANSKI REGIJI)ni omejenostrokovni posvet za vse zdravnike10. ob 9.00CELJENarodni dom Celje16. – 17.KRANJSKA GORAhotel Lek16. – 18. ob 9.00MARIBORUniverza MariborCEDENS – XII. DAN CELJSKEGAZOBOZDRAVSTVApodroben program Isis 1/2006OSNOVE KLINIČNE ALERGOLOGIJE IN ASTME– POUK BOLNIKA Z ASTMO – VODENJEBOLNIKA S KOPBpodroben program Isis 1/2006ŠOLA ZA ULTRAZVOČNO DIAGNOSTIKO:GINEKOLOGIJA*** strokovni posvet20 učna delavnica*** strokovni posvetMAREC 20069. – 11.LJUBLJANA1. predavalnica KliničnegacentraBOLEZNI LEDVIC IN ARTERIJSKAHIPERTENZIJAni omejenopodiplomska šola za specializante interne medicine, zdravnike vosnovnem zdravstvu, specialiste interne medicine9. – 11.KRANJSKA GORAhotel LekKONGRES CERVIKALNE PATOLOGIJE INKOLPOSKOPSKI TEČAJ80 kongres in tečaj za citologe, patologe, specialiste in specializanteginekologije11. ob 9.00LJUBLJANApredavalnica Onkološkegainštituta, stavba C15. – 16.SEMINAR O DIAGNOSTIKI IN ZDRAVLJENJUSARKOMOVpodroben program Isis 1/2006ni omejenostrokovni posvet za kirurge, ginekologe, ortopedeBLEDVišja šola za gostinstvo inturizem14. AŽMANOVI DNEVI *** strokovno srečanje za zdravnike GRS, splošne zdravnike inzdravnike, ki delajo v urgentni mediciniISIS januar 2006

73KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATOR NASLOV K. TOČKESZD – Slovensko nefrološko društvo, prof. dr.Rafael PonikvarJakob Gubenšek, dr. med., KC Ljubljana, T: 01 522 33 28,F: 01 522 22 92, E: jakob.gubensek@kclj.sikotizacije ni ***za prijave, kontaktne osebe, tel., fakskotizacijaIAHD Adriatic in Unior Turizem, vodja prvegadne doc. dr. Žare Finderle, strokovni vodjadrugega dne dr. Peter J. Denoble, dr. med.Branko Ravnak, Nevenka R. Peče, Blanka M. Mežnar, dr. med.,Urška Gajšek, dr. med., T: 031 342 855, 041 689 263, 031 661164, F: 03 757 62 6970 EUR za dva dneva, 40 EUR za endan, za študente MF in upokojenezdravnike simbolična kotizacijav postopkuDruštvo zobozdravstvenih delavcev CeljeNikola Potočnik, dr. dent. med., Mestni trg 5, 3310 Žalec,T: 03 571 60 44, E: nikola.potocnik@siol.net ali ga. DragicaPlanko, JZ ZD Celje, Gregorčičeva 5, 3000 Celje,T: 03 543 43 51, F: 03 544 13 56, E: dragica.planko@zd-celje.si20.000,00 SITTRR: 06000-0052407750s pripisom "za CEDENS"7Bolnišnica Golnik – KO za pljučne bolezni inalergijoga. Irena Dolhar, Bolnišnica Golnik – KO za pljučne bolezni inalergijo, 4204 Golnik, T: 04 256 94 93, F: 04 256 91 17,E: irena.dolhar@klinika-golnik.si80.000,00 SIT ***Univerza Maribor, Slovensko združenje zaultrazvok, Učna bolnišnica Mariborga. Suzana Knuplež, SB Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor,T: 02 321 24 60, F: 02 331 23 93, E: ivf.mb@sb-mb.si60.000,00 SIT + DDVTRR: 04515-0000920553***Slovensko nefrološko društvo, prof. dr. StašaKaplan Pavlovčičga. Danica Berlec, KO za nefrologijo, KC Ljubljana, Zaloška 7,1525 Ljubljana, T: 01 522 31 10, F: 01 522 24 0840.000,00 SIT ***Združenje za ginekološko onkologijo,kolposkopijo in cervikalno patologijo, prof. dr.Stelio Rakarga. Martina Pečlin, Enota za raziskovalno delo,SPS Ginekološka klinika, KC Ljubljana, Šlajmerjeva 3,1000 Ljubljana, T: 01 522 60 20, F: 01 439 75 90,E: martina.peclin@obvyn.mf.uni-lj.si*** ***Onkološki inštitut Ljubljana, Kancerološkasekcija SZD, mag. Darja Eržen, dr. med.ga. Stanka Vukšinič, Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška 2,1000 Ljubljana, T: 01 587 95 23kotizacije ni ***Podkomisija za medicino – GRS SlovenijePeter Najdenov, dr. med., Eva Pogačar, dr. med., SB Jesenice,T: 04 586 80 0010.000,00 SIT – en dan,15.000,00 SIT – dva dneva***januar 2006 ISIS

74KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJMAREC 2006 TEMA VSEBINA17. – 18. ob 8.00LJUBLJANAInštitut RS za rehabilitacijo17. DNEVI REHABILITACIJSKE MEDICINE:BOLEČINA V REHABILITACIJSKI MEDICINIni omejenoposvet za vse zdravnike in druge zdravstvene delavcepodroben program Isis 12/200517. – 18. ob 9.00 št. kandidatovLJUBLJANACankarjev dom9. SCHROTTOVI DNEVI – NOVOSTI VZDRAVLJENJU250 strokovno izobraževanje za zdravnike24. – 25. ob 9.00MARIBORUniverza Maribor, Slomškovtrg 15MEDICINA IN PRAVO – ZAPLETI V MEDICINI ni omejeno strokovni posvet za vse zdravnike in pravnike24. – 25. ob 9.15LJUBLJANA1. predavalnica KliničnegacentraAPRIL 20061. ob 8.30INFEKTOLOŠKI POSVET 2006: STOPENJSKAOBRAVNAVA NAJPOGOSTEJŠIH OKUŽBpodroben program Isis 12/2005ni omejenoposvet za vse zdravnikeLJUBLJANAdvorana Lek,Verovškova 57ULTRAZVOČNA ŠOLA: ULTRAZVOČNIPREGLED MED 11. IN 14. TEDNOMNOSEČNOSTIdo 100strokovni posvet in učna delavnica o presejalnih testih zakromosomopatije in o zgodnji morfologiji ploda za specialiste inspecializante ginekologije in porodništva6. – 8. ob 14.00KRANJSKA GORAhotel Kompas6. KOKALJEVI DNEVI 150 strokovno izobraževanje za zdravnike6. – 8.KRANJSKA GORAhotel Lek7. – 8.OSNOVE KLINIČNE ALERGOLOGIJE IN ASTME– POUK BOLNIKA Z ASTMO – VODENJEBOLNIKA S KOPBpodroben program Isis 1/200620 učna delavnicaMARIBORKongresni center HabakukXVI. SREČANJE PEDIATROV V MARIBORU ni omejeno strokovni posvet za pediatre, zdravnike šolske medicine, zdravnikedružinske ali splošne medicine7. – 8.BLEDFestivalna dvorana14. SLOVENSKI PARODONTOLOŠKI DNEVI ni omejeno strokovni posvetISIS januar 2006

75KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATOR NASLOV K. TOČKEInštitut RS za rehabilitacijo, prof. dr. ČrtMarinčekga. Ela Loparič, Inštitut za rehabilitacijo, Linhartova 51,1000 Ljubljana, T: 01 475 84 41, F: 01 437 65 89,E: ela.loparic@mail.ir-rs.si41.000,00 SIT, 20.000,00 SIT zaspecializante in sekundarije, 22.000,00SIT za en dan (DDV je vključen)***za prijave, kontaktne osebe, tel., fakskotizacijaZdruženje zdravnikov družinske medicine– SZD, asist. Tonka Poplas Susičga. Ana Artnak, Katedra za družinsko medicino, MF Ljubljana,Poljanski nasip 58, p. p. 2218, 1104 Ljubljana,T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10, E: kdrmed@mf.uni-lj.si45.000,00 SIT ***Zdravniško društvo Maribor in Pravniškodruštvo Maribor v sodelovanju z Medicinskoin Pravno fakulteto Univerze v Mariboruprim. Jelka Reberšek Gorišek, ga. Majda Petek, Oddelek zanalezljive bolezni in vročinska stanja, SB Maribor, Ljubljanska 5,2000 Maribor, T: 02 321 26 57, 321 26 22, F: 02 331 23 9335.000,00 SIT (DDV je vključen),kotizacije ni za študente medicine inprava ter upokojene zdravnike***Sekcija za kemoterapijo SZD, Klinika zainfekcijske bolezni in vročinska stanjaKC, Katedra za infekcijske bolezni zepidemiologijo MF, doc. dr. Bojana Beovićga. Simona Rojs, ga. Andreja Sorman, T: 01 522 42 20, 522 2110, F: 01 522 24 56,E: simona.rojs@kclj.si, andreja.sorman@kclj.si24.000,00 SIT (DDV je vključen) v postopkuZdruženje za perinatalno medicino, KO zaperinatologijo – SPS Ginekološka klinika– KC Ljubljana, asist. dr. Nataša Tul Mandić,asist. dr. Tanja Premru Sršenga. Martina Pečlin, Enota za raziskovalno delo, SPSGinekološka klinika, KC Ljubljana, Šlajmerjeva 3, 1000Ljubljana, T: 01 522 60 20, F: 01 439 75 90*** ***Združenje zdravnikov družinske medicineSZD, doc. dr. Janko Kersnikinformacije: doc. dr. Janko Kersnik, Koroška 2, 4280 Kranjska Gora,T: 04 588 46 01, F: 04 588 46 10, E: janko.kersnik@s5.net, W: http://www.drmed.org./novica.php?id=8243, prijave: ga. Jožica Krevh,uprava Osnovnega zdravstva Gorenjske, Gosposvetska 9, 4000Kranj, T: 04 208 25 23, F: 04 202 67 18, E: jozica.krevh@ozg-kranj.si35.000,00 SIT ***Bolnišnica Golnik – KO za pljučne bolezni inalergijoga. Irena Dolhar, Bolnišnica Golnik – KO za pljučne bolezni inalergijo, 4204 Golnik, T: 04 256 94 93, F: 04 256 91 17,E: irena.dolhar@klinika-golnik.si80.000,00 SIT ***SB Maribor – KO za pediatrijo, ZD dr. AdolfaDrolca Maribor – Dispanzer za otroke indispanzer za šolske otroke in mladostnike,Združenje za pediatrijo SZD, Zdravniškodruštvo Maribor, Univerza v Mariboruga. Jelka Rojko, SB Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor,T: 02 321 24 65, 321 21 10, F: 02 331 23 93, E: pediatrija.mb@sb-mb.si, ga. Tatjana Mauko, ZD dr. Adolfa Drolca Maribor,Vošnjakova 4, 2000 Maribor, T: 02 228 63 56,F: 02 228 65 81, E: tatjana.mauko@zd-mb.si45.000,00 SIT do 28. 2. 2006,50.000,00 SIT do 24. 3. 2006,60.000,00 SIT na posvetuTRR: 04515-0000124280sklic na št. 1031***Združenje za ustne bolezni, parodontologijoin stomatološko implantologijo – SZD, prof.dr. Uroš SkaleričZdruženje za ustne bolezni, parodontologijo in stomatološkoimplantologijo, Hrvatski trg 6, 1000 Ljubljana*** ***januar 2006 ISIS

76KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJAPRIL 2006 TEMA VSEBINA20. – 22.BLEDFestivalna dvorana6 TH INTERNATIONAL CONGRESS ONCEREBRAL PALSY – NEW ADVANCES INTREATMENT OF CEREBRAL PALSY W: http://animus.mf.uni-lj.si/ ~ icna/bled/podroben program Isis 1/2006ni omejenoMAJ 200614. – 17. št. kandidatovpodiplomsko izobraževanje za pediatre, otroške nevrologe,ortopede, fiziatre, terapevte in drugeLJUBLJANACankarjev domVII. KONGRES EVROPSKEGATRAVMATOLOŠKEGA ZDRUŽENJA –EUROTRAUMA 2006*** kongres16. ob 9.00LJUBLJANACankarjev domNEZGODNO ZAVAROVANJE ni omejeno posvet za zdravnike izvedence18. – 20. ob 16.30BLEDhotel TopliceADVANCED COURSE ON ETHICS INONCOLOGYni omejenomednarodni tečaj za vse zdravnike in medicinske sestre, kipogosto srečajo onkološkega bolnikapodroben program Isis 12/200526. – 27. ob 8.00LJUBLJANAPoslovna stavba GIVO (bivšiSmelt)27.32. SREČANJE DELOVNIH SKUPIN VOSNOVNEM ZDRAVSTVU200 strokovno izobraževanje za zdravnike, medicinske sestre,patronažne sestre in fizioterapevteBRDO PRI KRANJUBRDO 2006 – STROKOVNI POSVET SŠPORTNIMI TEMAMIni omejenostrokovno srečanje za zdravnike, farmacevte in veterinarje,združeno z rekreativnim tekmovanjempodroben program Isis 1/200627. ob 10.00BRDO PRI KRANJUXII. MEDICINSKI DUATLON IN IV. POLETNIMEDICINSKI TEK (10 KM) TER MEDNARODNISTROKOVNI POSVETni omejenoudeleženci v konkurenci: zdravniki, veterinarji in farmacevti, zunajkonkurence: študenti navedenih poklicev in prijateljiJUNIJ 20061. – 3.KRANJSKA GORAHOTEL LEKOSNOVE KLINIČNE ALERGOLOGIJE IN ASTME– POUK BOLNIKA Z ASTMO – VODENJEBOLNIKA S KOPBpodroben program Isis 1/200620 učna delavnicaISIS januar 2006

77KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATOR NASLOV K. TOČKEprof. dr. Milivoj Veličković Perat prof. dr. Milivoj Veličković Perat, GSM: 031 318 161,F: 04 236 14 00, E: mvelickovicp@guest.arnes.si,W: www2.mf.uni-lj.si/~velickovic/mainpage.htmdo 15. 3. 2006 225 EUR, nato 300 EUR ***za prijave, kontaktne osebe, tel., faks*** prof. dr. Vladimir Smrkolj, T: 01 524 73 84,E: kirurg@mf.uni-lj.si, W: www.eurotrauma2006.orgkotizacija*** v postopkuDruštvo travmatologov Slovenije, prof. dr.Vladimir Smrkoljga. Natalija Bah Čad, Cankarjev dom,T: 01 24 17 132, 24 17 132180 EUR (predčasna prijava 120, 150EUR), za študente kotizacije niv postopkuOnkološki inštitut Ljubljana, European Schoolof Oncology MilanoRita de Martini, European School of Oncology, Via del Bollo 4,20123 Milan, Italy, T: +39 02 854 645 27,F: +39 02 854 645 45, E: rdemartini@esoncology.org150 EUR ***Združenje zdravnikov družinske medicineSZD, asist. Nena Kopčavar Guček, DavorinaPetek, dr. med.ga. Ana Artnak, Katedra za družinsko medicino, MF Ljubljana,Poljanski nasip 58, p. p. 2218, 1104 Ljubljana, T: 01 438 69 15,F: 01 438 69 10, E: kdrmed@mf.uni-lj.si,W: http://www.drmed.org/novica.php?id=824440.000,00 SIT ***prof. dr. Milivoj Veličković Peratprof. dr. Milivoj Veličković Perat, Pediatrična klinika, KCLjubljana, Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana, T: 01 522 92 19,F: 01 522 93 58, E: milivoj.velickovic@mf.uni-lj.si,W: http://www2.mf.uni-lj.si/~velickovic/mainpage.htm*** ***prof. dr. Milivoj Veličković Peratprof. dr. Milivoj Veličković Perat, Pediatrična klinika,KC Ljubljana, Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana, T: 01 522 92 19,F: 01 522 93 58, E: milivoj.velickovic@mf.uni-lj.si,W: http://www2.mf.uni-lj.si/~velickovic/mainpage.htm*** ***Bolnišnica Golnik – KO za pljučne bolezni inalergijoga. Irena Dolhar, Bolnišnica Golnik – KO za pljučne bolezni inalergijo, 4204 Golnik, T: 04 256 94 93, F: 04 256 91 17,E: irena.dolhar@klinika-golnik.si80.000,00 SIT ***januar 2006 ISIS

78KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJJUNIJ 2006 TEMA VSEBINA2. – 3. ob 8.15LJUBLJANAXXIV. DERČEVI DNEVIvelika predavalnicaMedicinske fakultete,Korytkova 2podroben program Isis 1/2006OKTOBER 20065. – 7. ob 12.00 št. kandidatov*** strokovni posvetKRANJSKA GORAHOTEL KOMPAS20. – 21. ob 8.00III. KONGRES SLOVENSKE FIZIKALNE INREHABILITACIJSKE MEDICINEpodroben program Isis 1/2006*** kongresKRANJSKA GORAHOTEL KOMPAS8. FAJDIGOVI DNEVI 150 strokovno izobraževanje za zdravnike družinske medicineAPRIL 200824. – 26.BLED FESTIVALNADVORANA7 TH INTERNATIONAL CONGRESS ONCEREBRAL PALSY – FROM RISK FACTORSTO FINAL DIAGNOSISni omejenopodiplomsko izobraževanje za pediatre, otroške nevrologe,ortopede, fiziatre, terapevte in drugeZdravo, učinkovito, uspešno, zadovoljno in srečno 2006!Vodstvo Zdravniške zbornice SlovenijeNamesto novoletnih voščilnic smo denar nakazali v humanitarne namene.Uradne ure predsednika Zbornice in članov izvršilnega odbora, generalnega sekretarja, predsednika razsodišča in tožilcaProf. dr. Vladislav Pegan, dr. med. četrtek od 16.00 do 17.00Predsednik ZbornicePrim. asist. Mateja Bulc, dr. med. četrtek od 16.00 do 17.00Predsednica odbora za osnovno zdravstvoProf. dr. Andreja Kocijančič, dr. med.Podpredsednica Zbornice in predsednica odboraza strokovno-medicinska vprašanjapo dogovoruJani Dernič, dr. med. četrtek od 16.00 do 17.00Predsednik odbora za strokovno-medicinskavprašanjaProf. dr. Nenad Funduk, dr. dent. med. torek od 14.00 do 15.00Podpredsednik Zbornice in predsednikodbora za zobozdravstvoPrim. Jožef Ferk, dr. med. četrtek od 16.00 do 17.00Predsednik odbora za bolnišničnoin specialistično zdravstvoISIS januar 2006

79KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATOR NASLOV K. TOČKEKatedra za pediatrijo - Medicinska fakultetaUniverza v Ljubljaniga. Mihela Jurčec, tajništvo, SPS Pediatrična klinika, Vrazov trg2, 1525 Ljubljana, T: 01 522 92 24, E: mihaela.jurcec@kclj.si*** ***Združenje za fizikalno in rehabilitacijskomedicinoza prijave, kontaktne osebe, tel., faksasist. Hermina Damjan, Inštitut RS za rehabilitacijo,Linhartova 51, 1000 Ljubljana, T: 01 475 81 00 ali asist.mag. Klemen Grabljevec, E: klemen.grabljevec@ir-rs.sikotizacijaglej rumene strani ***Združenje zdravnikov družinske medicineSZD, doc. dr. Janko Kersnikga. Jožica Krevh, uprava Osnovnega zdravstva Gorenjske,Gosposvetska 9, 4000 Kranj, T: 04 208 25 23, F: 04 202 67 18,E: jozica.krevh@ozg-kranj.si, janko.kersnik@s5.net,W: http://www.drmed.org/novica.php?id=824135.000,00 SIT ***prof. dr. Milivoj Veličković Perat prof. dr. Milivoj Veličković Perat, GSM: 031 318 161,F: 04 236 14 00, E: mvelickovicp@guest.arnes.si,W: www2.mf.uni-lj.si/~velickovic/mainpage.htmdo 15. 3. 2006 225 EUR, nato 300 EUR ***Zdravo, učinkovito, uspešno, zadovoljno in srečno 2006!Uredništvo revije Isis, Atelier IM, Camera d. o. o., Tiskarna Povše, Dragan ArriglerNamesto novoletnih voščilnic smo denar nakazali v humanitarne namene.Akad. prof. dr. Matija Horvat, dr. med. četrtek od 15.00 do 16.00Predsednik sveta za izobraževanje zdravnikovPrim. mag. Brane Mežnar, dr. med.Predsednik razsodišča I. stopnjepo dogovoruTatjana Puc Kous, dr. med. četrtek od 16.00 do 17.00Predsednik odbora za zasebno dejavnostProf. dr. Jože Balažic, dr. med.Tožilec Zbornicepo dogovoruMag. Žarko Pinter, dr. med.Predsednik odbora za pravno-etična vprašanjavsaka prva sredaod 15.00 do 16.00vsak drugi četrtekod 16.00 do 17.00Strokovne službePonedeljek, sreda, petek od 9.00 do 12.00, četrtek od 13.00 do 16.00januar 2006 ISIS

80KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJOBRAZECUREDNIŠTVU REVIJE ISISDalmatinova 10p.p. 16301001 Ljubljanafax: 01/30 72 109V reviji Isis želimo objaviti priloženo obvestilo o strokovni prireditvi.Prvo obvestilo želimo objaviti v _________ številki Izide.Ustrezni program strokovnega srečanja naj bo objavljen v _________ številki Izide.Za objavo podatkov v Koledarju strokovnih prireditev pošiljamo naslednje podatke:Datum prireditveZačetek, uraKrajProstor, kjer bo prireditevNaslov strokovnega srečanjaŠtevilo poslušalcev (če je določeno) (neomejeno)Vsebina in vrsta strokovne prireditve (podiplomski seminar, posvet, učna delavnica ...)Komu je namenjena (vsem zdravnikom, zdravnikom v osnovnem zdravstvu, kirurgom, internistom ...)Organizator (Medicinska fakulteta, klinika, sekcija Zdravniškega društva ...)Predstavnik ali strokovni vodjaNaslov za pošiljanje prijavInformacije, kontaktne osebeNjihove tel. številke in št. faksaVišina kotizacijeBrezplačna kotizacija DA NE za upokojene zdravnike, študente, ________________________________________ISIS januar 2006

USMERITVE ZA OBRAVNAVOBOLNIKOV S PLJUČNICODOMAČEGA OKOLJAPROGRAMIDVOMI OB OBRAVNAVI BOLNIKA VKRIZISTROKOVNIH SREČANJCEDENS – XII. DAN CELJSKEGAZOBOZDRAVSTVA81organizatorji Bolnišnica Golnik – KO za pljučne bolezni inalergijo, Katedra za družinsko medicino, Klinika zainfekcijske bolezni in vročinska stanja, Združenjezdravnikov družinske medicineBLED, Festivalna dvorana27. januar 2006RADENCI, Terme Radenci3. februar 2006PROGRAM:13.00 Uvodni satelitski posvet in prigrizek15.00 PosvetPredseduje prof. dr. Ema Mušič,svetnica15.10 prof. dr. Franc Strle: Uvod (definicija,epidemiologija)15.30 asist. Peter Kecelj, mag. ViktorijaTomič: Diagnostični pristop pri sumuna pljučnico (klinična slika, uporabatestov, ocena teže pljučnice)15.50 asist. Renato Eržen, Aleš Rozman:Splošni ukrepi pri zdravljenju16.10 Razprava16.30 Odmor17.00 doc. dr. Bojana Beovič: Smotrnauporaba antibiotikov (etiologija,identifikacija povzročitelja, empirična inciljana izbira antibiotika)17.20 asist. Vlasta Vodopivec Jamšek:Učinkovit pristop zdravnika družinskemedicine pri sumu na pljučnico17.40 asist. Gordana Živčec Kalan: Pljučnicapri bolnikih s sočasnimi boleznimi18.00 doc. dr. Mitja Košnik: Kako zagotovitikakovostno zdravljenje pljučnic?18.10 Razprava18.30 Zaključni satelitski posvet in prigrizekVljudno vabljeni.Natančen program je naW: http://www.klinika-golnik.siPrijave in druge informacije:ga. Irena Dolhar, Bolnišnica Golnik – KO zapljučne bolezni in alergijo, 4204 Golnik,T: 04 256 94 93, M: 051 312 449,F: 04 256 91 17, E: irena.dolhar@klinika-golnik.si, W: www.klinika-golnik.siorganizator Enota za krizne intervencij, KO za mentalnozdravje, Psihiatrična klinika LjubljanaLJUBLJANA, predavalnica KOza mentalno zdravje, Zaloška 2927. januar 2006PROGRAM:Četrtek, 27. januar 20069.00 Prihod9.30 B. Milač: Krizna stanja10.00 J. Borštnar: Sistemski pristop priobravnavanju K. S.10.30 O. Grad: Krizna intervencija kot oblikapreprečevanja samomora11.00 Odmor s kavo11.30 M. Kocmur: Krizne intervencije– vzgoja terapevta12.00 B. Novak Šarotar, P. Zajc: Predstavitevenote za krizne intervencije12.30 Kosilo13.30 Razpravljalske skupine15.00 ZaključekSeminar je namenjen zdravnikom v osnovnemzdravstvu in psihiatrom.Vodje razpravljalskih skupin:J. Borštnar, A. Zavasnik, B. MilačVodja srečanja:Jana Borštnar, dr. med. specialistka psihiatrijeŠtevilo udeležencev: 50.Kotizacija:6.000,00 SIT, nakažite jo naTRR: 01100-6030277991 sklic na št. 299399.Prijave in informacije:ga. Branka Markelj,T: 01 587 49 44,E: branka.markelj@psih-klinika.siorganizator Društvo zobozdravstvenih delavcev CeljeCELJE,Narodni dom Celje, Trg celjskih knezov 910. februar 2006PROGRAM:Petek, 10. februarja 20069.00 Prihod in prijava9.50 Nikola Potočnik: Uvodne besede10.00 Janez Tasič: Bolnik s srčnimpopuščanjem pri zobozdravniku10.30 Aleš Fidler: Krčenje kompozitov11.30 Snežna Fludernik, P. Jager: Boleznižlez slinavk12.00 Anita Nečimer: Vzroki in zdravljenjekserostomije12.30 Odmor za kosilo15.00 Podelitev Schwabovih priznanj15.30 Daniel Žerdoner, Franci Pavlovič:Sodobno zdravljenje zlomovobraznega skeleta16.00 Gorazd Lešničar: Zaščita zdravstvenihdelavcev pri hepatitisu B16.45 Odmor17.00 Marta Škapin: Koreninske frakturestalnih zob pri otrocih17.45 Matjaž Rode: Ali grozi prepoveduporabe dentalnih amalgamov– ocena kakovosti amalgamskih inkompozitnih plomb18.30 Zaključek19.00 Polona – zabavna prireditev v hoteluŠtorman CeljeZobna razstava naših sponzorjev (maladvorana)Kotizacija:20.000,00 SIT, nakažite jo naTRR: 06000-0052407750 s pripisom"za CEDENS".Kotizacijo lahko poravnate tudi ob prijavina dan prireditve.Dodatne informacije:Nikola Potočnik, dr. dent. med., Mestni trg5, 3310 Žalec, T: 03 571 60 44, E: nikola.potocnik@siol.net ali ga. Dragica Planko,JZ ZD Celje, Gregorčičeva 5, 3000 Celje,T: 03 543 43 51, F: 03 544 13 56,E: dragica.planko@zd-celje.sijanuar 2006 ISIS

82PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJOSNOVE KLINIČNEALERGOLOGIJE IN ASTME – POUKBOLNIKA Z ASTMO – VODENJEBOLNIKA S KOPBorganizator Bolnišnica Golnik – KO za pljučne bolezni inalergijoKRANJSKA GORA,hotel Lek16. – 18. februar 20066. – 8. april 20061. – 3. junij 2006PROGRAM:Klasifikacija preobčutljivostnih reakcijAlergeni, navskrižnost, skritostAstma in KOPB: pljučna funkcija priobstruktivnih boleznih pljuč, etiopatogeneza,klinična slika in diferencialna diagnoza,zdravljenjePouk bolnika z astmo in KOPB, kakopoučevati, kdo poučuje, pričakovane koristipoukaRinitis: diagnostični in terapevtski pristopAlergijsko vnetje, anafilaksija, alergijskebolezni kože, nutritivna alergija, alergija zazdravila, posebnosti alergijskih bolezni votroštvuKožni in laboratorijski testi alergijeZdravljenje in preprečevanje alergijskebolezniInterakcije zdravil pri bolnikih z alergijskimiboleznimi in astmoNamen delavnice je sinhronizacija osebnegazdravnika in specialista pri obravnavi bolnikaz alergijsko boleznijo in astmo. Delavnica jenamenjena predvsem zdravnikom splošnemedicine. Vabljeni tudi specialisti drugih strok(dermatologi, otorinolaringologi, internisti,pediatri), specializanti in sekundariji.Poudarek delavnice bo na praktični obravnaviposameznih pomembnih segmentovalergologije ali astme, reševanju konkretnihalergoloških primerov, prikaz načinov poukabolnikov z astmo. Vaje bodo potekale podvodstvom posameznih strokovnjakov vskupinah.Udeleženci bodo ob prihodu na tečaj prejelizbornik predavanj in predstavitev praktičnih del.Vodji tečaja:doc. dr. Mitja Košnik, prof. dr. StanislavŠuškovičSodelavci:prof. dr. Jurij Šorli, prof. dr. Alojz Ihan, prof . dr.Ema Mušič, doc. dr. Matjaž Fležar, asist. RobertMarčun, asist. Katarina Osolnik, doc. dr. TomažLunder, prim. Vesna Glavnik, prim. MarijanaKuhar, prim. Jernej Podboj, asist. MihaelaZidarn, prim. mag. Aleksandra KrautŠtevilo udeležencev: 20.Kotizacija 80.000,00 SIT vključuje hotelskestoritve (nočitve, prehrana, animacija), zbornik,potrdilo o udeležbi, opravljanje zaključnegaizpitaInformacije in prijave:ga. Irena Dolhar, Bolnišnica Golnik –KO za pljučne bolezni in alergijo,4204 Golnik, T: 04 256 91 11,F: 04 256 91 17,E: irena.dolhar@klinika-golnik.siTENIŠKI TURNIR DVOJICorganizator Slovensko zdravniško športno društvo Medicus– Teniška sekcijaLJUBLJANA,Teniški center Škulj na Vrhovcih14. januar 2006 ob 12. uriTurnir je rekreacijski,namenjen sprostitvi inprijetnemu druženju.Žrebanje bo ob 11. uri,začetek igranja ob 12. uri.Zaključek turnirja predvidoma ob 18. uri.Tekmovanje vodi Ratko Tatalovič, tehničnaizvedba Edi Smeh.Prijave:Ratko Tatalovič, dr. med., GSM: 041 667 929.6 TH INTERNATIONAL CONGRESSON CEREBRAL PALSYNew Advances in Treatment ofCerebral Palsy, Formal lectures andinteractive sessions with leadinginternational speakersorganised by International Child Neurology Association – ICNA,International Cerebral Palsy Society – ICPSBLED, 20 – 22 April 2006Bled, SloveniaPROGRAMME:Thursday, 20 April 2006Workshop: Demonstration of traditionaland alternative treatmentsModerators: Christine Barber (United Kingdom),Lea Šuc (Slovenia) NDT – Physiotherapy Demonstration: NedaRotar (Slovenia) NDT – Occupational TherapyDemonstration: Susane Dreier (Switzerland)Moderators: Sonja Kosać Vasić (Serbia andMontenegro), Jurij Karapandža (Slovenia) Vojta method Demonstration: WolframMüller (Germany) Constraint Induced Therapy Demonstration:Ann-Christin Eliasson (Sweden)Moderators: Erika Medveczky (Hungary), DavidNeubauer (Slovenia) Acupuncture Demonstration: Virginia Wong(Hong Kong, China) Conductive Education Demonstration:Conductors from Petó Institute (Hungary)Thursday, 20 April 2006Main Conference19.30 Merry-go-round, Vipava, Slovenia20.00 Allan Colver (United Kingdom): Whatare we all trying to do?Friday, 21 April 2006Conservative ApproachesChair: Pasionare Rino (Albania), Fedor Pečak(Slovenia) Milivoj Veličković Perat (Slovenia):Introduction Gaynor Cole (United Kingdom): TheSpectrum of Choice Tatjana Dolenc Veličković (Slovenia): NDTISIS januar 2006

83PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ(Bobath) ConceptFriedeman Schulze (Germany): Vojta MethodPharmacologic ApproachesChair: Vlatka Bošnjak Mejaški (Croatia), MilanGregorič (Slovenia) Ann Tilton (USA): Botulinum Toxin Leland Albright (USA): NeurosurgicalTreatments of Movement Disorders inCerebral Palsy (ITB, SDR, DBS)Chair: Andreja Pehnec (Slovenia), MiroslavPospiš (Croatia)A Challenging Clinical Conundrum, withAudience Participation Breda Šušteršič (Slovenia): Would this infantbenefit from early NDT? Hermina Damjan (Slovenia): Is Botulinumtoxin indicated here?Saturday, 22 April 2006Other Management OptionsChair: Vane Antolič (Slovenia), RiccardoCamoriano (Italy) James Robb (United Kingdom): Gait Analysis Reinald Brunner (Switzerland): Multi-levelsurgery Janez Brecelj (Slovenia): Late, but it is nevertoo late to operate John Patrick (United Kingdom): Orthotic andBridging Treatment for the Younger CerebralPalsy ChildChair: Pratibha Singhi (India), Boštjan Baebler(Slovenia) Kazuo Kodama (Japan): Palliative Treatmentfor People who are Profoundly Handicaped Chantal Wood (France): Pain in children withdisability Barry Russman (USA): Alternative Medicinefor Cerebral Palsy Mirjana Maletić Savatić (USA): FutureTherapy – Stem Cells?Chair: Desanka Grubić Jakupčević (Croatia),Katja Groleger Sršen (Slovenia) A Challenging Clinical Conundrum, withAudience Participation Karin Schara (Slovenia): Is a surgicalapproach justified? Aleš Demšar (Slovenia): Would an orthosishelp this patient?Information:prof. dr. Milivoj Veličković Perat,M: 031 318 161,F: 04 236 14 00,E: mvelickovicp@guest.arnes.si,W: www2.mf.uni-lj.si/~velickovic/mainpage.htmŠOLA EHOKARDIOGRAFIJE (TTE)organizator Združenje kardiologov Slovenije,Delovna skupina za ehokardiografijoŠMARJEŠKE TOPLICE27. – 28. januar 2006PROGRAM:1. tečajPetek, 27. januarja 20069.00 T. Blinc: Fizikalne osnoveehokardiografijeT. Jamnik: Tehnične osnove aparature11.00 H. Bernhardt: Praktični del – vaje15.00 T. Gulič: Osnove ehokardiografskihmetodN. Ružič Medvešček: Osnovedoplerske ehokardiografije17.00 T. Gulič/N. Ružič Medvešček:Praktični delSobota, 28. januarja 20069.00 M. Koželj: Ehokardiografska anatomija11.00 M. Koželj: Praktični del15.00 I. Gradecki: Standardne metode inmeritve. Normalne vrednosti17.00 I. Gradecki: Praktični delKolokvij2. tečaj (konec tedna v maju)Program: Pridobljene srčne napake Aortna stenoza Aortna nezadostnost Mitralna stenoza Mitralna regurgitacija Trikuspidalna regurgitacija in stenoza Pulmonalna regurgitacija in stenoza Ehokariografija pri odraslem s prirojenosrčno napakoKolokvij3. tečaj (konec tedna v oktobru)Program: Ehokardiografija pri boleznih perikarda- Ehokardiografska ocena funkcije levega indesnega prekata Tkivna dopplerska ehokardiografija Ehokardiografija pri ishemični bolezni srca Smernice za ehokardiografijo Celotna ocena ehokardiografske preiskave Nove metode in 3D …KolokvijIzpit iz ehokardiografije: pogoj za pristop kizpitu so opravljeni vsi trije kolokviji in določenoštevilo preiskav ob mentorju in predstavitevlastnih preiskav. Izpit se opravlja predkomisijo kakor določajo smernice za učenjeehokardiografije.Šola ehokardiografije (TTE) je namenjenaspecializantom interne medicine zadnjihdveh let in specialistom kardiologom,anesteziologom in pediatrom. Ko bo sprejetaspecializacija iz kardiologije, bo to že sestavnidel specializacije.Šola bo potekala v treh delih oziroma tečajih, kibodo sestavljeni iz predavanj in praktičnih vaj, včasu med tečaji pa bo potekalo usposabljanjeob mentorju. Vsak tečaj se bo končal skolokvijem, šola pa z izpitom, ki bo osnovaza pridobitev licence kot dodatnega znanja izehokardiografije. Šola bo praviloma potekala vŠmarjeških Toplicah.Kotizacija za posamezni tečaj znaša 60.000,00SIT. Prijave sprejemamo do zapolnitve mestoziroma do 10. januarja 2006.Število udeležencev je omejeno.Prijave za prvi tečaj pošljite na naslov: ga. SašaRadelj, Združenje kardiologov Slovenije, Ulicastare pravde 6, 1000 Ljubljana, T: 01 522 29 34,F: 01 522 45 99, E: sasa.radelj@kclj.si.Dodatne informacije: prim. Janez Tasič, dr.med., JZ ZD Celje, Kardiološki dispanzer,Gregorčičeva 5, 3000 Celje, T: 03 543 44 21,E: janez.tasic@zd-celje.siBRDO 2006 – STROKOVNIPOSVET S ŠPORTNIMI TEMAMIorganizator prof. dr. Milivoj Veličković PeratBRDO PRI KRANJU27. maj 2006PROGRAMSobota, 27. maja 200613.30 Jure Robič, doc. dr. Bojan Knap:Priprava in delovanje organizma pred,med in po "nadčloveškem" naporu(izkušnje s medcelinske tekme vkolesarjenju)16.00 Družabno srečanjeKotizacije ni.Informacije: prof. dr. Milivoj Veličković Perat,Pediatrična klinika, KC Ljubljana, Vrazov trg 1,1525 Ljubljana, T: 01 522 92 19,F: 01 522 93 58, E: milivoj.velickovic@mf.uni-lj.si,W: http://www2.mf.uni-lj.si/~velickovic/mainpage.htmjanuar 2006 ISIS

84PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ28. IATROSSKIPosvetovanje športne medicine,združeno s smučarskimtekmovanjem zdravnikov deželAlpe–Jadranorganizator Organizacijski odbor Iatrosski: Franci Koglot, NovaGorica, Andrej Bručan, Ljubljana,Tone Lah, Jesenice, Tatjana Pintar, LjubljanaKRANJSKA GORA2. – 3. februar 2006ISIS januar 2006PROGRAM:Četrtek, 2. februarja 200615.30 Tek (ob hotelu Kompas). Kategorije zamoške in ženske:A – do vključno 35 letB – do 50 letC – nad 50 letŽenske tečejo 3 km, moški 5 km.19.00 Gostilna Martin (pivnica), KranjskaGora: odprtje 28. Iatrosski, razglasitevrezultatov teka, zakuskaPetek, 3. februarja 200611.00 Veleslalom (smučišče Kranjska Gora– sedežnica Podles). Kategorije zaženske in moške:A – rojeni 1975 in mlajšiB – 1974 – 1965C – 1964 – 1955D – 1954 – 1945E – 1944 – 1935F – 1934 in starejši12.00 Drugi tek za najboljših pet iz vsakekategorije15.00 Koktajl (hotel Lek)16.00 Posvetovanje športne medicine,slavnostna razglasitev rezultatov,večerjaOrganizacijski odbor Iatrosski: Franci Koglot,Nova Gorica, Andrej Bručan, Ljubljana, ToneLah, Jesenice, Tatjana Pintar, LjubljanaKotizacija:- tek3.500,00 SIT- VSL10.000,00 SIT- Skupna kotizacija (tek in VSL)12.000,00 SITKotizacijo nakažite na transakcijski računGoriškega zdravniškega društva: 04750-0000753838, kontaktna oseba ga. MelitaVogrič, T: 05 330 14 50.Prijave:prijavo skupaj z odrezkom o plačani kotizacijipošljite do 27. 1. 2006 na naslov:Franci Koglot, dr. med., Splošna bolnišnica dr.Franca Drganca Nova Gorica,Ul. padlih borcev 13 a,5290 Šempeter pri Gorici.Poznejših prijav ne sprejemamo. V prijavinavedite: spol, letnico rojstva, delovno mesto,ustanovo oz. društvo, za katero nastopate.Za ekipo štejejo trije najbolje točkovani moškiin dve ženski ali tri najbolje točkovane ženske indva moška.Udeleženci tekmujejo na svojo odgovornost.Posebna priznanja za kombinacijo veleslalomain teka.Tekmovanje šteje za izbiro uradne slovenskezdravniške reprezentance za nastop nasvetovnem prvenstvu.Startne številke in vozovnice s popustom dobiteod 9. ure dalje na blagajni žičnice.ŠOLA ZA ULTRAZVOČNODIAGNOSTIKO: GINEKOLOGIJAorganizatorji Univerza Maribor, Slovensko združenje zaultrazvok, Učna bolnišnica MariborMARIBOR,Univerza Maribor, Slomškov trg 1516. – 18. februar 2006PROGRAM:Četrtek, 16. februarja 20069.00 History of Ian Donald school ofultrasound, A. Kurjak9.30 Razvoj ehografske tehnologije napodročju ginekologije in porodništva,V. Vlaisavljević10.00 Tehnike transabdominalne preiskavein vaginosonografske preiskave vginekologiji, V. Vlaisavljević10.30 Odmor – Klepet ob kavi z ustanoviteljiehografske diagnostike v Sloveniji(Alenka Saks in Igor Japelj)11.00 Ultrasonic physics andinstrumentation, B. Breyer11.45 Doppler color flow imaginginstrumentation. 3D and 4Dultrasound, B. Breyer12.30 Kosilo14.00 Maternica: običajna sonoanatomija inehografska diagnostika sprememb vmaternici, M. Reljič14.45 Prirojene anomalije maternice,M. Reljič15.30 Jajčnik: normalna sonoanatomija inehografska diagnostika sprememb,V. Gavrić Lovrec16.15 Odmor16.30 Sonografske spremembe medmenstrualnim ciklusom, V. Vlaisavljević17.15 Vnetja adneksov in endometrioza- ehografska diagnostika, I. But18.00 Razprava ob videoposnetkihPetek, 17. februarja 20069.00 Echographic evaluation of uterinebleeding, B. Ujević9.30 Echographic vizalisation of intrauterinecontraception, B. Radaković10.00 Odmor10.15 Pretok krvi v organih male medenice,V. Gavrić Lovrec11.00 Maligni tumorji, karcinom jajčnika inpretoki krvi, I. Takač12.00 Ultrazvok trebuha: diferencialnediagnostične težave, M. Brvar13.00 Lažno pozitivni izvidi ehografskihpreiskav v ginekologiji, V. GavrićLovrec13.30 Kosilo14.00 Racionalna raba diagnostičnegaultrazvoka v ginekologiji, I. But14.15 Dopplerjeva preiskava v ginekologiji(corpus luteum, vnetje in torzijajajcevodov, GEU), E. Bokal15.00 Zunajmaternična nosečnost– ehografska diagnostika, M. Reljič15.45 Ehografski izvidi pri patološkizanositvi: spontani splav, grozeči inponavljajoči se splav, zadržani splav,snetljivo jajce, mehurčasta snet, M.Reljič16.15 Odmor16.30 Tehnike sonografske preiskave dojke,V. Vlaisavljević

85PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ17.00 Ultrazvočna diagnostika v otroškiginekologiji, A. Fetich17.30 Etika in pravno-medicinski vidikiultrazvočne diagnostike in zdravljenja,V. Flis18.00 Razprava ob videoposnetkihSEMINAR O DIAGNOSTIKI INZDRAVLJENJU SARKOMOV9. SCHROTTOVI DNEVISobota, 18. februarja 20069.00 Recent advances in echographicexamination of ovarian morphologyand function using 3D power Doppler,A. Kurjak10.00 The 3D ultrasound detection ofovarian follicles and their growth usingmultiresolution image analysis, D.Zazula10.45 Sono-hysterosalpingography in theevaluation of tubal patency, S. Kupešić11.15 Ultrasound guidance of intrauterineprocedures in ART, A. Ljubić11.45 Odmor12.00 Echographic screening in first weeksof pregnancy, V. Latin12.45 Echographic characteristics ofimplantation and early placentation,Kos13.30 Visualization of the cervix innonpregnant and pregnant woman:Possible benefits?, R. Matijević14.00 Kosilo15.30 Pivotal scan in infertile patients, V.Vlaisavljević16.45 Ultrazvočna diagnostika v ginekološkiurologiji, A. Lukanović17.30 Ultrazvok in neplodnost: diagnostičnemožnosti, T. Tomaževič18.00 Echographic examination ofpostmenopausal woman: Possibilitiesand limitations, B. Funduk Kurjak18.30 Test. Preverjanje znanja.20.00 Podelitev diplom Šole Ian DonaldPodelitev učbenikov udeležencemtečaja (Textbook of Ultrasound inObstetrisc and Gynecology in letnenaročnine za revijo Ultrasound Review)Vodja tečaja: Veljko VlaisavljevićKotizacija: 60.000,00 SIT + DDV. Kotizacijonakažete na TRR: 04515-0000920553(CIMRS – Center za interdisciplinarne inmultidisciplinarne raziskave in študije Univerzev Mariboru, Krekova 2, 2000 Maribor), računodprt pri NKBM.Informacije: ga. Suzana Knuplež, SB Maribor,Ljubljanska 5, 2000 Maribor, T: 02 321 24 60,F: 02 331 23 93, E: ivf.mb@sb-mb.siorganizator Onkološki inštitut Ljubljana, Kancerološka sekcijaSZDLJUBLJANA,predavalnica Onkološkegainštituta Ljubljana, stavba CPROGRAM:Sobota, 11. marca 20069.00 Pomen prvega zdravljenja pri bolnikihs sarkomi (D. Eržen)9.20 Radiološka diagnostika sarkomovmehkih tkiv (M. Podkrajšek, S. Jereb)9.40 Uporabnost citologije pri diagnostikisarkomov mehkih tkiv (Ž. Pohar)10.00 Vloga patologije pri diagnostikisarkomov (M. Bračko)10.20 Razprava10.30 Odmor11.00 Kirurško zdravljenje sarkomov mehkihtkiv (M. Špiler, D. Eržen)11.30 Kirurško zdravljenje kostnih sarkomov(J. Kurnik, M. Ponikvar, M. Špiler)12.00 Vloga obsevanja pri zdravljenjusarkomov (M. Dremelj, R. Tomšič)12.10 Sistemsko zdravljenje sarkomov(E. Matos, B. Zakotnik)12.20 RazpravaSeminar je namenjen kirurgom vsehspecialnosti, ginekologom in ortopedom.Kotizacije ni.Prijave in informacije:ga. Stanka Vukšinič,Onkološki inštitut, Zaloška 2,1000 Ljubljana,T: 01 587 95 23,F: 01 587 94 07.organizator Združenje zdravnikov družinske medicine – SZDLJUBLJANA,Linhartova dvorana, Cankarjev dom17. – 18. marec 2006PREDHODNI PROGRAM:Sindrom nemirnih nogVpliv družinskega zdravnika na preživetje prizgodnjem odkrivanju primarne bolezni rakadojk in pri recidivihCelostni pristop k bolniku z rakom – pomenpsihoonkologijeZdruženja bolnikov z malignimi boleznimi(PAGs) po svetu in EvropiAlgoritem zdravljenja karcinoma dojk innovosti na tem področjuMoški in erektilna disfunkcijaAli je mogoče učinkovito pomagatimoškemu z ED?ED kot težave paraBolezenska stanja ter zdravila, ki povzročajoEDNefarmakološka obravnava metabolnegasindromaPristop k zdravljenju metabolnega sindromav skladu s priporočili za obravnavo vambulanti zdravnika družinske medicineDepresija – bolezen kot vsaka drugaNapovedi in dejavniki depresijeAnksioznostiMigrena in depresijePredstavitev društva za pomoč osebam zdepresijo in anksioznimi motnjamiObravnava pljučnic, ki ne potrebujejobolnišničnega zdravljenjaSodobna načela antibiotičnega zdravljenjaakutnega poslabšanja kroničnegabronhitisa (AEKB)Diagnosticiranje in zdravljenje akutnega inkroničnega sinusitisaZdravljenje okužb kože in mehkih tkivjanuar 2006 ISIS

86DELOVNA MESTAKOPB kot večsestavinska bolezenKajenje, odvajanje, KOPB in še kajBiopsijska raziskava in vloga IGK vzdravljenju KOPBOsebni načrt izobraževanjaPraktični pristop do bolnic z osteoporozo vambulanti družinskega zdravnikaSedanje zdravljenje osteoporozeNovosti v osteoporozi – pomembnosttvorjenja kostiMehanizmi delovanja osteoporotičnih zdravilter klinična pričakovanjaKotizacija: 45.000,00 SIT.Informacije:ga. Ana Artnak, Katedra za družinsko medicino,MF Ljubljana, Poljanski nasip 58, p. p. 2218,1104 Ljubljana, T: 01 438 69 15,F: 01 438 69 10, E: kdrmed@mf.uni-lj.siIII. KONGRES SLOVENSKEFIZIKALNE IN REHABILITACIJSKEMEDICINEorganizator Združenje za fizikalno in rehabilitacijsko medicinoKRANJSKA GORA,hotel Kompas5. – 7. oktober 2006PROGRAM:1. Ocenjevanje izida pri rehabilitaciji2. Novosti v nevrorehabilitaciji3. Proste teme4. Delavnica o osteoporoziZainteresirane strokovnjake vabimo k dejavniudeležbi pri prvih treh temah. Povzetke pošljitena E: klemen.grabljevec@ir-rs.si do vključno5. 3. 2006 v programu Word. Natančnainformacija o načinu pisanja povzetka vdolžini 3000 do 3500 znakov bo od 2. 1. 2006objavljena na spletni strani ZFRM W: www.zfrm-szd.si. Izbrani povzetki bodo objavljeni vzborniku kongresa v okviru revije Rehabilitacija,avtorji bodo pisno obveščeni o vrsti predstavitve(predavanje, plakatna predstavitev).Kongres je namenjen zdravnikom specialistomfizikalne in rehabilitacijske medicine,nevrologom, travmatologom, ortopedom,zdravnikom družinske medicine, fizioterapevtom,delovnim terapevtom, psihologom, logopedom,socialnim delavcem, inženirjem ortotike inprotetike in vsem, ki jih zanima rehabilitacijskamedicina ali delajo v rehabilitacijskih timih.Kotizacija: člani ZFRM s plačano članarino do 30.6. 2006 30.000,00 SIT, po tem datumu 40.000,00SIT, drugi udeleženci do 30. 6. 2006 40.000,00SIT, po tem datumu 50.000,00 SIT. Enodnevnakotizacija: člani s plačano članarino 15.000,00SIT, drugi 20.000,00 SIT. DDV je vključen.Kotizacijo lahko nakažete na TRR št: 02222-0019518588, sklic 23300 najpozneje tri dni predzačetkom kongresa. Ob prijavi priložite potrdiloo plačilu kotizacije. V osmih dneh po kongresuvam bomo po pošti poslali račun. Kotizacijavključuje tiskano gradivo, predavanja, prigrizkein napitke med odmori, kosila, pozdravni koktajl,slavnostno večerjo in zaključni izlet s kosilom.Informacije: asist. Hermina Damjan; Inštitut RSza rehabilitacijo, Linhartova 51, 1000 Ljubljana,T: 01 475 81 00 ali asist. mag. KlemenGrabljevec, E: klemen.grabljevec@ir-rs.siKONCESIJANa podlagi prvega odstavka 42. člena Zakona ozdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 36/04– prečiščeno besedilo), 6. točke 6. člena Statutaobčine Prebold (Uradni list RS, št. 21/99 in 23/04),12. člena Odloka o organizaciji in delovnempodročju občinske uprave občine Prebold (Uradnilist RS, št. 35/99) Občina Prebold objavljaJavni razpis za podelitev koncesij za izvajanjejavne zdravstvene službe na področju splošnemedicine na območju občine Prebold1. Naročnik (koncedent): Občina Prebold.2. Obseg programov, ki bodo razdeljeni napodlagi razpisa: 1 program splošne medicine.3. Predmet koncesije: izvajanje javne zdravstveneslužbe na področju splošne medicine.4. Začetek in čas trajanja koncesije:Koncesija se bo pričela izvajati najpoznejev enem letu po podpisu pogodbe medkoncesionarjem in koncedentom.Koncesijsko razmerje se bo sklenilo zaobdobje desetih let.5. Zakonsko predpisani pogoji in drugi pogoji,ki jih mora izpolnjevati kandidat za podelitevkoncesije, če je fizična oseba:5.1. Zakonsko predpisani pogoji(35. člen Zakona o zdravstvenidejavnosti):5.1.1. da ima ustrezno izobrazbo zaopravljanje predvidene dejavnostiin je usposobljen za samostojnodelo;5.1.2. da ni v delovnem razmerju;5.1.3. da mu ni s pravnomočno sodbosodišča prepovedano opravljanjezdravstvene službe oziromapoklica;5.1.4. da ima zagotovljeno ustreznoopremo in kadre;5.1.5. da pridobi mnenje pristojnezbornice.5.2. Drugi pogoji, ki jih mora izpolnjevatikandidat za podelitev koncesije, čeje fizična oseba:5.2.1. da je lokacija ordinacije zaizvajanje dejavnosti v objektuzdravstvenega doma Prebold.6. Zakonsko predpisani pogoji in drugi pogoji,ki jih mora izpolnjevati kandidat za podelitevkoncesije, če je pravna oseba:6.1. Zakonsko predpisani pogoji(35. člen Zakona o zdravstvenidejavnosti):6.1.1. da ima ustrezno izobrazbo zaopravljanje predvidene dejavnostiin je usposobljen za samostojnodelo (velja za izvajalca dejavnostipri pravni osebi);6.1.2. da ni v delovnem razmerju (veljaza izvajalca dejavnosti pri pravniosebi);6.1.3. da mu ni s pravnomočno sodbosodišča prepovedano opravljanjezdravstvene službe (velja zaizvajalca dejavnosti pri pravniosebi);6.1.4. da ima zagotovljene ustreznoopremo in kadre;6.1.5. da pridobi mnenje pristojnezbornice za izvajalca dejavnostipri pravni osebi.6.2. Drugi pogoji, ki jih mora izpolnjevatikandidat za podelitev koncesije, čeje pravna oseba:6.2.1. da je lokacija ordinacijeizvajanja dejavnosti v objektuzdravstvenega doma Prebold.7. Kriteriji in merila za izbiro kandidata:- opravljena specializacija na področjusplošne ali družinske medicine: 25 točk;- kakovost strokovnega dela na področjusplošne medicine v letu 2004: maksimalnoštevilo točk 25;- zdravstveno-vzgojno delo v lokalniskupnosti v obdobju 2002 – 2004:maksimalno število točk 5.ISIS januar 2006

DELOVNA MESTA878. Rok za prijavo na razpis oziroma oddajokandidature:Ne glede na način dostave morajokandidature prispeti na naslov: ObčinaPrebold, Hmeljarska cesta 3, 3312 Prebold,do 31. 3. 2006 do 12.00 ure.Kandidaturo je treba poslati po pošti oziromaosebno predložiti v zaprti ovojnici, na katerimora biti:- vidna označba »Ne odpiraj – Prijava na javnirazpis: splošna medicina«- naslov: Občina Prebold, Hmeljarska cesta 3,3312 Prebold.V vsaki poslani pošiljki z oznako »Ne odpiraj– Prijava na javni razpis: splošna medicina«je lahko samo ena kandidatura.9. Rok, v katerem bodo kandidati za podelitevkoncesije obveščeni o izbiri:o izbiri bo odločil podsekretar občinske upraveobčine Prebold z upravno odločbo, ki boizdana najpozneje v 10 dneh po prejemuporočila razpisne komisije. V roku 30 dni podokončnosti upravne odločbe bo ObčinaPrebold s koncesionarjem sklenila pogodbo okoncesiji.10. Razpisna dokumentacija je dosegljiva naspletni strani Občine Prebold: http://www.prebold.com, interesenti pa jo lahko dvignejotudi v tajništvu Občine Prebold, Hmeljarskacesta 3, 3312 Prebold.Dodatne informacije lahko dobijopri Branki Zateja,T: 03 703 64 03, F: 03 703 64 05,E: branka.zateja@prebold.com.DELOVNA MESTANaslednik v očesni ordinacijiNUJNOiščem kolega/kolegico oftalmologa/oftalmologinjo,ki bi želel takoj prevzeti mojo očesno ordinacijov Schöningenu.Ordinacija leži v majhnem mestu na SpodnjemSaškem (severna Nemčija) in je povezana zvsemi šolami in javnimi zavodi.Pri prevzemanju ordinacije (odkup prostorov,stanovanje) ponuja mesto Schöningenvelikodušno finančno podporo.Vsi, ki jih ponudba zanima, lahko pokličejona številko prenosnega telefona:00 49 171 506 44 84.Komunikacija v nemškem in angleškem jeziku.Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptujrazpisuje prosto delovno mesto:zdravnika specialista s področjaotorinolaringologije (m/ž)Pogoji: končana medicinska fakulteta, opravljena specializacija in specialističniizpit iz otorinolaringologije, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, aktivno znanje slovenskega jezika.Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločenčas s štirimesečnim poskusnim delom.Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev,kratkim življenjepisom in opisom dosedanjihdelovnih izkušenj pošljite v osmih dneh poobjavi na naslov: Splošna bolnišnica dr. JožetaPotrča Ptuj, Potrčeva 23 – 25, 2250 Ptuj.Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh posprejeti odločitvi.Zdravstveni dom Domžaleobjavlja prosto delovno mestozdravnika (m/ž)za delo v ambulanti splošne medicine innujne medicinske pomoči s polnim delovnimčasom, za določen čas enega leta, z možnostjopoznejše zaposlitve za nedoločen čas.Pogoji: končan študij na MF – smer medicina, opravljen strokovni izpit oziromasekundarijat s preizkusom usposobljenosti, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije za področje splošne medicine, aktivno znanje slovenskega jezika, vozniški izpit B-kategorije, poskusno delo štiri mesece, usposobljenost za delo v urgentni medicini.Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojevsprejemamo osem dni po objavi na naslov:Zdravstveni dom Domžale, Mestni trg 2,1230 Domžale.Javni zavod Zdravstveni dom Trbovljeobjavlja prosta delovna mesta1. doktorja dentalne medicine (m/ž)2. zdravnika specialista pediatrije (m/ž)3. zdravnika specialista splošnemedicineoziromazdravnika po končanem sekundarijatu(m/ž)Pogoji k točki 1: končana medicinska fakulteta, odsek zastomatologijo, opravljen strokovni izpit, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, aktivno znanje slovenskega jezika, državljanstvo Republike Slovenije, poskusno delo štiri mesece.Pogoji k točki 2: končana medicinska fakulteta, opravljen strokovni izpit, opravljena specializacija iz pediatrije, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, znanje slovenskega jezika, državljanstvo Republike Slovenije, poskusno delo štiri mesece.Pogoji k točki 3: končana medicinska fakulteta, opravljen strokovni izpit, opravljen sekundarijat ali opravljenaspecializacija iz splošne ali družinskemedicine, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, aktivno znanje slovenskega jezika, državljanstvo Republike Slovenije, poskusno delo štiri mesece.Kandidati naj pisne prijave z dokazili oizpolnjevanju pogojev in kratekživljenjepis pošljejo v osmih dnehpo objavi tega razpisa na naslov:Javni zavod Zdravstveni dom Trbovlje,Kadrovska služba, Rudarska cesta 12,1420 Trbovlje.O izbiri bomo kandidate pisno obvestili v 30dneh po izbiri.januar 2006 ISIS

88DELOVNA MESTARPH - družinska medicina, d.o.o.Zavod Medicinski center GorjancSplošna bolnišnica MariborZaradi širitve programa s strani zavarovalnice biželeli zaposlitizdravnika (m/ž)Pogoji: končana medicinska fakulteta, opravljen strokovni izpit oziromasekundarijat s preizkusom usposobljenosti, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije za področje splošne medicine, znanje slovenskega jezika, državljanstvo Republike Slovenije oziromadovoljenje za delo, vozniški izpit B-kategorije, usposobljenost za delo na urgenci.Delo se bo opravljalo v ambulanti družinskemedicine za nedoločen čas, poizkusno deloštiri do šest mesecev.Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojevpošljite na naslov: RPH – družinska medicina d.o. o., Stara cesta 10, 4220 Škofja Loka.objavlja prosto delovno mestodoktorja dentalne medicine (m/ž)Pogoji: končana medicinska fakulteta – smerdentalna medicina, opravljen strokovni izpit, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, znanje slovenskega jezika.Prijave in informacije:Zavod Medicinski center Gorjanc,Trg 32, 2391 Prevalje,GSM: 040 577 112,E: janez.gorjanc@mf.uni-lj.siželi zaposlitidva zdravnika specialista transfuzijskemedicine (m/ž)Pogoji: opravljena specializacija iz transfuzijskemedicine, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije.Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločenčas, s štirimesečnim poskusnim delom.Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati zdelovnimi izkušnjami.Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojevpošljite v 8 dneh po objavi na naslov:Splošna bolnišnica Maribor,Ljubljanska ul. 5, 2000 Maribor.Javni zavod Zdravstveni dom Slovenska Bistricaobjavlja prosto delovno mestodoktorja dentalne medicine (m/ž)Delovno razmerje bomo sklenili za določenčas s polnim delovnim časom in 3-mesečnimposkusnim delom.Pogoji:končana medicinska fakulteta, smerdentalna medicina,veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije za področje dentalne medicine,opravljen strokovni izpit,2 leti delovnih izkušenj,znanje slovenskega jezika.Kandidati naj pisne prijave z dokazili oizpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov:JZ Zdravstveni dom Slovenska Bistrica,Partizanska ulica 30, 2310 Slovenska Bistrica,v roku 15 dni od dneva objave tega razpisa.Zavod za pokojninsko in invalidskozavarovanje Slovenijeobjavlja v oddelku za izvedeništvo naslednjaprosta delovna mesta:1. vodja službe za izvedeništvo II. stopnje(m/ž)2. vodja službe za izvedeništvo I. stopnje– Ljubljana (m/ž)3. predsednik IK I. stopnje v Mariboru(m/ž)Pogoji: zdravnik specialist medicine dela, prometa inšporta ali zdravnik specialist druge ustrezneklinične specialnosti štiri leta delovnih izkušenj, veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije, aktivno znanje slovenskega jezika, poskusno delo šest mesecev.Pogodbo o zaposlitvi bomo sklepali zanedoločen čas, s polnim delovnim časom,nastop dela po dogovoru. Izbrana kandidatapod zaporedno številko 1 in 2 bosta deloopravljala v Ljubljani, pod 3 pa v Mariboru.Kandidate vabimo, da pošljejo pisne ponudbez dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisomdelovnih izkušenj v osmih dneh od objave nanaslov: Zavod za pokojninsko in invalidskozavarovanje Slovenije, Kolodvorska 15, 1518Ljubljana.OGLASIOpremljeno samoplačniškozobno ordinacijo v Radovljici,10-letni staž,ugodno oddam.Informacije na tel.: 04/531 53 03ISIS januar 2006

OGLASI89V Mostahoddam prostore,primerne za ambulantno, lahko laboratorijskodejavnost, okoli 100 m 2 .Mirna okolica, zasebno parkirišče.Informacije: 040 888 324, 041 637 288V najem nudim ekskluzivne poslovne prostore. Nahajajo se v pritličju (vhod je neposredno s parkirnegaprostora) stavbe na stičišču Prušnikove ulice in Celovške ceste, zraven pošte v Šentvidu. Nekaj metrovstran je postaja avtobusnega mestnega prometa.Skupna izmera prostorov je 134,50 m 2 .Vsi prostori so popolnoma opremljeni s pohištvom iz mahagonija.Prostore sestavljajo: 4 pisarne 2 stacionarni telefonski liniji 4 pripadajoči parkirni prostori sprejemni salon ženski in moški WC mestni toplovod čajna kuhinja alarmni sistem na vzhodni strani prostorov 2 balkončkaV kleti stavbe je možen najem skladiščnih prostorov, za stavbo pa je možnost parkiranja še za nekaj vozil.Če ste zainteresirani za najem, me za dodatne informacije pokličite na telefon: 01/51 92 128 alimobitel 031/304 474NAROČILNICA - Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1945Avtorji:Peter Borisov, Jože Felc, Dušan Ferluga, Alojz Ihan, Aleksej Kansky, IvanKalinšek, Miroslav Kališnik, Nada Pipan, Anton Prijatelj, Janko Prunk,Dean Ravnik, Darinka Soban, Sandi Sitar, Zvonka Zupanič Slavec,Andrej O. ŽupančičUredniki:France Urlep, Miroslav Kališnik, Peter BorisovStrokovna recenzenta:prof. dr. Janko Prunk, doc. dr. Zvonka Zupanič SlavecMedicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1945Knjigo sta izdali Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani in Zdravniška zbornica SlovenijeCena knjige je 4.800,00 SIT (DDV je vključen) + PTT stroški.Podpisani(a)..................................................................................................................................................................................Naslov..................................................................................................................................................................................Javni zavod..................................................................................................................................................................................Nepreklicno naročam: po naročilnici št. .................... .............. izvod knjige Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1945Knjigo naročite na uredništvu revije Isis, Dalmatinova 10, p. p. 1630, 1001 Ljubljanajanuar 2006 ISIS

90STROKOVNA SREČANJAZdravljenje s kortikosteroidi pri otrocihAnja Koren JevericaTokratni jesenski sestanek sekcijeza pulmologijo, alergologijo inimunologijo Združenja za pediatrijoSZD je potekal v soboto,22. oktobra 2005, na Medicinskifakulteti v Ljubljani. Srečanje je bilo posvečenozdravljenju otrok s kortikosteroidi – zdravili, kiso uporabljena na mnogih področjih kliničnepediatrije. Svoje prispevke so predstavili številnidomači strokovnjaki, ki zdravijo otrokez najrazličnejšimi boleznimi.Po uvodnih besedah prof. dr. Cirila Kržišnika,častnega pokrovitelja srečanja, ter prim.Vesne Glavnik, predsednice sekcije, so bilana vrsti predavanja predvsem o osnovnihfarmakološko-fizioloških lastnostih kortikosteroidov,njihovih stranskih učinkih ternadomestnem zdravljenju.Prof. dr. Zoran Grubič z Inštituta za patofiziologijoje opisal fiziološko vlogo endogenihsteroidnih hormonov (predvsem stresnegaglukokortikosteroidnega hormona kortizola) spoudarkom na njihovih presnovnih, protivnetnihin imunosupresivnih učinkih ter razložilnjihove molekularne mehanizme delovanja.Asist. mag. Nevenka Bratanič s Kliničnegaoddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovnebolezni nam je predstavila nadomeščanjekortikosteroidov pri bolnikih s primarnoali sekundarno odpovedjo nadledvičnih žlezter poudarila obvezno povečanje odmerkovv različnih stresnih situacijah in pri kirurškihposegih. Pri zdravljenju različnih bolezenskihstanj je treba odmerek kortikosteroidovzniževati postopoma in pred dokončno ukinitvijozdravila preveriti funkcionalno stanjenadledvičnice. Dotaknila se je tudi vprašanjauporabe kortikosteroidov pri zdravljenjuseptičnega šoka.Asist. Meta Accetto z Oddelka za alergologijo,imunologijo in revmatske bolezninam je predavala o kompleksnem zdravljenjuavtoimunih bolezni, kjer imajo kortikosteroidivsekakor pomembno mesto. Opisala jemehanizme avtoimunega vnetja ter učinkekortikosteroidov glede na višino odmerkazdravila. Predstavila nam je najnovejše smernicezdravljenja s kortikosteroidi v pediatričnirevmatologiji ter poudarila, da zdravljenješe vedno v veliki meri temelji na 50-letnihizkušnjah revmatologov. Težave zdravljenjaotrok so predvsem odmerki, ki morajo bitiseveda preračunani na kilogram telesne teže,ter specifični stranski učinki pri otrocih.Po prvem delu je bil čas za krajšo razpravo.Med drugim je prof. Kržišnik povedal zgodboo mladem fantu, ki so ga pred mnogimi letizaradi poškodbe glave oskrbeli v Kliničnemcentru, dan pozneje pa je umrl, ker ni dobilsvojega rednega nadomestnega zdravljenja skortikosteroidi.Po odmoru so se zvrstila krajša predavanjao značilnostih uporabe kortikosteroidov v posameznihspecialnostih pediatrije.Asist. Andreja Borinc Beden z oddelka zapulmologijo je osvetlila uporabo kortikosteroidovpri zdravljenju pljučnih bolezni, predvsemastme pri otrocih. Predstavila je nekajnajnovejših študij o učinkovitosti inhalacijskihkortikosteroidov, njihovih stranskih učinkihter vplivu kajenja na odpornost proti tovrstnemuzdravljenju. Zaključila je, da nadzornad simptomi astme dosežemo že z nizkimiodmerki inhalacijskih kortikosteroidov, da sostranski učinki pogostejši pri tistih z blagoastmo, ter opozorila na pomen ustreznegazniževanja odmerkov ter izbire vdihovanegazdravila.V razpravi je bila izpostavljena nedosegljivostbudezonida v nizkem odmerku (50 μg)na našem trgu, kljub temu da je dokazanonajboljši izbor za otroke.Vladan Rajić iz Službe za hematologijoin onkologijo je opisal pomembno vlogokortikosteroidov kot enega izmed pomembnejšihzdravil za zdravljenje hematoloških inonkoloških bolezni, pa tudi zapletov zaradiosnovne bolezni ali zdravljenja. Navedel jenajpogostejše indikacije za tovrstno zdravljenje,poudaril pogost pojav stranskih učinkovzaradi uporabljenih visokih odmerkov terizpostavil nekatere pomembne interakcije zdrugimi zdravili.Asist. dr. Anamarija Meglič s Kliničnegaoddelka za nefrologijo je predstavila zdravljenjes kortikosteroidi z vidika nefrologinje.Osredotočila se je na sheme zdravljenja, ki jihuporabljajo na njihovem oddelku pri nekaterihnefroloških stanjih, v prvi vrsti pri idiopatskemnefrotskem sindromu. Predstavila je tudi stranskeučinke tovrstnega zdravljenja ter ukrepe, kijih izvajajo za njihovo preprečevanje.Asist. dr. Zvonka Rener Primec iz Kliničnegaoddelka za nevrologijo je predavala ouporabi kortikosteroidov v nevrologiji, kjerpride tovrstno zdravljenje v poštev predvsemna področju avtoimunskih bolezni, poškodbter hudih epilepsij. Predstavila je tudi kliničniprimer uporabe kortikosteroida pri imunskopogojeni demielinizacijski bolezni osrednjegaživčevja.Jernej Brecelj iz službe za gastroenterologijoje predstavil kortikosteroide kot pomembnazdravila pri zdravljenju avtoimunih boleznigastrointestinalnega trakta (predvsem kroničnevnetne črevesne bolezni) in jeter terkot osnovno imunosupresivno zdravljenje popresaditvi jeter pri otrocih.Izr. prof. dr. Branka Stirn Kranjc z Oftalmološkeklinike nam je v svojem prispevkupredstavila načine uporabe kortikosteroidovv oftalmologiji, skupaj smo pregledali očesnebolezni, pri katerih se tovrstna zdravila najpogostejeuporabljajo, in opozorila na možnezaplete zdravljenja. Na vprašanje o zdravljenjualergijskega konjunktivitisa je odgovorila,da je seveda boljša preventivna uporabalokalnih antihistaminikov ter stabilizatorjevmastocitov.Kot zadnja predavateljica je nastopila asist.Vlasta Dragoš z Dermatovenerološke klinike,ki nam je na zanimiv način predstavila zdravljenjez lokalnimi kortikosteroidnimi pripravkipri kožnih boleznih v otroštvu. Poudarila je,da je izbira vrste ter jakosti zdravila odvisnaod dermatoze, njene lokalizacije, razširjenostisprememb, starosti bolnika, seveda pa je potrebenindividualen pristop k zdravljenju. Posvarilaje pred pretiranim strahom pri uporabikortikosteroidnih mazil tudi med zdravniki terhkrati opozorila na nekatere pasti nekritičneuporabe tovrstnih zdravil pri "alergijskih"boleznih kože.V petdesetih letih prejšnjega stoletja je bilas kortikosteroidom zdravljena prva bolnica,ki je imela sicer hudo obliko revmatoidnegaartritisa. Pozneje so kortikosteroidna zdravilaučinkovito uporabljali v praktično vseh vejahklinične medicine, o čemer smo se udeleženciomenjenega srečanja prepričali med izrednozanimivimi in poučnimi predavanji.Vsi omenjeni prispevki so objavljeni vletošnji tretji in četrti številki revije Slovenskapediatrija.ISIS januar 2006

92STROKOVNA SREČANJANacionalni program preprečevanjasrčno-žilnih bolezniJožica Maučec ZakotnikZačetki programaEpidemiološki podatki o zbolevnosti inumrljivosti slovenskega prebivalstva kažejo,da predstavljajo bolezni srca in ožilja, rakavebolezni in druge kronične nenalezljive bolezniglavno zdravstveno breme v Sloveniji (Priloga:Nekateri epidemiološki podatki). Na voljo sotudi rezultati lastnih raziskav (1), ki kažejo, dase prebivalci Slovenije razmeroma nezdravoprehranjujemo, premalo gibljemo, kadimo inškodljivo ter tvegano uživamo alkohol, karvse ključno vpliva na neugodno stanje napodročju srčno-žilnih in drugih kroničnihnenalezljivih bolezni.V CINDI Slovenija smo v letu 1998 pričeli spripravami na izvajanje Nacionalnega programapromocije zdravja in preprečevanja srčnožilnihbolezni in ga predstavili Zdravstvenemusvetu Ministrstva za zdravje RS. Zdravstvenisvet je program potrdil in omogočil pripravozakonskih podlag za njegovo izvajanje. Hkratiso stekle organizacijske dejavnosti, potrebneza vzpostavitev kadrovskih, finančnih in tehničnihzmogljivosti za začetek izvajanja teganacionalnega programa. V letih od 1999 do2001 smo v vseh devetih zdravstvenih regijahv Sloveniji oblikovali lokalne in regionalnepromocijsko-preventivne skupine za pripravolokalnih in regionalnih okolij na izvajanje nacionalnegaprograma osnovne preventive.Vodilni slovenski strokovnjaki s področjakardiologije, družinske medicine, javnegazdravja in psihiatrije so v tem času pripravilismernice za določitev stopnje ogroženosti posameznikovna osnovi ugotovljenih vedenjskihin bioloških dejavnikov tveganja in smernice zaizvajanje preventivnih pregledov v ambulantahosebnih zdravnikov.Potek programaZ izvajanjem Nacionalnega programa primarnepreventive srčno-žilnih bolezni smo vSloveniji pričeli ob koncu leta 2001 (2). Ministrstvoza zdravje je s sklepom določilo mrežoenainšestdesetih zdravstveno-vzgojnih centrov,ki delujejo pri vseh zdravstvenih domovihv Sloveniji, ter izdalo navodilo o izvajanjuprograma osnovne preventive v ambulantahosebnih zdravnikov. S sprejetjem Področnegadogovora za zdravstvene domove in zasebnozdravniško dejavnost je bilo dogovorjeno tudifinanciranje programa iz sredstev obveznegazdravstvenega zavarovanja.V program osnovne preventive srčnožilnihbolezni je v petletnem obdobju zajetocelotno odraslo slovensko prebivalstvo: moškiv starosti od 35 do 65 let, ženske v starostiod 45 do 70 let. Vključujemo tudi ljudi izvente starosti, ki jih ogrožajo dejavniki tveganjaza nastanek drugih kroničnih nenalezljivihbolezni: debelost, kajenje, tvegano uživanjealkoholnih pijač, sladkorna bolezen, zvišankrvni tlak. V tem smislu program zajemaogrožene zaradi vseh kroničnih nenalezljivihbolezni, t. i. "civilizacijskih" bolezni.Aktivnosti programa so razporejene vštiri sklope:1. pošiljanje vprašalnika za temeljno ocenoogroženosti,2. vabilo na pregled,3. izvedba preventivnega pregleda, ocenasrčno-žilne ogroženosti in ogroženostizaradi drugih dejavnikov tveganja (kajenje,tvegano uživanje alkohola, sladkornabolezen, debelost),4. ukrepanje – morebitna dodatna diagnostikain/ali ukrepi za spremembo profilaogroženosti, ki temeljijo na zdravstvenovzgojniobravnavi, po potrebi pa tudi nazdravljenju z zdravili.Dosedanji rezultatiV okviru nacionalnega programa osnovnepreventive bolezni srca in žilja je bilo v obdobjuod 2002 do 2004 v Sloveniji opravljenihskupno 310.706 preventivnih pregledov. Vletu 2002 je bilo opravljenih skupno 84.434preventivnih pregledov, od pregledanih je bilo50,7 odstotka moških in 49,3 odstotka žensk.Ta številka pomeni (ob upoštevanju podatkovo številu prebivalcev v posameznih starostnihskupinah iz registra prebivalstva) približno56,5 odstotka predvidenih pregledov, ki naj bijih izvedli glede na izhodiščne pogoje v programu(pregledati 20 odstotkov prebivalstvav opredeljenih starostnih skupinah na leto). Vletu 2003 je bilo opravljenih 114.599 preventivnihpregledov, kar predstavlja 95,1 odstotkaletnega načrta, v letu 2004 pa je bilo za ZZZSregistriranih 111.673 preventivnih pregledov.V istem obdobju je bilo okviru programa vzdravstveno-vzgojno obravnavo v 61 pooblaščenihzdravstveno-vzgojnih centrih po Slovenijiter individualno pri osebnih zdravnikihvključenih okoli 57.000 odraslih oseb.Večina podatkov o opravljenih preventivnihpregledih se od leta 2002 zbira prekoenotnih računalniških obrazcev, vgrajenihv lokalne računalniške programe, ki so nameščeniv ordinacijah osebnih zdravnikov.V okviru nacionalnega registra oseb, ki jihogrožajo srčno-žilne bolezni, je bil istega letaizdelan informacijski sistem (IS), ki omogočacentralizirano zbiranje podatkov iz lokalnihISIS januar 2006

93STROKOVNA SREČANJANekaj epidemioloških podatkovV Sloveniji je v letu 2002 umrlo 18.701 oseb (3), delež prezgodnjih smrti, pred starostjo65 let, pa je bil 26 odstotkov. 70,5 odstotka prezgodnjih smrti je bila posledica bolezni instanj iz dveh vodilnih poglavij vzrokov, kodiranih po klasifikaciji MKB-10, in sicer neoplazem(32,7 odstotka) in bolezni srca in ožilja (19,9 odstotka).Rakave bolezni predstavljajo 26 odstotkov vseh vzrokov umrljivosti med Slovenci (4).Zbolevnost za rakom se je med letoma 1990 in 2001 povečala za 25 odstotkov pri moškihin 30 odstotkov pri ženskah, umrljivost pa za 10 odstotkov pri moških in 9 odstotkov priženskah.Leta 2000 so bile bolezni srca in ožilja v Sloveniji še vedno vzrok za okoli 40 odstotkovvseh smrti (3). Med boleznimi srca in ožilja so bila najbolj razširjena naslednja stanja:hipertenzija, preboleli miokardni infarkt, angina pektoris, srčno popuščanje in možganskakap ter njene posledice. V starostnem obdobju do 65 let je bila ugotovljena pogostnostishemične bolezni srca 6,4 odstotka, možganske kapi pa 0,9 odstotka.Debelost se tako kot v drugih zahodnih državah povečuje tudi v Sloveniji, saj že lahkogovorimo o epidemiji čezmerne hranjenosti in debelosti. Imamo 54,6 odstotka čezmernoprehranjenih in 15 odstotkov debelih odraslih Slovencev (5).Pojavnost sladkorne bolezni (5) je ocenjena na 4,3 odstotka odraslih prebivalcev. Zvišanoraven krvnega sladkorja ima od 4 do 6 odstotkov Slovencev.V Sloveniji vsako leto zdravimo 5800 (5) bolnikov z osteoporozo. Med njimi je trikratveč žensk kot moških.Prezgodnja umrljivost zaradi vseh oblik bolezni obtočil je v Sloveniji trenutno taka,kot je bila v državah EU pred 7 do 8 leti. Najvišja je v regijah Murska Sobota in Celje,najnižja pa v regijah Kranj in Nova Gorica. V regijah Celje, Kranj in Ravne so po vzrokihprezgodnjih smrti na prvih treh mestih neoplazme, poškodbe in zastrupitve ter boleznisrca in ožilja, v ostalih regijah pa so na drugem mestu bolezni srca in ožilja, na tretjem papoškodbe in zastrupitve. V regiji Maribor so takoj za poškodbami bolezni prebavil, medkaterimi predstavljajo prezgodnje smrti zaradi bolezni jeter 78,4 odstotka vseh prezgodnjihsmrti, med le-temi pa je najpogostejša smrt zaradi alkoholne bolezni (3).splošnih izobraževanj o zdravem življenjskemslogu, 935 testov hoje na 2 km, 1516 delavnico dejavnikih tveganja, 543 delavnic o zdraviprehrani,193 delavnic o zdravem gibanju, 466delavnic o zdravem hujšanju in 158 delavnicopuščanja kajenja (uradni podatki ZZZS). Vletu 2005 je bilo do oktobra izvedenih 2044delavnic (neuradni anketni podatki CINDISlovenija).V zdravstveno-vzgojnih programih ogroženipridobivajo potrebna znanja in veščinez vseh področij zdravega življenjskega sloga,uspešno opuščajo zdravstveno tveganavedenja: kajenje, tvegano pitje, nezdravoprehranjevanje, in privzemajo zdrave oblikevedenja, zdravo prehranjevanje in zdravogibanje. Večini ustrezajo skupinska srečanja,na področju tveganega pitja in opuščanjakajenja pa program ogroženim ponuja tudiindividualna svetovanja.Tokratnega rednega letnega srečanja, žečetrtega po vrsti, so se udeležili izvajalci insodelavci programa iz vseh slovenskih zdravstvenihregij, predstavniki javnih zdravstvenihzavodov in zasebnikov – koncesionarjev, vodjeprograma in regijski odgovorni zdravniki,predstavniki Ministrstva za zdravje RS, predstavnikiZZZS ter drugi predstavniki zainteresiranejavnosti.Na srečanju so podrobneje predstavili dosedanjerezultate nacionalnega programa terusmeritve za prihodnost. Na osnovi dosedanjihrezultatov in tudi ankete, ki jo je CINDI Slovenijaizvedla med vsemi vodji zdravstvenovzgojnihcentrov ter vsemi regijskimi odgovornimizdravniki, smo identificirali nekatereključne izzive za prihodnost. Izvajalci ponekodžal opažajo, da število zainteresiranih udeležencevprograma upada. V nekaterih okoljih seljudje ne odzivajo v zadostnem številu na vabilaza preventivne preglede v ambulantah osebnihzdravnikov, drugod upada število udeležencevdelavnic. Za izboljšanje zdravja slovenskegaprebivalstva je zato zelo pomembno, da slovenskajavnost spozna prednosti programain da se okrepijo prizadevanja za vključevanjeciljnih skupin v program. Odgovori iz anketeregijskih odgovornih zdravnikov, vodij zdravstveno-vzgojnihcentrov in drugih izvajalcevprograma kažejo, da si želijo tudi večje podporemedijev pri usmerjanju prebivalstvav organizirane preventivne in zdravstvenovzgojne programe, saj so programi brezplačniin učinkoviti – prednosti, ki jih udeleženci pridobijo,se kažejo v preprečevanju in zgodnjemodkrivanju raznovrstnih dejavnikov tveganja,varovanju in krepitvi zdravja ter v izboljšanjukakovosti življenja v Sloveniji.računalniških programov.Analiza zbranih podatkov do leta 2005kaže, da ima v tem starostnem obdobju zvišanevrednosti krvnega holesterola kar 79,2odstotka odraslih Slovencev, 74,7 odstotka jihima prekomerno telesno težo, zvišan krvni tlak49,9 odstotka, kadi jih 22 odstotkov. Pridobljenipodatki v okviru registra z boleznimi srca inožilja ogroženih oseb so torej zares zaskrbljujoči(predvsem glede holesterola, kjer krepkopresegamo razširjenost glede na nekateredruge države). Prav pri tem dejavniku tveganjaso možnosti za zmanjšanje ogroženosti inizboljšanje zdravja velike, če ustrezno spremenimoživljenjski slog. Z uvedbo zdravegaživljenjskega sloga lahko mnoge dejavnike tveganjaodpravimo ali vsaj bistveno zmanjšamo,na da bi pri tem posegli po zdravilih.Zato je zelo pomembno, da v okviru nacionalnegaprograma uspešno deluje tudi mrežazdravstveno-vzgojnih centrov za izvajanjezdravstveno-vzgojnih programov. V letu 2002so izvedli skupaj 543 delavnic o različnih področjihzdravega življenjskega sloga, leta 2003so izvedli 2025 delavnic, leta 2004 pa že 2730delavnic. Od tega je bilo do konca leta 2004 zaogrožene prebivalce Slovenije izvedenih 1487Literatura:1. Kragelj-Zletel L, Fras Z, Maučec Zakotnik J. Tveganavedenja, povezana z zdravjem, in nekatera zdravstvenastanja pri odraslih prebivalcih Slovenije. Ljubljana: CindiSlovenija, 2004.2. Pravna podlaga v prilogi:Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila za izvajanjepreventivnega zdravstvenega varstva na primarniravni (Ur. l. RS 67/2001).Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika zaizvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarniravni (Ur. l. RS 117/2004).3. Vir: Inštitut za varovanje zdravja RS.4. Vir: Register raka, Onkološki inštitut.5. Vir: Resolucija o nacionalnem programu prehranskepolitike.januar 2006 ISIS

94STROKOVNA SREČANJAPovezovanje zobozdravnikov na evropski ravniMatjaž Rode, Gordan ČokŽelje (pa tudi zahteve) zobozdravnikov,ki delujejo v državahEvropske unije (EU), zastopa vlabirintih palač bruseljske evropskebirokracije samo enotelo, ki se zaenkrat imenuje Dental LiaisonCommittee (DLC). Z uspešnim delom in obdobro organiziranem lobiranju je temu komiteju,ki ima sicer zgolj posvetovalno vlogo,uspelo izvesti že kar nekaj uspešnih akcij vdobro evropskega zobozdravništva. Pomentakega foruma znajo ceniti tudi v evropskiadministraciji, saj je vodstvo DLC prav medopisovanim srečanjem dobilo povabilo zasestanek z evropskim sekretarjem, ki meddrugim skrbi tudi za zdravstvo.Komite že drugi mandat zelo dobro vodidr. Doneus iz Avstrije in je sestavljen iz podveh predstavnikov zobozdravniških združenj(zbornic ali sekcij) iz držav EU.Iz Slovenije je Zdravniška zbornica Slovenijev EU DLC imenovala oba podpisana.Letos smo se na drugem sestanku sešli 29.novembra v Bruslju. Sestanek je bil programskoobsežen, saj smo le z manjšimi odmorisestankovali od 9. do 16. ure, a je za kar nekajtem vseeno zmanjkalo časa.Pogovor o umestitvi študija stomatologijepo načelih bolonjske deklaracije je vzpodbudilživahno razpravo. Na predlog predsednika EUDLC smo enoglasno sprejeli sklep, ki ga bo DLCposredoval evropskim komisijam. V sklepu jezapisano, da mora način študija stomatologijeostati nespremenjen, saj le tak lahko, v skladuz direktivama 78/686 in 78/687/EEC, ki bostaoktobra 2007 dopolnjeni z aneksom 5.3.2.direktive 2005/36/EC, jamči visoko kakovostzobozdravniškega poklica in prosto gibanjezobozdravnikov po državah EU. DLC zatopoziva vse politike, ki o tem odločajo, da zaradizaščite pacientov in tudi ravni zobozdravnikovihznanj zavrnejo uvedbo dvostopenjskegaštudija v stomatologiji.Po elektronski pošti vse leto kar dežujejovprašalniki, ki jih pošiljajo iz DLC in v katerihvprašujejo vse mogoče. Tudi slovenska članabolj ali manj uspešno redno odgovarjava navčasih zapletena vprašanja. V veliko pomočpri tem nama je osebje in generalni sekretarZbornice. O rezultatih teh vprašalnikov natovodje posameznih projektov poročajo naskupnih sestankih.Sam sem intenzivno sodeloval v skupini, kije pripravljala strokovna izhodišča o varnostiuporabe dentalnih amalgamov. Ta izhodiščabodo v pomoč evropskim parlamentarcempri odločanju, ali naj se prepove uporabadentalnih amalgamov. Ciprski poslanec vEvropskem parlamentu je namreč pripravilpredlog, v katerem poziva, naj bi se uporabadentalnih amalgamov prepovedala! DLC jezato med članice razdelil vprašalnik in jih pozval,da odgovorijo, kaj menijo o tem predlogu.Delovna skupina, ki naj bi pripravila povzetekodgovorov, je dobila odgovore od 22 evropskihdržav. Skupna misel prav vseh odgovorov je,da ni nobenih dokazov, da lahko živo srebro izamalgamskih plomb škoduje organizmu (razenzelo redkih primerov alergičnih reakcij) in data hip še ni na razpolago drugih materialov,ki bi lahko ob točno določenih indikacijahnadomestili dentalne amalgame. Tudi v tistih– predvsem skandinavskih – državah, kjerse uporaba dentalnih amalgamov odsvetuje(Švedska, Norveška), je to predvsem zaradionesnaževanja okolja z živim srebrom, ki jesestavni del plomb in gre pri izdelavi plombali njihovi odstranitvi ob izpiranju ust v vodneodtoke in nato v zemljo.Pisna ali ustna poročila iz držav članic EU sovedno pomemben del sestanka. Za mene so bilato pot zanimiva predvsem poročila estonskihkolegov, ki so poročali, da je v njihovi deželizobozdravstveno varstvo odraslih izpadlo izvseh zavarovalniških shem in se lahko pacientizavarujejo le pri zasebnih zavarovalnicah! Večporočevalcev je poročalo, da so jih predstavnikinjihove države v evropskem parlamentu obvestilio pomenu izključitve svobodnih poklicevin predvsem zdravnikov in zobozdravnikov izDirektive o priznavanju poklicnih kvalifikacij,o kateri bo januarja 2006 razpravljal evropskiparlament.Vse kaže, da bodo nekateri poklici, mednjimi tudi zobozdravniški, izključeni iz direktive.DLC je pripravil kar nekaj pojasnil. Naj jihna kratko povzamem: vsak zobozdravnik iz držav EU lahko naosnovi enakovrednosti diplome opravljasvoj poklic kjerkoli v EU, dokazati pa mora,da je poklic opravljal vsaj tri leta v zadnjihpetih letih; pacienti bodo tako imeli večje možnostiizbirati med strokovnjaki; profesionalne organizacije morajo sodelovatipri pripravi minimalnih zahtevznanja; uveljavi naj se načelo avtomatskega priznanjaspecializacij, ki je že uveljavljeno vvsaj dveh petinah držav članic EU; znanje jezika države, kjer (zobo)zdravnikdela, je pomembno za natančno seznanjanjebolnikov o možnosti zdravljenja inrehabilitacije; in najvažnejše: osnova dela gostujočegazobozdravnika je zakonska ureditev državegostiteljice in ne zakonska ureditev države,iz katere zobozdravnik prihaja (prvotnipredlog Komisije)! Zobozdravnik se morajaviti strokovnemu združenju države EU,v katero je prišel, in delati v skladu z njegovimipravili.Po mojem mnenju bi bilo zelo koristno,da bi naša Zbornica organizirala sestanek sslovenskimi predstavniki v evropskem parlamentu,saj je vsak glas pomemben!!Letalske zveze med Ljubljano in Brusljemvsaj mene spominjajo na nekdanje letalskezveze med Ljubljano in Beogradom. Zjutraj jelet proti Bruslju in zvečer nazaj proti Ljubljani.Tudi naju je večerno letalo takoj po koncusestanka in skoraj enourni vožnji s taksijemna bruseljsko letališče vrnilo na sončno stranAlp, ki je bila tokrat turobna in deževna. ISIS januar 2006

97STROKOVNA SREČANJASlovenska predbolnišnična dejavnostDejan Kupnik, Štefek GrmecRazmišljanja po drugem srečanju z mednarodno udeležbo ''Akutna stanja:znamenja, simptomi, sindromi, diferencialna diagnoza in ukrepanje''Zdravniki, zdravstveni tehnikiin diplomirani zdravstvenikiCentra za nujno medicinskopomoč (NMP) in reševalne prevozeZdravstvenega doma dr.Adolfa Drolca Maribor smo se na vzpodbudoudeležencev prvega strokovnega srečanjaAkutna stanja: znamenja, simptomi, sindromi,diferencialna diagnoza in ukrepanje, odločilioktobra 2005 organizirati drugo, nadaljevalnosrečanje. Le-to je potekalo v Mariboru, vidiličnem okolju vznožja poznojesenskih pohorskihstrmin, med katere se je v letih svojegaobstoja skoraj nemoteče zlil Hotel Habakuks svojim kongresnim centrom. Citata, kot sta''Nekaterih reči ne moreš narediti, dokler sejih ne naučiš, drugih se ne naučiš, dokler jihne narediš'' (armenska modrost) ter ''Napredekje uresničevanje utopij'' (Oscar Wilde),sta nam bila močno bodrilo pri organizacijisrečanja. Oboje še kako velja za delo v medicininasploh.Posebno posvetilo smo ob tej priložnostinamenili Batriču Jovoviću, specialistu oftalmologu,ki je naše delo vseskozi budno spremljal,se z nami veselil uspehov in nas bodril, kodrugi niso našli lepih besed. Izjemen Človek,Prijatelj, Zdravnik in Pedagog je preminil vtopli junijski noči lanskega leta.Sodelovanje s Katedro za družinsko medicinoMF v Mariboru in Visoko zdravstvenošolo v Mariboru, z obema prvič, nas je še posebejveselilo. Tudi na ta način se naše utopijeo tovrstnem rednem srečanju počasi levijo vnapredek stroke in miselnosti o urgentni medicinina našem področju. Ob tej priložnostije izšel tudi zbornik predavanj z namenom, dabi vsi, ki se srečujemo z akutno in urgentnomedicino, poiskali v njem koristne informacijein bi nam bilo olajšano delo v zadovoljstvonaših bolnikov.Ker se je program tu in tam zavlekel, seudeležencem iskreno zahvaljujemo za potrpežljivoin vztrajno sodelovanje. Potrebnihje bilo nekaj ''urgentnih'' molitev, potenja inveliko (ne)predvidljivega truda v zakulisjusrečanja, da bi koncentracija slušateljev kljubraznim težavam ostala na visoki ravni. Nenazadnjeje bilo srečanje tudi s pomočjo glavnega(Krka) in ostalih pokroviteljev ter s podporovodstva Zdravstvenega doma dr. Adolfa DrolcaMaribor popolnejše.Cilj tokratnega druženja je bil poglobitirazumevanje klinične patofiziologije posameznihstanj ter pomagati pri diferencialno-diagnostičnemodločanju pri nujnih in akutnihstanjih. Ker se diagnostika in zdravljenjepogosto, posebej v predbolnišničnih pogojih,dogajata na ravni sindroma ali celo simptoma,je bil koncept predavanj prilagojen tovrstniproblematiki. Tudi tokrat smo poskusilislediti logiki praktičnih algoritmov, ki naj bibili opomnik in opora v prilagodljivi oskrbiposameznega bolnika. Tako smo lahko sledilipredavanjem o oskrbi hudo poškodovanih naterenu, o nekaterih nujnih stanjih v pediatriji,oftalmologiji in psihiatriji. V sklopu zadnjihsmo se dotaknili tudi perečih pravnih in etičnihvidikov obravnave bolnikov s psihičnimimotnjami.Posebnost drugega srečanja je bila, kotrečeno, obravnava klinične patofiziologije nekaterihkliničnih stanj ter slikovna diagnostikanujnih stanj. Pestra zasedba domačih in tujihstrokovnjakov je zagotavljala dinamičnost inkakovost predavanj. Ko je prof. Raúl J. Gazmuriiz ZDA, eden vidnejših strokovnjakov na področjuproučevanja patofiziologije srčnopljučnegaoživljanja in poškodbe srčne mišice kotposledice ukrepov srčnopljučnega oživljanja,potrdil udeležbo, smo bili milo rečeno vzhičeni.Možnost sodelovati v razpravah o njegovihizkušnjah, njegova vzpodbuda, pripravljenostza sodelovanje ter neverjetna skromnost vznanstvenem svetu tako cenjenega predavatelja– vse to je bil za nas prav poseben navdih.Ne samo zato, ker daje medicini tako veliko,temveč tudi zato, ker se v svoji skromnosti zavedapomena sodelovanja vseh v medicini zanapredek znanosti in dejstva, da pomembnaodkritja temeljijo na trdem delu predhodnikov.Zaveda se, da sebičnost na tako pomembnempodročju, pa tudi sicer, nima kaj iskati. Velikazahvala gre prof. dr. Marku Noču iz Kliničnegacentra v Ljubljani, ki je pomagal pripeljati prof.Gazmurija v Slovenijo.Nekaterih reči se res ne da naučiti, doklerjih ne narediš, zato smo organizirali tudi praktičnevaje temeljnih in dodatnih postopkovoživljanja otrok in odraslih, delavnice o nastavljanjuznotrajvenskih in alternativnih poti,oskrbi dihalne poti, imobilizaciji, defibrilaciji,akutnem koronarnem sindromu in motnjahsrčnega ritma. Številna udeležba na delavnicahje pokazala, da v slovenskem prostorukljub že uveljavljenim srečanjem na področjuurgentne medicine še vedno obstaja potrebapo tovrstnih druženjih, izpopolnjevanju inizmenjavi mnenj.Seveda je ves trud popolnejši, če se vprašamo,kje smo mi na področju predbolnišničnenujne medicinske pomoči v svetu? Del odgovorasmo skušali dobiti tudi zadnji dansrečanja, ki smo ga z velikim veseljem in, čeneskromno dodam, tudi ''zdravim'' ponosomnamenili predvsem predstavitvi dela raziskovalnedejavnosti našega Centra za NMP inreševalne prevoze Maribor, predvsem z željopo še intenzivnejšem sodelovanju služb nujnemedicinske pomoči v Sloveniji. Z zanimivimipredavanji sta se predstavili še Služba nujnemedicinske pomoči Ljubljana in služba Hitnepomoći Karlovac iz Republike Hrvaške.Raziskave Centra za NMP in reševalneprevoze Maribor, predvsem s področja kapnometrijepri srčnopljučnem oživljanju in drugihnujnih stanjih, so v svetu urgentne medicinenaletele na pozitiven odziv. Potrditev pravesmeri dela je poleg še kakovostnješe oskrbebolnikov tudi citiranje nekaterih naših raziskavkot znanstveno pomembnih izhodišč za najnovejšapriporočila in smernice za srčnopljučnooživljanje v revijah Resuscitation in Circulationnovembra 2005 (Resuscitation 2005;67:S39-S86-referenca 181: Grmec Š. Comparison ofthree different methods to confirm trachealtube placement in emergency intubation.Intensive Care Med 2002; 28:701-704; Resuscitation2005;67:213-247-referenca 204: GrmecŠ, Klemen P. Does the end-tidal carbon dioxide(ETCO2) concentration have prognostic valuejanuar 2006 ISIS

98STROKOVNA SREČANJAduring out-of-hospital cardiac arrest? Eur JEmerg Med, 2001;8:263-269; Resuscitation 20-05;67:213-247-referenca 205: Grmec Š, KupnikD. Does the Mainz Emergency Evaluation Scoring(MEES) help in the prognosis of outcomefrom cardiopulmonary resuscitation in a prehospitalsetting? Resuscitation 2003;58:89-96;Resuscitation 2005;67:213-247-referenca 206:Grmec Š, Lah K, Tušek-Bunc K. Differencein end-tidal CO2 between asphyxia cardiacarrest and ventricular fibrillation/pulselessventricular tachycardia cardiac arrest in theprehospital setting. Critical Care 2003;7:R139-R144; Circulation 2005;112:III-25 – III-54: reference 70,204,205,206: iste kot v revijiResuscitation).Med pomembnimi slovenskimi referencamiv teh najnovejših priporočilih najdemotudi raziskave Marka Noča in sod. (Resuscitation2005;67:S25-S37-referenca 69: Noc M,Weil MH, Tang W, Sun S, Pernat A, Bisera J.Electrocardiographic prediction of the successof cardiac resuscitation. Crit Care Med 1999-;27:708-14; Resuscitation 2005;67:S25-S37-referenca 71: Noc M, Weil MH, Gazmuri RJ,Sun S, Bisera J, Tang W. Ventricular fibrillationvoltage as a monitor of the effectiveness ofcardiopulmonary resuscitation. J Lab ClinMed 1994;124:421-6: Circulation 2005;112:III-55–III-72-referenca 79: Matetzky S, Sharir T,Domingo M, Noc M, Chyu KY, Kaul S, Eigler N,Shah PK, Cercek B. Elevated troponin I level onadmission is associated with adverse outcomeof primary angioplasty in acute myocardialinfarction. Circulation. 2000; 102: 1611–1616)in Mateja Podbregarja in sod. (Resuscitation2005;67:S25-S37-referenca 66: Podbregar M,Kovačič M, Podbregar-Mars A, Brezočnik M.Predicting defibrillation success by geneticprogramming in patients with out-of-hospitalcardiac arrest. Resuscitation 2003;57:153-9).Priznanje in vzpodbudo za tip raziskovalnegadela, ki ga izvajamo v Centru za NMPin reševalne prevoze Maribor, smo dobili še izenega vira. Vse naše zgoraj omenjene referenceso citirane v prvem učbeniku klinične kapnometrije,ki je izšel leta 2004, in sicer: GravesteinJS, Jaffe JB, Paulus DA. Capnography-ClinicalAspects. Cambridge University Press, Cambridge2004:pp 27-31; pp183-185. Ob tem nasveseli, da so se rezultati raziskav vseh služb zanujno medicinsko pomoč v Sloveniji v zadnjihletih dokaj učinkovito prenesli v vsakdanje deloz našimi bolniki.Vemo, kako težko je z novimi idejamiali uporabo že znanih dejstev na novih področjihuspeti v lastni državi, kaj šele v tujini.Zato smo lahko na ves trud in raziskovalnodejavnost služb za nujno medicinsko pomočv Sloveniji ter odziv tujine ponosni. Vsekakorne pretiravamo, če rečemo, da v Sloveniji napodročju predbolnišnične nujne medicinskepomoči nikakor ne zaostajamo za ostalimirazvitimi deželami.Tretje srečanje bomo z novim zagonomin že sedaj oblikovanimi načrti pripravili vzgodnji pomladi leta 2007.Na primerih temelječe učenjeKsenija Tušek BuncPreteklo stoletje označuje nepričakovannapredek v znanosti,tako rekoč nemogoče je sleditinovim spoznanjem in odkritjem,še prav posebej v medicini. Vsanova spoznanja in izsledke v medicini jetudi z najbolj intenzivnimi oblikami učenjazelo težko v celoti posredovati študentom.Pri tradicionalnih oblikah učenja se lahkokaj hitro zgodi, da je nekaj od posredovanesnovi napačne ali že zastarele, nekaj je bogotovo zastaralo v prihodnjih letih, možnoje, da študentje dela snovi ne razumejo inpodobno. Nadalje lahko pričakujemo, da sibodo študentje v prihodnjih letih zapomnilisamo del predavane snovi. Tako je torej velikoprimerneje, da naučimo študente dejavnegaučenja in timskega pristopa v reševanju kliničnihprimerov iz prakse.Učenje odraslih je dejaven proces, ki temeljina motiviranosti, interesih in intelektualnempotencialu posameznika, nikakor pa ne napritisku, ki ga predstavlja izpitno spraševanje.Posredovane informacije mora učenecrazumeti in jih osvojiti z lastno zavzetostjoin ne, kakor je možno v najslabšem scenariju,Udeleženci srečanjada učitelj najpomembnejša dejstva zapiše natablo, od koder jih učenec prepiše in poznejeposreduje na izpitu, na da bi se sam kakor kolidejavno vključil.Razvoj nove inovativne oblike učenja – naproblemih temelječe učenje (PBL – problembased learning) temelji na spoznanjih kognitivnepsihologije o sposobnostih učenja inpomnjenja, osnovo predstavlja semantičnamreža, ki jo sestavljajo smiselne povezave meddoločenimi pojmi in specifičnimi izkušnjami.V procesu učenja se morajo informacije vtisnitiv spomin kot smiselne in koristne in jih je močponovno uporabiti, ko se izkaže potreba. ObISIS januar 2006

99STROKOVNA SREČANJAtem ne gre spregledati, da si je mogoče stvari,ki jih razumemo, tudi lažje zapomniti.Večina študentov ima pogosto dobro teoretičnoznanje, ki pa ga ne zna prenesti v kliničnoprakso. Spodbujeni so namreč k takšnemu načinuštudija, da so svoje znanje sposobni dobroposredovati le na izpitih (MCQ – MultipleChoise Questions), zato je nujno potrebno, dajih naučimo vključevanja njihovega znanja tudina drugačne načine, predvsem pa v kliničnoprakso. Z obravnavo posameznih primerov seskozi razpravo aktivira in izpopolni že pridobljenoznanje, ki omogoča boljše razumevanjein sprejemanje novih informacij. Psihološkogledano je tak način učenja najboljši. PBL imatako precej prednosti pred klasičnim načinompoučevanja.Poučevanje poteka v manjših skupinah odsedem do devet študentov. V njih se študentjesistematično učijo reševati posamezne primereiz prakse. Predstavljeni primer je zanjepriložnost, da poiščejo in prepoznajo najpomembnejšetočke in težave ter oblikujejovprašanja in hipoteze o svojih ugotovitvah.Dejavno vključevanje v razpravo je zelo dobrodošlavaja za javne nastope. Klinični pomenprimerov spodbuja študente, da se spoprimejoz osnovnimi psihološkimi načeli in znanstvenimivprašanji. Ob tem se naučijo uporabljatirazpoložljivo tujo in domačo literaturo ter internet.In ne nazadnje, težave rešujejo kot profesionalnitim, kar jim daje možnost vodenjazgledne razprave, ne oziraje se na simpatije alimorebitno antipatijo med posameznimi članiskupine. Sprijazniti se morajo z dejstvom, davselej ne bodo mogli zbirati tima, s katerimbodo sodelovali. Vsi ti elementi, kot so timskodelo, sposobnost plodnega medsebojnegasporazumevanja in uporaba razpoložljivetuje in domače literature predstavljajo skupajnajpomembnejše dejavnike zdravnikovegaprihodnjega poklicnega življenja.Nov način poučevanja ne nudi novihmožnosti samo študentom, temveč je velikaprednost tudi za učitelje, ki lahko na tak načins študenti vzpostavijo pristnejši, bolj profesionalenin predvsem trajnejši odnos, veliko bolj,kakor je to mogoče doseči med predavanji vpredavalnicah. Prav tako se krepi medsebojniodnos z drugimi mentorji. Priprave na vodenjeskupin, razprave s študenti in sodelavci širijomentorjevo obzorje, še prav posebej, če mentordeluje zunaj svojega lastnega področja dela.PBL oziroma delo v skupini si lahko slikovitopredstavljamo kot potovanje po rekiNil. Na ladji so turisti – študenti – in lokalnituristični vodič – mentor. Cilj tridnevnega potovanjaje jasen, doseči izvir reke. Popotniki sozelo dejavni, raziskujejo obalo reke, odkrivajostranske poti, zbirajo cvetice in živalce, ki jihpotem kažejo drug drugemu. Glavna nalogavodnika je skrb za radovedne potnike, za zamudnike,skrb, da se nihče ne bi izgubil nastranpoteh. Nikakor pa vodnik ni pastir, ki bivodil ovce na pašo. Občasno pa le opozori naposebnosti pokrajine. Veliko bolj zanimivo inkoristneje je odkrivati več različnih izvirov(diferencialna diagnoza) in rečnih posebnosti(patofiziologija), kakor pa odkriti en sam inedini izvir (diagnoza). Veliko zanimivega jemoč videti in odkriti na takšnem potovanju,slikovito obalo reke in lokalne posebnosti, ki sovčasih neznane tudi samemu vodniku. Vsakdoima s seboj knjige in zemljevide, kjer je močpoiskati odgovore. V prostem času se potnikine bodo predajali brezdelju, temveč bodo preučilipreostanek poti in dejavnosti, ki se jimbodo posvečali v prihodnjem dnevu. Le takopripravljenim popotnikom bo nadaljevanjepoti k cilju smiselno.V primerjavi s pravo avanturo predstavljaPBL varno raziskovanje, kjer se nič ne morezgoditi in kjer nobeno vprašanje ni neumnoali preveč banalno. V primerjavi s klasičnimučenjem zahteva PBL dejavne učence, izmenjavomnenj, veliko vprašanj in zapiskov.Priprava za naslednje srečanje je temeljnegapomena. Glavni cilj je razumevanje najpomembnejšihpatofizioloških načel, predvsempa timsko delo. V skupini dobijo študentje vobravnavo določen primer iz prakse. Običajnoobravnavajo primer na dveh do treh srečanjih,vsakič pa dobijo v branje dve do šest strani.Primer berejo na glas, odstavek po odstavekali preberejo celotno stran naenkrat. Takšnoglasno branje je zelo pomembno za uglasitev– sinhronizacijo skupine. V naslednjih korakihštudentje poiščejo neznane besede ali pojme.Vsakdo ima možnost postavljati vprašanja,kadar česa ne razume ali ne pozna določenihmedicinskih izrazov. Neumnih vprašanj ni,arogantni komentarji nimajo ustreznega mestav skupini. Na tak način se v skupini krepivzajemno spoštovanje, prijateljsko vzdušje padoprinese k živahni in plodni razpravi. Vsakdomora dejavno sodelovati. Potem študentjepostavijo hipoteze, razpravljajo o njih, jihsprejmejo ali ovržejo, ali pa si jih zabeležijoza individualno obravnavo po končanemsrečanju. Veliko primerneje je, kadar študentjepoiščejo vrsto patofizioloških mehanizmovin diferencialnih diagnoz, kakor pa da takojnajdejo pravo diagnozo. Prijetno vzdušje invedoželjnost sta pomembna cilja vsakegatečaja. Vsak dan sproti si študentje pripravijonačrt za individualno delo do prihodnjegasrečanja. Če se ne pripravijo, lahko skupinskodelo zaide v slepo ulico. Študentje se morajozavedati svojega prispevka in odgovornostiza uspeh tečaja. Mentor jim pomaga, kadarmanjkajo osnovni podatki, kadar se razpravazaustavi, v nobenem primeru pa ni njegovanaloga, da predava ali razlaga snov samo zato,ker se študentje niso pripravili. Na naslednjihsrečanjih študentje drug drugemu predstavijopredelano snov. Te predstavitve so kratke, takoda ostane dovolj časa za nadaljevanje začetegadela. Vselej so na razpolago knjige in stojalo zlisti, kamor je moč zapisati najpomembnejšeugotovitve.Mentor spodbuja razpravo in postavljavprašanja odprtega tipa, ki pomagajo študentom,da se osredotočijo na pomembne zadeve.Najboljši mentor je strokovnjak, izvedenec,ki se ne vede vzvišeno in ki je bolj partner vprocesu učenja kakor pa učitelj in ki zagotovogovori manj kakor študenti. Študentom pomagain jih spodbuja pri odkrivanju pomembnihstvari na organiziran način. Zgodi se, da sedelo v skupini zaustavi ob manj pomembnihvprašanjih za primer. Takrat mentor pomagaz odgovorom, samo zato da spodbudi razpravoo zares pomembnih zadevah. Razpravapoteka večji del med sodelujočimi učenci, kisedijo okoli mize, medtem ko se mentor, čeje le mogoče, izogne položaju na čelu mize.Četudi je mentor strokovnjak na določenempodročju, ne sme dovoliti, da bi ga zaneslov razlago ali da bi odgovarjal na vprašanja,čeprav večina študentov to od njega pričakuje.Čisto mogoče je, da tudi mentor česa ne ve, karbo brez zadrege priznal in kar bo preučil doprihodnjega srečanja. Morebitna mentorjevaslabost se izkaže kot odlična lekcija za študente,kajti spoznanje, da mentor ni vseved,nosi zelo pomembno sporočilo, da je učenjevseživljenjski proces. Sposobnost mentorja, daspodbuja prijetno vzdušje za živahno razpravo,je prava umetnost. Preveč mentorjevih navodilin nadzora predstavlja oviro za uspešno delov skupini in se kaže kot premajhna zavzetostštudentov. Površna, sicer pa živahna razpravaprav tako ne pripomore k učinkovitemu deluv skupini. Takrat lahko mentorjeva odprtavprašanja preusmerijo študente v poglobljenorazpravo. Zastavljena vprašanja pa študentovnikakor ne smejo spravljati v zadrego.PBL pomeni namreč veliko več kakorsamo golo izmenjavo informacij. Sposobnostsporazumevanja je pomembna veščina zdravnikovegadela, ki se ji žal v času klasičnegaštudija ne posveča dovolj pozornosti. Vključujepridobivanje ustreznih informacij in tudisporazumevanje z bolniki, kolegi in drugimizdravstvenimi delavci. Študente je treba spodbujati,da bodo znali poiskati informacije iznajrazličnejših virov (knjig, revij, interneta) terda bodo znali vključiti informacije v prakso nanajboljši možen način. Prav tako se morajo naučitirazumevanja vpliva bolezni na bolnikovojanuar 2006 ISIS

100STROKOVNA SREČANJAživljenje in si pridobiti sposobnost rahločutnegain obzirnega načina posredovanja sporočilbolniku in svojcem, bodisi o diagnozi bodisio terapevtskih možnostih. Igranje vlog jim jelahko pri tem v veliko pomoč.Prednosti novega načina učenja oziromaPBL smo imeli priložnost spoznavati tudina delavnici v Mariboru. Neumornemu prizadevanjudekana prof. dr. Ivana Krajnca insodelavcem novoustanovljene Medicinskefakultete v Mariboru se moramo zahvaliti, da senas je peščica zdravnikov, ki se spogledujemo spedagoškim delom in ki bi želeli svoje znanje inizkušnje posredovati prihodnjim generacijamštudentov medicine, lahko udeležila delavnicePBL – nove in inovativne tehnike poučevanjaštudentov. K sodelovanju so pritegnili uglednestrokovnjake medicinske fakultete UniverzeLudwiga Maximilliana iz Münchna, prof.Franca Crisa, prof. Mathiasa Siebecka in prof.Orsolya Genzela Boroviczenyja, ki so izkušnjepri poučevanju PBL pridobili na harvardskimedicinski fakulteti (Program of AdvancedMedical Education Harvard Medical School).Imajo dolgoletne izkušnje in odlična priporočilana področju izobraževanja ne samov svoji matični fakulteti, pač pa so delavniceproblemsko naravnanega učenja organiziralina več mestih, med drugim tudi na medicinskifakulteti v Zagrebu.Udeleženci delavnice smo ponovno za tridni sedli v šolske klopi in v skladu z usmeritvijoPBL zelo dejavno sodelovali pri deluv skupinah ob reševanju primera iz prakse, skrajšimi osemminutnimi predstavitvami (microteaching). Tudi tisti najbolj samozavestniso se malce zmedli pred kamerami, pred ocenjevanjemter konstruktivno kritiko kolegovv skupinah in verjamem, da ni bilo nikogar, kise ne bi zares dobro pripravil. Ta del delavnicein ocena našega dela sta nam dala odličnopriložnost za izboljšanje naših predavateljskihsposobnosti. Tudi ko je bilo treba kolege naučitinajrazličnejših, tudi nemedicinskih spretnosti,se je bilo treba temeljito pripraviti. Gotovo jebil eden od najzanimivejših delov delavnice,ko smo opazovali skupino študentov prvegain drugega letnika medicine v skupini priobravnavi primera iz prakse. Občudovanjavredna je bila njihova spretnost pri reševanjukliničnega primera, upoštevaje dejstvo, dapravzaprav nimajo kliničnega znanja. Zadnjidan smo se preizkusili še na postajah OSCE(Objecive Structured Clinical Examinatin), kiomogočajo oceno kliničnih veščin na povsemobjektiven način. Kako smo se izkazali, vevsakdo najbolje sam.Delavnico PBL v Mariboru bi lahko ocenilaz najvišjimi ocenami, kar je nenazadnjepokazala tudi zaključna ocena udeležencev.Neizčrpna in nalezljiva energija naših gostovin mentorjev, dejavno delo in prijetno vzdušjebodo še dolgo ostali v spominu. Oboroženi znovim znanjem si udeleženci iskreno želimo,da bi osvojeno znanje uspešno posredovali prihodnjimgeneracijam študentov medicine.

STROKOVNA SREČANJA101Uveljaviti kulturo varnosti pacientovElizabeta Bobnar NajžerOdkar so bili pred leti objavljenirezultati raziskave (1), da v bolnišnicahv Združenih državahAmerike vsako leto okoli desetodstotkov pacientov utrpineželen dogodek v procesu zdravljenja, se vrazvitih državah, počasi a zelo zanesljivo dogajajospremembe. Ameriški so sledile študijeo vplivu neželenih dogodkov tudi v Avstraliji,Kanadi, Novi Zelandiji, Nemčiji, Veliki Britaniji,na Danskem (2-7). Rezultati so potrjevaliosnovno študijo, ki so ji nekateri sicer očitalimetodološke zdrse. Očitno je metodološkoorala ledino,a neprijetni inskoraj neverjetnirezultati so se potrjevali:povprečnovsak desetipacient v bolnišniciutrpi neželendogodek, zaradikaterega ostaneNeželen dogodek – adverse eventNeželen dogodek (ang. Adverse event) nastanev procesu zdravljenja in pacientu povzročiškodo, ki ni neposredna posledica zdravljenebolezni ali stanja pacienta, temveč organizacijskihzapletov.do konca življenja hudo prizadet ali zaradinjega umre. Okoli polovica teh neželenihdogodkov je preprečljivih. Prelomnico v svetovnemmerilu je vzpostavila publikacija Motitise je človeško (8).Raziskave so prav tako pokazale, da se neželenidogodki v enakem obsegu, verjetno zaradienakih vzrokov in s podobnimi metodami zapreprečevanje, dogajajo tako v zasebnih kotv nacionalnih (državnih) javnih bolnišnicah.Vzroki za neželene dogodke so lahko zeloenostavni: podobno pakirana zdravila (podobnebarve, podobna embalaža), neustreznakomunikacija med osebjem, pozabljena alizamenjana dokumentacija.Znanstveni rezultati so s prikazom usod posameznikov,ki so jih bodisi sami bodisi njihovisvojci sporočali javnosti, prešli v zavedanje širšejavnosti. Postopoma so se organizirale skupinepacientov, posamezne vlade so že vzpostavilesisteme poročanja in učenja. Finančne analizeso namreč pokazale, da so ob dobrem delupoleg večjega zadovoljstva pacientov tudifinančni učinki veliko boljši.Idejo in kulturo zagotavljanja dobre varnostipacientov je sprejela Svetovna zdravstvenaorganizacija ter pod svojim okriljem ustanovilaSvetovno zvezo za varnost pacientov (WorldAlliance for Patient Safety). Njen predsednikje prof. Sir Liam Donaldson, ki je tudi svetovalecbritanske vlade za področje zdravstva.Po njegovem nasvetu je Velika Britanija začas svojega predsedovanja Evropski unijina področju zdravstva izpostavila dve temi:varnost pacientov in boj proti neenakostimv zdravstvu.Varnost pacientov je v evropsko političnodogajanje uvedel že Luksemburg v prejšnjemšestmesečnem obdobju, a zagotovo je totema, ki mora postati stalnica vsakodnevnegadelovanja zdravstvenih ustanov in vseh zaposlenihv zdravstvu. Dokument luksemburškadeklaracija o varnostibolnikov (8) je postaviltemelje institucionalnegavseevropskegadelovanja, saj so ga,poleg Evropske komisije,direktorata zazdravje in varstvo potrošnikov,sprejeli tudiStalni odbor evropskihzdravnikov, Evropsko združenje bolnišničnihzdravnikov, Evropsko združenje bolnišnic inzdravstvenih sistemov ter mnoge druge strokovnein laične ustanove in združenja.Sir Liam Donaldson si je osebno v vsehinstitucijah, kjer deluje, zelo prizadeval, da bikulturo varnosti pacientov čim bolj razširil. Bilje tudi vodilni mož novembrske konferencena vrhu o varnosti pacientov, ki je potekalav Londonu. Konferenca je na enem mestuzbrala vodilne raziskovalce s področja varnostipacientov, predstavnike skupin pacientov inpredstavnike državnih teles iz članic Evropskezveze. Namen konference je bil predstaviti dosedanjedosežkemnenjskimvoditeljem, dabi lahko boljargumentiranorazpravljaliin promoviralivarnost pacientovv svojihokoljih.Učinki neželenihdogodkovso obsežni inraznovrstni. Pacientipsihičnoin fizično trpijo zaradi osnovne bolezni ali poškodbe,prizadene jih še dodatni dogodek. Nadrugi strani medicinsko osebje, od zdravnikovpreko medicinskih sester do drugega sodelujočegaosebja občuti sram, krivdo, postanejodepresivni, skrbi jih zaradi možnih pravnihposledic. Vsa družba take dogodke (ki slej aliprej na nek način prodrejo v javnost) občutikot zniževanje kakovosti življenja.Raznovrstne so tudi finančne posledice.Poleg stroškov neposrednega dodatnegazdravljenja se finančno pozna tudi znižanaproduktivnost v družbi.Retrospektivne študije dokazujejo, da jemed 40 in 48 odstotki neželenih dogodkovmožno preprečiti. Dodatna prospektivnaštudija je celopokazala, daDanska študijaRezultate danske študije neželenih dogodkov so objaviliseptembra 2001. Pregledali so 1.097 popisovter ugotovili, da je izmed teh 9 odstotkov pacientov,sprejetih v danske bolnišnice, utrpelo neželen dogodek.40 odstotkov teh neželenih dogodkov je bilo preprečljivih,60 odstotkov je bilo klasificiranih kot zapleti prizdravljenju. Neželeni dogodki so v povprečju podaljšalibolnišnično zdravljenje za 7 dni.Leta 2003 so na Danskem sprejeli zakon o varnostipacientov (3), ki je uzakonil obvezo za poročanje ovsakem neželenem dogodku.bi bilo možnopreprečiti dodatnih25 odstotkovneželenihdogodkov.Iz zgoraj navedenihvzrokovse v okviruEvropske zvezepripravljajoukrepi, ki jimbo morala sledititudi Slove-januar 2006 ISIS

102STROKOVNA SREČANJAnija. Dejstvo je, da seposamezni neželen dogodekzgodi v posameznizdravstveni ustanovimorda enkrat na letoali dve ali celo redkeje,kar je statistično nemerljivo.Ko pa vzamemoštevilo bolnišnic, kjer sepo izsledkih študij tudi zgodi enak dogodek,lahko z zbiranjem in proučevanjem okoliščinizluščimo statistično pomembne podatke. Iznjih se lahko učimo, tako, da se v prihodnje vnobeni izmed bolnišnic isti neželen dogodekne bo ponovil. Tak sistem lahko deluje tako nanacionalni kot na evropski ravni.Novembra 2005 je Svetovna zveza za varnostpacientov izdala Osnutek smernic Svetovnezdravstvene organizacije za poročanje oneželenih dogodkih in sistemih učenja (10) iznjih. Smernice na samem začetku poudarjajoosnovno vodilo: namen poročanja je učenjeiz izkušenj/napak.Smernice poudarjajo štiri temeljnanačela:1. Osnovni namen sistema poročanja vsklopu kulture varnosti pacientov jeizboljšati varnost pacientov skozi učenjeiz napak, zabeleženih v zdravstvenemsistemu.2. Poročanje mora biti varno. Posameznik,ki sporoči neželen dogodek, zaradi tegane sme biti kaznovan ali kakorkoli prizadet.3. Poročanje je učinkovito le, če vodi dokonstruktivne povratne informacije.Poročevalec mora vsaj prejeti povratnoinformacijo o izsledkih opravljene analizenjegovega primera. Dobro bi bilo,da bi prejel že tudi priporočila za potrebnespremembe procesov in sistemazdravstvenega varstva, ki ga izvaja.4. Pomembne analize, pridobljeno znanjein širjenje pridobljenega znanja zahtevaekspertne in druge človeške ter finančnevire. Agencija, ki sprejema poročila,mora biti usposobljena za širjenje pridobljenihznanj, mora biti usposobljena zaizdelavo priporočil in spremljati razvojsprejetih rešitev.V pomoč pri uveljavljanju zgornjih načeltako na nacionalni kot na evropski ravni so vomenjeni publikaciji, ki je trenutno v fazi javnerazprave in brezplačno dostopna na svetovnemspletu, opisali: vlogo, pomen, namene in cilje poročanjao neželenih dogodkih pri prizadevanjih zavečjo varnostpacientov, nujnopotrebne sestavnedelesistema poročanjazaposameznedele sistema:kdo poroča komu, na kakšen način, analizeporočil na posameznih ravneh, sporočanjeanaliz, vključevanje novih spoznanj nazajv prakso,Stanje v SlovenijiŽe od leta 2002 zdravstvene ustanove na pobudoministrstva za zdravje na posebnih obrazcihprostovoljno poročajo o opozorilnih nevarnihdogodkih. (12) V letu 2004 je ministrstvo prejelo14 poročil, v letu 2005 (do oktobra) 2 poročili.druge možne vire za informacije o varnostipacientov, poleg neposrednega poročanja, raznovrstne že obstoječe načine poročanja,ki jih vodijo bodisi državne ustanovebodisi nevladne organizacije, agencije aliskupine, osnovne značilnosti uspešnih sistemovporočanja,osnovne zahteve za nacionalni sistem poročanjao neželenih dogodkih, vključno zmehanizmi zbiranja, možnostmi nadzorain raziskovanja vzrokov, zahtevanih strokovnjakovin tehnične infrastrukture termožnost širjenja izsledkov,priporočila za države članice.Danska izkušnjaNa Danskem leta 2000 izrazov »varnostpacientov« in »neželeni dogodki« niso poznali,danes so vsi zdravstveni strokovnjakine samo seznanjeni z njima, temveč sta postaladel organizacijske kulture v vseh danskihbolnišnicah. Septembra 2001 so izvedli lastnoštudijo neželenih dogodkov, decembra istegaleta je bilo ustanovljeno Društvo za varnostpacientov, septembra 2002 so izdelali predlogpriporočil, junija 2003 je danski parlamentsoglasno sprejel Zakon o varnosti pacientov(11), za njegovo izvedbo je januarja 2004 zaživelnacionalni sistem sporočanja neželenihdogodkov. Namen zakona je bil zbirati, analiziratiin širiti znanje o neželenih dogodkih,da bi lahko preprečevali njihovo pojavnost.Zakon zavezuje vse osebje, ki je v stiku spacientom, da sporoči vse neželene dogodke,vodstvo bolnišnic je dolžno reagirati na vsakoporočilo, nacionalni zdravstveni svet jih jedolžan zbirati in povratno sporočati izkušnje inznanje, ki ju je lahko razbralo iz sistematičnegazbiranja neželenih dogodkov iz vse države naenem mestu.Zaščita osebja v zdravstvuOmenjeni danski zakon vsebuje zelo pomembnodoločilo, ki ščiti vse osebje predkakršnim koli disciplinskim postopkom vprimeru, ko poročajo o neželenem dogodku.S tem so dosegli, da osebje resnično poročao vseh dogodkih. Za zaščito virov informacijje sistem »učenja iz napak« dosledno ločenod pritožbenega sistema, sistema internegastrokovnega nazdora in sistema zdravstvenegazavarovanja. Seveda je v primeru, da se pacientali svojci pritožijo zoper postopke in so njihovepritožbe v procesu ugotavljanj upravičenostispoznane za resnične, odgovorna oseba lahkokaznovana, kljub temu, da je neželen dogodeksporočila v sistem učenja iz napak. Vendar obaprocesa potekata ločeno, pacient za svojo pritožbone more pridobiti podatkov iz sistemaučenja, temveč jih mora zbrati ločeno v pravnempostopku.Glede na svoje izkušnje je danski predstavnikna konferenci sporočil: Motiti se je človeško– prikrivati napake je neodpustljivo. Literatura1. Brennan TA, Leape LL, Laird NM, Hebert L, LocalioAR, Lawthers AG, et al. Incidence of adverse events andnegligence in hospitalized patients. Results of the HarvardMedical Practice Study. N Engl j Med 1991;324:370-7.2. G. Ross Baker, Peter G. Norton et al. The Canadian AdverseEvents Study: the incidence of adverse events amonghospital patients in Canada. CMAJ • May 25, 2004; 170(11). http://www.cmaj.ca/cgi/content/full/170/11/16783. Thomas EJ, Studdert DR. MED., Burstin HR,

104STROKOVNA SREČANJANovosti v zdravljenju raka dojkeDejan Ognjenovik, Damijana Bosilj, Nina Čas Sikošek, Petra Krajnc25. junija 2005 smo bili povabljeni na drugo strokovno srečanjedveh mednarodnih onkoloških skupin CEEOG (Central and East EuropeanOncology Group) in CECOG (Central European Cooperative Oncology Group)z naslovom "Novosti v zdravljenju raka dojke".Srečanje se je odvijalo v hotelu Hiltonna Dunaju. Udeležilo se ga je približno300 zdravnikov iz Avstrije,Bolgarije, Hrvaške, Češke, Estonije,Latvije, Litve, Poljske, Romunije, Srbijein Črne Gore, Ukrajine, Bosne, Madžarske,Slovaške in Slovenije.CECOG je neprofitna organizacija, ustanovljenaleta 1999 na Dunaju, CEEOG pa jebila ustanovljena leta 1983, najprej kot SEEOG(South and East European Oncology Group).Novost je sodelovanje med CEEOG, CECOGin Združenjem centralne evropske skupine zaraziskovanje zdravil proti raku - CESAR (CentralEuropean Society for Anticancer DrugResearch). CESAR je onkološko združenje, kiobstaja od leta 2001. V tem združenju sodelujejoznanstveniki, ki se ukvarjajo z osnovnimiraziskavami, predklinično onkologijo in uporabnimiraziskavami raka.Po pozdravnem govoru je imel prvo predavanjeprof. Luigi Cataliotti, redni profesorkirurgije na univerzi v Firencah in predsednikevropskega združenja EUSOMA (EuropeanSociety of Mastology) ter predsednik evropskegadruštva kirurške onkologije – ESSO (EuropeanSociety of Surgical Oncology). Govorilje o novih strategijah v zdravljenju raka dojk.Opozoril je na pomen predoperativne diagnostike,opredelitve histoloških in biološkihznačilnosti tumorja. Pri napredovalem raku jenujno ugotoviti morebitni razsoj v regionalnebezgavke. Odstranitev aksilarnih bezgavk jebila dolga leta standard zdravljenja raka dojk.Zadnja leta opažamo zmanjševanje povprečnevelikosti tumorja pri raku dojk, hkrati pa upadatudi pogostost pozitivnih aksilarnih bezgavk.Z uvedbo biopsije varovalne bezgavke je prišlodo zmanjšanja števila odstranitev aksilarnihbezgavk, hkrati pa je s to metodo mogoče ugotovititudi ekstra-aksilarno limfatično drenažo.Za uspešno zdravljenje raka dojk mora biti vsaksegment postopkov – od diagnoze do terapije– podvržen strogemu nadzoru kakovosti.Prof. Carsten Rose z univerze Lund naŠvedskem je govoril o napredku v pomožnihormonski terapiji. Povedal je, da so bolnicedo sedaj večinoma prejemale tamoksifen, insicer do pet let. Vedno več podatkov kaže,da so aromatazni inhibitorji učinkovitejši pripreprečevanju ponovitve bolezni. Dve večjištudiji, MA.17 in BIG I-98, sta preučevali vlogoaromataznih inhibitorjev in pokazali, da senapoved poteka bolezni pri bolnicah z rakomdojk znatno izboljša z uporabo letrozola v pomožni/podaljšanipomožni terapiji.MA.17: z letrozolom je bilo doseženoboljše preživetje pri pacientkah s pozitivnimibezgavkami; znatno se je izboljšalo preživetje,hkrati pa je bilo tudi manj lokalnih ponovitev,oddaljenih metastaz in kontralateralnega rakadojk; znatno manj je bilo oddaljenih metastaz(za 39 odstotkov manj). Letrozol in placebosta bila primerljiva glede stranskih učinkov, zrazlikami, ki so bile pričakovane za aromatazniinhibitor. Novonastale osteoporoze je bilo nekolikoveč v skupini, ki je prejemala letrozol– 8 odstotkov, v primerjavi s skupino, ki jeprejemala placebo – 6 odstotkov, vendar sepogostnost zlomov ni znatno zvišala.BIG I-98: pomožna terapija z letrozolomje zmanjšala nevarnost ponovitve za 19 odstotkov.Pacientke, ki so prejemale letrozol,so imele precej daljše obdobje brez znakovbolezni kot tiste, ki so prejemale tamoksifen.To podaljšanje obdobja brez znakov boleznije bilo neodvisno od hkratnega zdravljenja zradioterapijo in od statusa progesteronskih inestrogenskih receptorjev.Prof. Jacek Jassem z univerze v Gdansku jeimel predavanje z naslovom "Optimalizacijaadjuvantne radioterapija pri raku dojke". Poudarilje, da je radioterapiji sestavni del zdravljenjaraka dojke. Radioterapija po operacijskiodstranitvi dojke zniža tveganje lokalne inregionalne ponovitve bolezni, naj pa bi izboljšalatudi preživetje. V zadnjem času so trivečje študije, pri katerih so uporabljali sodobneobsevalne tehnike v kombinaciji s sistemskimzdravljenjem, pokazale zboljšano preživetje pripacientkah z visokim tveganjem. Ti izsledkikažejo na smiselnost uporabe radioterapije pooperacijski odstranitvi dojke pri bolnicah s tumorjemT3-4 oziroma pri bolnicah, pri katerihje bilo štiri ali več bezgavk pozitivnih. Vlogaradioterapije pri bolnicah z nizkim tveganjemje še zmeraj predmet raziskav. Z izboljšanjemdiagnostičnih postopkov in kirurških tehnikje veliko bolnic zdravljenih s konzervirajočooperacijo. V principu naj bi bile vse bolnice,ki so bile zdravljene z lokalno odstranitvijotumorja, ne glede na tip operacije, zdravljenetudi z radioterapijo.Prof. Tanja Čufer z onkološkega inštitutav Ljubljani je govorila o ciljih in strategijipomožne terapije. Napredek v zdravljenju spomožno kemoterapijo je možen z uporabonovih citostatikov, s povečanjem jakosti in velikostiodmerka citostatikov, s ciljano uporabecitostatikov ter z odkritjem novih biološkihoznačevalcev, ki kažejo na občutljivost na tovrsto zdravljenja.Štiri pomembne raziskave taksanov (INT0148, NSABP B-28, BCIRG 001 in PACS 01),ki so jih izvedli pri pacientkah s pozitivnimibezgavkami, so pokazale, da je prišlo do 3-odstotnega oziroma 7-odstotnega izboljšanja5-letnega preživetja pri bolnicah, zdravljenihs taksani. Prag za uporabo antraciklinov (AC)in taksanov je nižji pri ženskah z "ER-negativnimi","low" tumorji in pri tumorjih z drugimiagresivnimi biološkimi značilnostmi.Nadaljnji napredek pri pomožni kemoterapijiomogoča uporaba snovi, ki imajo dokazanučinek pri zdravljenju metastatske bolezni,kot so capecitabine ali gemcitabine, skupajz antraciklinsko-taksanskim zdravljenjem.Velike randomizirane študije, ki ugotavljajonjune učinke, še potekajo.Pojavljajo se nove strategije za aplikacijokemoterapevtikov; pri študiji INT 0148 so zuporabo 2-tedenske aplikacije AC → paclitak-ISIS januar 2006

STROKOVNA SREČANJA105sel s podporo G-CSF (granulocitne kolonijestimulirajoči faktor) dosegli znatno zmanjšanjetako ponovitev bolezni kot tudi smrti pripacientkah z visokim tveganjem v primerjavis standardnim 3-tedenskim načinom.Zaradi dobrih rezultatov, ki so jih dobili pridodajanju transtuzumaba AC pri metastatskibolezni (raziskave NSABP B-31, IntergroupN9831, BCIRG006 in HERA), se bodo smerniceza standardno pomožno terapijo pri HER2-pozitivnih pacientkah kmalu spremenile.V zadnjem desetletju smo se srečevali zveliko preširoko uporabo kemoterapevtikov.Zato vlada veliko zanimanje za zadnje raziskaves področja profiliranja genske ekspresije. Tekažejo, da je genski profil pomembnejši odtradicionalnih napovednih dejavnikov, ko greza izbor pacientov z dobro napovedjo potekabolezni, ki ne potrebujejo dodatnega kemoterapevtskegazdravljenja. Že sedaj so na voljododatni napovedni dejavniki prvega izbora, kotsta uPA in PAII, s katerimi lahko bolje izbiramokandidate za pomožno kemoterapijo.Mišljenje, da je rak dojke heterogena bolezen,je že dolgo prisotno, vendar je do sedaj lemalo raziskovalcev imelo pogum za analizoučinkov pomožne kemoterapije na ustreznihpodskupinah, kot npr. na temelju različnegostote estrogenskih receptorjev (ER) pritumorjih (ER-negativni, nizko ali visokopozitivni tumorji). Za ER-visoko pozitivnetumorje so učinki kemoterapije manjši in bole-ta lahko v prihodnosti z uporabo aromataznihinhibitorjev postala celo nepotrebna.Pri teh ženskah je prednostnega pomenaizboljšanje endokrinskega zdravljenja hkratiz uporabo bioloških substanc, ki zavirajopojav endokrinske odpornosti. Podskupinaz "ER-vmesnim" statusom je verjetno najboljzahtevna od vseh, saj je pri njej nujno zanesljivoprepoznati tiste pacientke, ki bodo pridobile zdodatkom kemoterapije endokrinemu načinuzdravljenja.Prof. Cristoph Zielinski iz univerzitetnebolnišnice na Dunaju je predstavil podatkeraziskav, ki so primerjale učinkovitost monoterapijes taksani, primerjal je učinke docetakselain paclitaksela pri bolnicah z metastatskimrakom dojke. Boljše preživetje so imele bolnice,ki so prejemale docetaksel, hkrati pa sobili tudi stranski učinki in posledične smrtipogostejše. V tretji fazi študije CALGB 9342so ugotovili, da tedenske aplikacije paclitakselazačasno znatno izboljšajo bolezen, celotni časpreživetja pa ni bil odvisen od načina dajanjacitostatika. Učinek kombinacije docetaksela incapecitabina je bilo podaljšanje časa začasnegaizboljšanja bolezni, bilo pa je več stranskihučinkov (sindrom rok in hrane, stomatitis)v primerjavi s kombinacijo paclitaksela ingemcitabina, kjer je bil učinek isti kot pri prvikombinaciji.Prof. Christian Dittrich je govoril o zavoriprevajanja signalov pri karcinomu dojke spoudarkom na HER2 in trastuzumabu. Primalignomu lahko mutacije povzročijo aktivacijonefizioloških signalnih kaskad, kar predstavljaidealno tarčo za protitumorsko terapijo.Klinično uporabnost so uspeli prikazati le prinekaterih tipih tumorjev. HER2 predstavljaprototip za tovrstni način zdravljenja. Vlogamonoklonalnega protitelesa tanstuzumaba vtelesu še ni popolnoma pojasnjena, vsekakorpa z zmanjšanjem dostopnosti receptorjevHER2, na katere se veže, povzroči inaktivacijosignalne kaskade in ima tako protitumorskiučinek. Zadnje raziskave kažejo, da dosežemopri HER2-pozitivnem tumorju največji učinekpri primarnem sistemskem zdravljenju skombinacijo kemoterapije in transtuzumaba(Salmon et al.). Prav tako je upravičeno predoperativnozdravljenje s transtuzumabom– Buzdar et al.: klinično popolno začasnoizboljšanje bolezni pri 65 odstotkih pacientk,ki so ga predoperativno prejemale skupaj skemoterapijo, v primerjavi s 26 odstotki pripacientkah, ki so prejemale le kemoterapijo.Prof. Luis Costa, Faculdade de Medicina deLisboa iz Lizbone, je poudaril vlogo bifosfonatovpri zdravljenju raka dojk. Znižanje kostnemase ima zelo neugodne klinične posledice,zato je preprečevanje izgube kostnine visokona prednostni lestvici zdravljenja raka dojke.S pravim načinom zdravljenja lahko tveganjeza osteoporotične zlome zmanjšamo naminimum. Pomožno zdravljenje s potentnimbifosfonatom, npr. zoledronsko kislino, dajevzpodbudne rezultate z zmanjšanjem in preprečevanjemizgube kostnine pri pacientkah,ki prejemajo antiestrogensko terapijo.Srečanje je zaključil dr. Rudolf Morant, kije podal zaključke letošnjega srečanja v St.Gallenu: hormonska odvisnost nadomesti tveganjeza ponovitev bolezni, izbira zdravljenjanaj temelji na hormonski odvisnosti tumorjakot tudi na menopavzalnem stanju bolnice.Pri hormonsko odvisnem tumorju ostajatamoksifen standardno zdravilo.Udeležbo na srečanju je omogočilo podjetjeNovartis Slovenija.januar 2006 ISIS

106STROKOVNA SREČANJAUstanovljeno Vertebrološko združenjeRadko Komadina16. 9. 2005 ob 16. uri je bila v predavalniciOrtopedske klinike v Ljubljani ustanovnaskupščina Vertebrološkega združenja Slovenije.Na ustanovni skupščini smo se zbrali zdravniki,specialisti strok, ki obravnavajo bolezni,poškodbe in okvare hrbtenice: travmatologi,ortopedi, fiziatri, nevrokirurgi.9. 4. 2005 smo na medsekcijskem sestanku5. celjski dnevi predstavniki strok, ki obravnavajobolezni, poškodbe in okvare hrbtenice,sklenili ustanoviti Vertebrološko združenjeSlovenije, in sicer zaradi:celovite in kompleksne obravnave bolezni,poškodb in okvar hrbtenice, ki jo po delitvimed specialnostmi v slovenskem prostoruobravnava več strokovnih združenj Slovenskegazdravniškega društva (SZD), in sorodne organiziranosti v svetu (SpineSocieties, Spine Groups).17. 6. 2005 smo se zbrali na sestanku iniciativnegaodbora za ustanovni sestanek Vertebrološkegazdruženja Slovenije na Ortopedskikliniki v Ljubljani in objavili v Izidi javnovabilo na ustanovno skupščino. V sodelovanjus prim. M. Cevcem, generalnim sekretarjemSZD, smo pripravili predlog statuta društva inga po elektronski pošti poslali v premislek indopolnitve članom iniciativnega odbora.Dnevni red skupščine je imel štiri točke:Sprejem Statuta Vertebrološkega združenjaSlovenije, Volitev organov združenja, Določitevvišine članarine in Razno.1. Prisotni smo prebrali predlog statuta inga po krajši razpravi sprejeli. Potrditev jebila soglasna, podkrepljena s podpisi vsehudeležencev (20 ustanovnih članov).2. Dogovorili smo se, da bodo v organihdruštva enakopravno zastopane najmanjštiri medicinske specialnosti, ki se ukvarjajoz boleznimi, poškodbami in okvaramihrbtenice. Na predlog M. Gorenška smosestavili zaprto kandidatno listo z desetimičlani za funkcije, predvidene v že sprejetemstatutu.Soglasno so bili izvoljeni: R. Komadina – predsednik,R. Vengust – tajnik, T. Strojnik– podpredsednik, A. Hoefferle – blagajničarka;člani upravnega odbora: M.Vesel – predsednik, N. Hero – član, S. K.Fokter – član; člani nadzornega odbora:M. Vlaović – predsednik, Z. Turk – član,A. Frank – član3. Določili smo letno članarino v višini pettisoč SIT.4. Pod točko Razno je tajnik društva, doc. dr.Rok Vengust, napovedal že prvi strokovnisestanek.14. 10. 2005 so kolegi z Ortopedske klinike(prof. dr. Vinko Pavlovčič, doc. dr. Rok Vengustin prim. Miro Gorenšek) uspešno izpeljaliSimpozij o diskalni patologiji in diskalni protetikiz vabljenimi gosti iz tujine, dr. RobertomHesom in dr. Bartom Conixom iz Antwerpna vBelgiji. Poleg teoretičnih predavanj so prikazalitudi operacijo.Naslednji dogodek v zvezi z Vertebrološkimzdruženjem je sledil 25. 11. 2005, ko sta naspredsednik SZD, prof. dr. Pavel Poredoš, ingeneralni sekretar SZD, prim. Matija Cevc, obvestilao registraciji Vertebrološkega združenjaSZD kot konstitutivne strokovne sekcije krovnestanovske organizacije. Na osnovi tega dokumentasmo razposlali potencialnim novimčlanom Vertebrološkega združenja pristopneobrazce. Vabljeni so specialisti vseh strok,ki obravnavajo bolezni, poškodbe in okvarehrbtenice, njihovo diagnostiko, zdravljenje inraziskujejo na tem strokovnem področju. Zlastiso vabljeni specialisti travmatologi, ortopedi,fiziatri, nevrokirurgi, nevrofiziologi, radiologi.Za pristopni obrazec lahko zaprosijo tudi naelektronskem naslovu sbcrdi@guest.arnes.siV začetku leta 2006 pripravljamo drugistrokovni sestanek z naslovom Dinamičnaposteriorna fiksacija ledvene hrbtenice vorganizaciji Ortopedskega oddelka Splošnebolnišnice Celje in njegovega predstojnika,prim. Vilibalda Vengusta. S teoretično predstavitvijoin prikazom operacije bomo venodnevnem simpoziju z vabljenimi gostiiz tujine predstavili novo tehnično rešitev, kijo predstavlja sistem Dynesys. Sestanek bopotekal 10. 2. 2006 v Splošni bolnišnici Celje.Število poslušalcev ni omejeno. Kotizacije nebo. Zlasti vabimo specialiste in specializanteortopedije, travmatologije, nevrokirurgije infiziatrije.ISIS januar 2006

108STROKOVNA SREČANJASlovensko ortodontsko društvo – članSvetovnega združenja ortodontovMetoda Rejc NovakSvetovno združenje ortodontov– World federation of Orthodontistsvključuje 160 nacionalnih inregionalnih društev specialistovčeljustne in zobne ortopedije iz 78držav vsega sveta in 6620 članov specialistovortodontov.Zelo veseli smo bili, da je Izvršilni odborSvetovnega združenja ortodontov 17. 4. 2005Slovensko ortodontsko društvo sprejel v toveliko družino ortodontske stroke. Izpolnjevalismo potrebne pogoje in sedaj smo njihovredni član.69 nacionalnih društev je leta 1995 v SanFranciscu v okviru 4. mednarodnega ortodontskegakongresa ustanovilo Svetovno združenjeortodontov.Cilji Svetovnega združenja ortodontov– WFO so predvsem: spodbujati strokovni razvoj ortodontije, ortodontska zdravljenja naj bi izvajalispecialisti čeljustne in zobne ortopedije, podpiranje razvoja nacionalnih združenj, spodbujati ustanavljanje regionalnih odborovz dodatnim ortodontskim izpitom,katerega vsebina naj bi bila določena namednarodni ravni, podpiranje ortodontskih raziskav, predvsemsodelovanja med posameznimidruštvi v več državah, jih predstavljati nastrokovnih srečanjih, objavljati prispevkev reviji Svetovnega združenja ortodontovWorld Journal of Orthodontics, pripravljene so dodatne smernice za programspecializacije iz čeljustne in zobneortopedije, ki naj bi pripomogle k razvojusedanjih vsebin, Svetovno združenje ortodontov organiziravsako peto leto mednarodni ortodontskikongres. Leta 1995 je bil kongres v SanFranciscu, leta 2000 v Chicagu in leta 2005v Parizu.WFO za svoje člane dvakrat na leto izdastrokovno-informativni časopis Gazette, ki jevključen v članarino, ponuja nižje kotizacije privečini kongresov in polovično naročnino zastrokovno revijo World Journal of Orthodontics,ki izhaja štirikrat na leto in je uradno glasiloSvetovnega združenja ortodontov. Revija jeizjemno kakovostna in je namenjena predvsemkliničnim raziskavam in klinični praksi.WFO ima svoj statut, ki se vsakih petlet dopolnjuje na skupščinah,organiziranih v časumednarodnega kongresa.Na skupščino so vabljenipredsedniki nacionalnih inregionalnih društev.Tako je bila 10. septembra2005, dan pred začetkomkongresa, sklicana redna skupščina WFO;udeležili so se je predsedniki domala vsehvključenih društev. Poročili predsednika WFOLeeja W. Graeberja in generalnega sekretarjaWilliama H. DeKocka sta bili zelo vzpodbudni.V Svetovno združenje ortodontov sevključujejo vedno nova združenja in vednonovi člani.Člani izvršilnega odbora WFO so v preteklihpetih letih obiskali številna ortodontskadruštva v posameznih državah na njihovihstrokovnih srečanjih.Potrjen je bil predlog, da bo naslednjimednarodni ortodontski kongres leta 2010 vavstralskem mestu Sidney.Izvoljen je bil enajstčlanski izvršilni odbor.Njegovi člani so zadolženi za posamezne delesveta: Afriko in Srednji vzhod en član, za Avstralijo,Indonezijo, Malezijo, Novo Zelandijoin Filipine tudi eden, za Srednjo in VzhodnoAzijo dva, za Srednjo in Južno Ameriko eden,za Evropo dva člana in za Severno Amerikotrije člani.Za področje Evrope sta bila izvoljena namdobro znana prof. dr. Francesca Miotti iz Italijain prof. dr. Alan R. Thom iz Anglije.Predsednik WFO bo od leta 2005 do 2010dosedanji podpredsednik prof. dr. AthanasiosAthanasiou iz Grčije.Šesti mednarodni kongres je bil izjemnokakovosten. Udeležilo se ga je več kakor 7000poslušalcev. Po čudovitem slavnostnem odprtjuso bila predstavljena vsa nacionalna društvas svojimi delegati in predsedniki. Tako je zanekaj sekund na velikem platnu v slavnostnidvorani zablestela tudi slovenska zastava– Slovensko ortodontsko društvo.Prvi dan kongresa so bila predavanja vveliki predavalnici Palais des Congrès. Častnipredavatelj, ki je imel uvodno predavanje, je bilprof. dr. Björn U. Zachrisson, svetovno priznanistrokovnjak, ki je že dvakratvodil dvodnevni seminarSlovenskega ortodontskegadruštva v Ljubljani. Nato sose vrstila predavanja šestihvrhunskih strokovnjakov.Naslednja dva dneva sopredavanja potekala hkrativ štirih dvoranah, dopoldne in popoldne. Vsedvorane so bile nabito polne.Glavne teme kongresa so bile diagnostičnemetode, klinične raziskave, ortodontija – multidisciplinarnaobravnava, estetika v ortodontiji,ortodontski premiki zob in ocenjevanje učinkovitostiortodontskega zdravljenja.Uspešno predavanje je imela asist. dr. MajaOvsenik s Centra za čeljustno in zobno ortopedijoStomatološke klinike v Ljubljani.Tretji dan je bil namenjen evropskim predavateljem.Osem evropskih držav – Anglija,Belgija, Francija, Grčija, Italija, Nemčija, Portugalskain Španija so vsaka v svoji dvoranipredstavile lastne dosežke s celodnevnimipredavanji.Organiziran je bil tudi predkongresnitečaj, ki sta ga vodila B. U. Zachrisson in W.G. Kokich. Za specializante sta tečaj vodila A.Stewart in R. Edler.Predstavili so tudi zelo veliko plakatov, namrečkar 627. Plakat številka 12 je vsebinskopripravila A. Fekonja, specialistka čeljustnein zobne ortopedije iz ZD Maribor z izjemnozanimivo in koristno vsebino.Organizirana je bila tudi velika razstava zobozdravstveneopreme, rentgenskih aparatov,materialov in pripomočkov za ortodontskazdravljenja.Povzetke predavanj in plakatov sta urednikaOlivier P. Mauchamp in Francesca A. Miotti,vzorno pripravila v publikaciji s 365 stranmi.Šestega mednarodnega kongresa WFO vParizu se je udeležilo 21 specialistov in specializantoviz Slovenije.Obogatili smo svoje znanje z najnovejšimidosežki v svetu in občudovali tudi večne lepotePariza.ISIS januar 2006

STROKOVNA SREČANJA109Nesnemni ortodontski aparatiKatja Arko Kampuš24. in 25. novembra je v naši neposredni bližini v Gradcu v Avstriji gostovaldr. Dwight Damon, idejni oče sistema nesnemnih ortodontskih aparatov Damon.Poslušati trenutno eno vodilnihimen tehnike self-ligation, je bilpravi užitek. Predavatelj je ne samoizjemen strokovnjak in retorik,ampak je seminar obogatil tudi stoplino in domačnostjo, ki jo znajo ustvaritile ameriški predavatelji.Za uvod je povzel nekaj osnovnih načel svojeganesnemnega aparata, ki smo jih spoznaliže prej. Približno 15 let je minilo od nastankain po avtorjevih besedah se sistem izpopolnjujeves ta čas. Sam priznava, da se je največ naučil zopazovanjem in fotografiranjem (okoli 450.000posnetkov v štiridesetletni praksi) spremembpri svojih pacientih, ki jih je spremljal skozileta. Napake, ki jih je delal, je odpravljal inpopravljal sproti in tako svojo tehniko razvijalod začetnega Damon XM, nadaljnjega Damon2 do sedanjega sistema Damon 3.Dandanes ravni zobje niso več edini ciljortodontskega zdravljenja. Ljudje želijo imetipredvsem skladen obraz, lep nasmeh, krajšičas zdravljenja, manj ekstrakcij, manj ortognatekirurgije in manj obiskov pri ortodontu.Damonov sistem teži k tem ciljem, zato negre le za nov nosilec, temveč nov način razmišljanja,kako maksimalno izkoristiti lowforce potencial.V njegovi tehniki je najpomembnejšauporaba blagih, biološko kompatibilnih sil, kis svojim delovanjem pomagajo pri izgradnjinove alveolarne kosti okoli premikajočih sezob. Tanke kostne lamine na bukalnih in labialnihpovršinah korenin ne dopuščajo prevelikihpritiskov, ki povzročajo nekrotične lezije vparodonciju. Večkrat poudarjena trditev W.Proffita "Toliko sile, da se vzpodbudi celičnadejavnost kostnine in parodoncija, je ravnodovolj, da ortodontsko premikamo zobe," jeosnovno vodilo sistema. Take sile omogočajoposebni materiali lokov, ki jih uporabljajo, tertudi prosto drsenje loka v nosilcih – gre zadinamični, pasivni samoligirajoči se sistem vvseh fazah zdravljenja. Zato absolutno nasprotujeelastičnim in tudi kovinskim ligaturam,ki vpenjajo lok v nosilce kakor druge tehnike,saj povzročajo preveliko trenje in s tem izgubonadzora nad zobom.Spremembe na alveolarni kosti spremlja dr.Damon ves čas zdravljenja od samega začetkatako, da snema dentalne RT. Prav tako je stalendel njegove diagnostike rentgensko slikanjetemporomandibularnega sklepa in opazovanjepoložaja kondila v fossi articularis. Na podlagitako zbranih podatkov in hkratnem merjenjuzačetnih in končnih modelov svojih pacientov,je predavatelj dokazal, da namestitev aparatapri pacientih z ozko zgornjo čeljustnico, oz.deficientno srednjo obrazno tretjino bistvenovpliva na: dihalne poti govor podobo obrazamišičje inkostZadnjih nekaj let se dr. Damon skupaj skolegi univerze Stanfford intenzivno ukvarjaz dokazovanjem povezave med povečanjemsrednje obrazne tretjine in odpravljanjemapneje v spanju. Ugotavljajo, da fiziološkipoložaj zob v zobnem loku, ki ga poleg aparatadoločajo še mišičje ust, lic in jezika, terpopravljeno nepravilno mišično delovanje,pomembno pripomorejo k odpravljanju težavmed spanjem.Predavanje je bilo oblikovano na podlagiprikazanih primerov, ki smo jih v glavnemvideli prvič, ter sprotne razlage nekaterih posebnostizaradi izbire lokov, namestitev stopovin uporabe elastik.Predstavljeni pacienti so imeli v glavnemnepravilnosti na sagitalni ravnini, pa tudi kombinacijesagitalnih, vertikalnih in tranzverzalnihmalokluzij. V začetku smo si ogledali nekajprimerov zdravljenj s tehniko Damon 2, ki jo vglavnem uporabljamo pri nas, pozneje nam jepredstavil še dokaj nov sistem Damon 3.NosilciOsnovna značilnost nosilcev je zaklepnimehanizem. V novejši različici Damon 3 sozaklep znatno poenostavili, vsaj pri odpiranjuin zapiranju. Uporabi se lahko običajna konicasonde ali posebej za to narejeni instrument.Časovno je to ugodneje kakor prej, ko jezobozdravnik potreboval posebne klešče.Sam nosilec je kombinacija kompozitnega inkovinskega dela in želi ugoditi estetskim zahtevampacientov. Poleg horizontalnega utora,v katerega se namešča lok, je nosilcu dodan ševertikalni utor, ki omogoča spreminjanje torkanosilca in vstavljanje ročic ob uporabi elastik.Nosilec ima gladko in zaobljeno obliko, jenekoliko robusten, vendar namenoma. Pritiskustnic nanj namreč deluje z učinkom ustničnegaodbijača v spodnji in pokrivala (headgeara) vzgornji ustnici. Izredno pomembna je uporabanizko viskoznega lepila za pritrjevanje na zobe,ki mora biti naneseno pod kotom 90°.Obvezno se priporoča uporabo nosilcev sprimernim zapisom torka (v treh različicah),za vsakega pacienta posebej.LokiPoleg lokov, ki jih poznamo že od prej, jepredavatelj priporočil uporabo .013 CuNiTilokapri izrazito tesnih stanjih, predvsem vspodnji zobni vrsti, kjer je kratka razdalja mednosilci. V glavnem uporablja tri vrste lokovglede na material: CuNiTi nerjavno jeklo TMASamo zdravljenje poteka po sekvenci štirihlokov: 1. faza: .014 CuNiTi (.012 in .013 v primeruobsežnega tesnega stanja in pri parodontalnokompromitiranih zobeh) 2. faza: .014×.025 CuNiTi, delovni lok,.018×.025 zaključi delovno fazo za vnosjeklenega loka 3. faza: uvedba .019×.025 jeklenih lokov,kontrola vertikale, transverzale in sagitale.Uvedba elastik. 4. faza: zaključek z jeklenimi ali lokiTMA.ElastikeVečino sagitalnih, vertikalnih in transverzalnihtežave predavatelj rešuje z uporaboelastik. Priporoča velikost 5/16'' 6, z izjemoHerbstovega šarnirja in obrazne maske poDelairu, sicer ne uporablja drugih ortodontskihpomožnih aparatov.Zapiranje vrzeliProf. Damon uporablja medium NiTi coiljanuar 2006 ISIS

110STROKOVNA SREČANJAsprings-vzmeti, da sile niso preinvazivne.Odvisno od sidrenja, ki ga potrebujemo, sevključujejo drugi kočniki.Uporaba elastikVedno je treba preveriti, če je kje kak nezrelstik in ga je treba prej odnesti, da pozneje nemoti zapiranja z elastikami.Uporaba pozicionerja DamonRII retencija, poteriorni križni griz, lateralnoin anteriorno odprti griz, nepravilnostiTMS, težave s spanjem.Uporaba Herbstovega šarnirjaPredavatelj ga vedno uporabi, če gre zadeficientno mandibulo.Odločitev, da se sname šarnir, se sprejmešele na podlagi tomograma, ko se ugotovi, daje kondil v fosi.EkstrakcijeZnačilno za zdravljenje z Damonovimsistemom je, da se pri obsežnih tesnih stanjih,zaradi specifičnosti sistema in širjenja zobnegaloka v transverzali lahko izognemo ekstrakcijam.Vendar nas je opozoril, da v določenihprimerih brez njih ne gre. Bimaksilarna protruzija, veliki nasolabialni kot, potek linije nasmeha,položaj spodnje ustnice,napetost orisa orbicularis.so tisti dejavniki, ki pomembno vplivajona odločitev zanje. Zavedati se moramo, dasama ekstrakcija avtomatsko ne pomeni tudivečje stabilnosti doseženega položaja. Položajod enega do drugega spodnjega podočnikavedno še nekoliko zreducira, vzrok je v musc.mentalisu, mandibularno tesno stanje pa se dokazanopovečuje tja do 40. leta. V 70 odstotkihstabilnosti položaja zob v spodnji čeljustnicine moremo predvidevati.RetencijaPo zaključenem ortodontskem zdravljenjuje treba zagotoviti retencijo. V sistemu Damonje to običajno pozicioner, laboratorijsko izdelanaparat, ki ga pacient nosi med spanjem.Vendar pa je predavatelj ugotovil, da njegovipacienti zaradi izredne stabilnosti zobnihlokov po zdravljenju kmalu ne potrebujejoveč posteriorne retencije. Pacientom namreč vglavnem širi zobne loke v tranzverzalni smeriin ne toliko v sagitalni, kakor je to običajno pridrugih sistemih.Zdravljenje z nesnemnimi aparati po sistemuDamon 2 že dobro leto poteka tudi vSloveniji. Mehanizem delovanja je popolnomadrugačen, kakor smo ga bili vajeni pri tehnikiravnega loka (SWA), ki je pri nas najpogostejeuporabljana. Čeprav je vsak začetek težak,lahko ocenimo, da so rezultati do sedaj dobri.Seminar, kakršen je bil v Gradcu, kjer smo iz"prve roke" izvedeli veliko koristnih informacijin odgovorov na vprašanja, ki so se nam porajalapri delu s pacienti, je bil kratek, a zelopoučen in le želimo si lahko, da bi dr. Damonaprivabili tudi na "sončno stran Alp". Zdravljenje nepravilnosti razreda IIKatja Arko KampušVsakoletno prednovoletno srečanjeortodontov, ki ga organiziraSlovensko ortodontskodruštvo, je letos potekalo nekolikoprej kakor običajno, že2. decembra v predavalnici št. 3 Kliničnegacentra v Ljubljani. Tako kot vselej je tuditokrat predsedstvo organiziralo strokovni dels predavanji vabljenih in domačih predavateljev,ki smo ga zaključili s poznim kosilom indruženjem v hotelu Union.Srečanje je začel dr. Vittorio Cacciafesta izPavie v Italiji, s predavanjem – Zdravljenje nepravilnostirazreda II od obdobja menjalnegazobovja do pozne adolescence – indikacije zauporabo vratnega elastičnega tega, funkcionalnihsnemnih in ortopedskih nesnemnihaparatov.Dr. Cacciafesta je uvodoma povzel nekajdiagnostičnih osnov, ki so postavila temeljenadaljnjega predavanja.Približno ena tretjina prebivalstva ima nekoobliko malokluzije v sagitali. Poudaril je, da jenepravilen položaj čeljustnic v sagitali lahkoposledica skeletne ali dentalne nepravilnosti,ali kombinacija obojega.O distalni okluziji (RII) govorimo tedaj,ko je zgornja čeljustnica bolj razvita, kakorje pravilno, ali ko je spodnja čeljustnica premalorazvita, kar je tudi najpogostejša oblikasagitalne nepravilnosti.Zelo pogosto je RII pridružena nepravilnosttudi v vertikali, takrat govorimo o odprtem aliglobokem grizu, ali v transverzali – govorimoo križnem ali škarjastem ugrizu.Maksilarni strukturni primanjkljaj je običajnoobojestranski, medtem ko mandibularniprimanjkljaj lahko najdemo unilateralno. Pravtako je lahko nepravilnost v transverzali posledicamandibularnega zdrsa pri normalnoISIS januar 2006

STROKOVNA SREČANJA111razviti spodnji čeljustnici. Zdrsu v eno alidrugo stran sledi vedno tudi nepravilen položajkondila v fossi articularis, kar je še posebejpomembno, saj so posledice lahko trajne.Takrat je treba preveriti stanje središčnic priodprtih ustih v centralni relaciji in odstranitinezrele stike.Izbira zdravljenja je odvisna od teže nepravilnosti.Sagitalna in transverzalna nepravilnostse z rastjo spontano ne izboljšataali popravita znatno, zato je potrebno zdravljenje.Vedno najprej rešujemo transverzalnaodstopanja, šele nato sagitalna. Take pacienteje treba začeti zdraviti zgodaj, torej takrat, koje otrok sposoben sodelovati (4 leta). Tako seprej doseže posteriorni equilibrium in ortopedskiučinek.Aparati, ki jih uporabljamo, so običajnosnemne plošče z vijakom, quad helix, RME,NiTi-ekspanderji.RME uporabljamo pri skeletnih in dentoalveolarnihnepravilnostih. Z njimi moramoravnati previdno, saj deluje na suturo maksilarisv horizontalni ravnini, pa tudi v frontalni insagitalni ravnini – pomik maksile naprej.V ustih RME pustimo vsaj šest mesecev, šeza retencijo. Kadar so pacienti odrasli, jimmoramo pomagati še z osteotomijo maksile.Razširitev spodnje čeljustnice je zaradi zgradbein kompaktnosti težje. Predavatelj je opisalprimer distrakcijske osteogeneze v mandibularnisimfizi.Kadar imamo opravka s sagitalnimi invertikalnimi nepravilnostmi, za zdravljenjeuporabljamo elastični vratni teg ali funkcionalniaparat v mešani denticiji, poznejeHerbstov šarnir.Medtem ko s headgearom zaviramo pretiranorast maksile, s funkcionalnimi aparatipremikamo spodnjo čeljustnico anteriorno– regulator funkcije po Fränklu, aparat poBassu, Sanderjev aparat, aktivator, bionator,Twin Block, so le nekateri, ki jih je na kratkoopisal predavatelj.Z zdravljenjem sagitalnih nepravilnostizačnemo v pozni mešani denticiji, pred pubertetnimvrhom. Prej začnemo zdraviti tedaj,ko gre za obsežne živčno-mišične ali skeletnenepravilnosti. V vertikali začnemo zdravitiistočasno s sagitalnimi nepravilnostmi, avtorpa je kot primerne aparate za uporabo omenjal– aktivator, high pull headgear, twin blockz vzmetmi, bionator, monoblok, Fränklov inSanderjev aparat.Sagitalne nepravilnosti po zaključeni pubertetnirasti zdravimo s pomočjo Herbstovegašarnirja. Aparat je v ustih 24 ur na dan, odšest do osem mesecev, s svojim delovanjemvpliva na skeletne spremembe (vzpodbuja rastmandibule, inhibira maksilo, remodelira fosso),hkrati pa dentalno – povzroča protruzijospodnjih sekalcev. V obsežnih sagitalnih nepravilnostih,pa lahko nenazadnje uporabimoše možnosti ortognate kirurgije.Po zaključku predavanja gostujočega predavatelja,so potekale predstavitve pacientov inpotek njihovega zdravljenja, ki so jih pripravileštiri kolegice.Barbara Hrovatin, spec. ortodontije, je predstavilazdravljenje pacientke v mlečni denticijiz diagnozo skeletni RIII, skeletni odprti griz inenostranski funkcionalni križni griz, KlavdijaKobal, spec. ortodontije, je predstavila ortodontskopredpripravo pacientke, pri katerije bila prvič na kliniki za maksilofacialno inoralno kirurgijo v Ljubljani pod vodstvom dr.Nataše Ihan Hren narejena distrakcijska enovektorskaosteogeneza mandibule. ElizabetaZaletel, spec. ortodontije, je opisala zdravljenjepacientke z odnosom RII in tesnim stanjem stehniko Damon, Katja Arko Kampuš, dr. dent.med, zdravljenje odnosa RII, križnega griza intesnega stanja s tehniko Damon. V zavodu Orthosuporabljamo nesnemne aparate Damondobro leto in pacientki sta bili predstavljeniprvič v Sloveniji.Za zaključek seminarja je predsednicaSlovenskega ortodontskega društva, prim. dr.Metoda Rejc Novak obravnavala Prednostiza ortodontsko zdravljenje glede na razvojnaobdobja.V mlečnem zobovju so indikacije za takojšnjipričetek zdravljenja: kraniofacialne anomalije razcepi enostranski funkcionalni križni griz prognatija spodnje čeljustnice povečana sagitalna stopnica (vsaj 8 mm) odprti griz v anteriornem delu poškodbeZgodnje menjalno zobovje: razvojne nepravilnosti (od prej) nadštevilčni zobje izrazito tesno stanje globoki griz s poškodbo palatinalne dlesnePozno menjalno in stalno zobovje: vse prej naštete nepravilnosti aplazija enega ali več zob nadštevilčni zobjeneizrasli zobjeizrazito tesno stanje v spodnjem in stranskemdelu.Prav tako so indikacija za takojšen začetekzdravljenja motene funkcije orofacialnegapodročja: sesalne razvade, drža odprtih ust,nepravilen govor, nepravilno požiranje, težaveTMS.Seminar smo zaključili pozno popoldne ssvečanim kosilom in pogovorom o zanimivihtemah v hotelu Union.januar 2006 ISIS

112STROKOVNA SREČANJAInterdisciplinarno o zoonozahMirjana Stantič Pavlinič2. slovensko-hrvaški kongres o ljubiteljskih, eksotičnih in prostoživečihživalskih vrstah, ki je obogatil interdisciplinarno izmenjavo izkušenj in znanjo zoonozah ter zaščiti eksotičnih in prostoživečih živalskih vrst, je tokrat potekalv Ljubljani od 26. do 29. septembra 2005.Svoje znanje in izkušnje so združiliveterinarji in predstavniki drugihpoklicev. Kongres sta organiziralaSlovenska veterinarska zvezain Hrvaško veterinarsko društvo,udeležili so se ga tudi mednarodno priznanistrokovnjaki iz ZDA, Velike Britanije, Bosnein Hercegovine ter Češke. Poleg veterinarjev,biologov, zdravstvenih delavcev, ornitologov,predstavnikov ministrstva za okolje in prostor,so na srečanju sodelovali tudi številni študentiljubljanske in zagrebške univerze, ki so skupajz mentorji predstavili strokovno visoko kakovostneprispevke ali raziskave.Predavatelji so predstavili predvsem številnezoonoze, ki se prenašajo z živali načloveka in so razširjene po svetu. Nismo semogli izogniti nenehnim primerjavam medčloveško in veterinarsko medicino na področjudiagnostičnih in terapevtskih postopkov,mikrobiološke diagnostike, etičnega pristopado bolne živali in tudi do človeka. Uporabasodobne tehnologije, vključno z računalniškotomografijo, ali stomatološki posegi v ustnivotlini živali, ki jih spremlja in nadzorujemikrokamera, povezana s TV-zaslonom,so na vse naredili velik vtis. Povsod je biločutiti veliko ljubezen in spoštovanje do živaliter sočustvovanje z njihovimi boleznimi intrpljenjem, ki spremlja zahtevnejše kirurškeposege. Živali zdravijo zaradi podobnih težav,kakor jih srečujemo v človeški medicini: vnetijv ustni votlini, rakavih bolezni, aspergiloz, diabetesamellitusa, avaskularnih nekroz, kožnihpoškodb ali razjed na roženici, pljučnic, prekomernetelesne mase, izvajajo osteosintezepri zlomih, kirurške posege pri črevesnihinvaginacijah ali mastektomije pri tumorjih. Vveterinarski medicini poleg antibiotikov, ki jihjemljejo tudi ljudje, velikokrat pri zdravljenjuuporabljajo tudi vitamin C.Predstavljeni so bili prvi rezultati serološkegatestiranja na virus zahodnega Nila vSloveniji. Ena od ptic selivk, vrste vrtna penica,je bila pozitivna. Začele so se tudi raziskave, kinaj bi govorile v prid prekuženosti prebivalstvaz istim virusom. Bolezen je pred nekaj letisprožila velik preplah in precejšnjo umrljivostmed ljudmi in ptiči v ZDA in Kanadi.Letalski promet pospešuje hitro širjenjenalezljivih bolezni po vsem svetu, kar so potrdiliprimeri sarsa, ki so se leta 2003 v štirihmesecih razširili po vsem svetu. Ljudje so severjetno okužili kontaktno – kapljično – vstiku z bolnikom. Poudarjena je tudi verjetnostoralnega prenosa z okuženo surovo hrano in skontaminiranimi rokami. Mačke – cimetovke,ki veljajo v Aziji za posebno kulinarično dobroto,so po dosedanjih dognanjih verjeten virokužbe za koronavirus, ki je povzročil bolezen.Sedaj poteka nadzorovanje morebitnega vnovičnegaizbruha bolezni.Alenka Dovč je predstavila izbruh klamidiozev večji jati skobčevk. V istem času sta zatipično pljučnico zbolela oskrbnik jate in njegovažena. Celotna jata je obsegala preko 100ptic, poginilo pa je okoli 50 odstotkov ptic.Raziskave, opravljene na golobih v Sarajevu,so pokazale navzočnost različnih ektoparazitov,salmonel (več kakor šest odstotkovbrisov kloake), seropozitivnost na bakterijoChlamydophila psittaci (okoli 30 odstotkov).Navzočnost protiteles za ptičjo gripo ni bilapotrjena. Pri golobu v Ljubljani je bila potrjenaListeria monocytogenes (J. Mičunovič), glive izrodu Microsporum pa pri glodalcih.Ophionyssus natricis, pršica kač lahko preidetudi na kuščarja ali človeka. Okužba pričloveku povzroča težek srbeči dermatitis.O morebitni pandemiji ptičje gripe jegovorila Olga Zorman Rojs z Inštituta zazdravstveno varstvo perutnine Veterinarskefakultete v Ljubljani. Gre za bolezen, ki se je žepojavljala pred nekaj leti tudi v Evropi, predvsemna Nizozemskem. Domnevajo, da so ptičivir okužbe za številne vrste, denimo človeka,konja, prašiča, morske sesalce. Močno združevanjejavnega zdravja s področja veterinarskein človeške medicine bo prispevalo k reševanjuskupnih težav na tem področju.Predstavili smo naše izkušnje (M. StantičPavlinič in I. Jenko) s cepljenjem proti steklini,s posebnim poudarkom na ugrizih, ki jih povzročajoeksotične živali: opica, netopir, rakunin druge. Zaradi mednarodnega prometa potnikov,ki potujejo skupaj s svojimi eksotičnimihišnimi ljubljenčki, so lahko potniki z nekolikonenavadnimi živalmi ogroženi kjerkoli posvetu oziroma tudi v krajih, v katerih določeneživalske vrste niso udomačene. K temu prispevajotudi naključni ugrizi po živalskih vrtovihdoma in po svetu. Potniki so zaradi steklinepo ugrizih v tujini v zadnjih letih umrli že vštevilnih evropskih državah. Priporočili smopreventivno cepljenje proti steklini predvsempred potovanjem v Indijo ali Nepal, kjer sopo izkušnjah tveganja za okužbo z virusomstekline izrazito visoka.Med priljubljene hišne ljubljenčke sodijopodgane, rakuni, kunci, legvani, opice, želvein tudi številne druge živali, predvsem ptiči,ribe in plazilci.O izvajanju nadzora nad prometom živaliv Evropski uniji so spregovorili predstavnikiministrstva za okolje in prostor. EU je največjisvetovni uvoznik živih papig (1,4 milijonovali 87 odstotkov svetovne trgovine v zadnjihnekaj letih), kož plazilcev (preko 8,2 milijonakož ali 36 odstotkov svetovne trgovine) terživih plazilcev (1,2 milijona). Pozornost dotihotapljenja ogroženih živalskih vrst se je vSloveniji povečala v zadnjih letih po uveljavitvisporazuma CITES. Zdravstveni nadzoruvoženih živali, še posebej pretihotapljenih,je nujen. Poročali so o primerih živali, ki sookužene z mikroorganizmi, patogenimi tudiza človeka (npr. salmonele) ter preventivo predširjenjem bolezni.O poreklu kače, ovite okrog palice, simbolusodobne veterinarske in človeške medicine povsem svetu, sta spregovorili V. Vučevac Bajt inK. Vlahovič z veterinarske fakultete v Zagrebu.ISIS januar 2006

STROKOVNA SREČANJA113Danes vemo, da je grški bog medicine Eskulapprevzel ta simbol pravzaprav iz babilonskekulture. Babilonski zaščitnik medicine je bilbog Ninavu in že njegov simbol je bil palicaz ovito kačo. Vse kaže, da sta se človeška inveterinarska medicina združevali tudi s temsimbolom skozi številna tisočletja in da je trebaizročilo ohranjati tako na strokovnih srečanjihkakor pri praktičnem delu.In na kaj bi morali biti pozorni zdravnikipri okužbah, ki jih prenašajo ptice?Različni mikroorganizmi, ki se prenašajos ptičev na človeka, se širijo po različnih potehprenosa; virus zahodnega Nila s pikomžuželke (rezervoar so ptiči, konji in nekateredruge živali), psitakoza kapljično ali če okuženiptič kljune človeka, salmonele in nekateridrugi črevesni mikroorganizmi s stikom ali zonesnaževanjem okolja, alergični dermatitiss stikom. Nekatere bolezni se prenašajo posredno,na primer klopni meningoencefalitis,ki se širi tudi na velike razdalje s klôpi, prisesanimina ptice selivke. Različno se okužijoptiči med seboj ali tudi ptič človeka. Bolezenskaslika pri človeku in tudi pri ptičih se giblje odnezaznavne do težke oziroma smrtne oblikebolezni. Okuženi ptiči torej ne kažejo vednobolezenskih znakov. Pri nekaterih boleznihlahko prihaja sočasno do velike umrljivostimed ptiči in ljudmi. Zdravljenje posameznihbolezni je različno in temelji na kombiniranihukrepih veterinarske in človeške medicine;zdravljenju z antibiotiki, dezinsekciji, pomoruokuženih ptic, uporabi repelentov.V Sloveniji izvajamo program nadzoranad ptičjo gripo pri domači perutnini inprosto živečih pticah. Do sedaj so bili vsirezultati negativni. Nadzor omogoča odkritjeprisotnosti virusa ptičje gripe v populacijiprosto živečih ptic in domači perutnini. Vsodelovanju z ornitologi spremljamo preleteptic selivk preko ozemlja Republike Slovenije.Na prostorih Evropske unije izvajamo tudipoostren nadzor pošiljk in osebne prtljageter potnikov iz jugovzhodne Azije ter Rusije,kjer trenutno razsaja bolezen. Ustavljen je tudiuvoz neobdelanega perja iz teh krajev. Bolezenje v dosedanjih oblikah slabo prenosljiva načloveka, čeprav je lahko tudi smrtna.Obveščanje javnosti o nepotrebnosti inškodljivosti ljubiteljskega krmljenja mestnihgolobov poteka povsod. Ljudje pogosto odvzamejoiz narave mlade, bolne ali poškodovaneptice. S takšnim ravnanjem želijo predvsemnuditi pomoč živalim pri čimprejšnji vrnitviv naravo. Pa vendar ne ugotavljamo velikezbolevnosti pri tovrstnih "sokolskih" dejavnostih.Ljubezen človeka do narave in ptičev boverjetno prispevala k nadaljevanju tega, skozistoletja ukoreninjenega gibanja. Tudi ptiči,hišni ljubljenčki, popestrijo življenje lastnikomživali in prispevajo k bolj prijetnemu domačemuvzdušju. Otrokom, osebam z nezadostnimimunskim odzivom ali bolnikom z aidsomvsekakor odsvetujemo božanje piščancevin drugih ptičev zaradi nevarnosti prenosasalmonel ter drugih mikrobov.januar 2006 ISIS

114STROKOVNA SREČANJAProslava ob petnajstletnici DeklaracijeInnocenti o zaščiti, spodbujanjuin podpori dojenju (1990-2005)Dosežki, izzivi in pot naprej k ustrezni prehrani dojenčkov in malih otrokBorut BrataničOb proslavljanju petnajste obletnicesprejema »Deklaracije Innocentio zaščiti, spodbujanjuin podpori dojenju« (priloga1) so predstavniki italijanskeregije Toskana, s sodelovanjem Svetovnezdravstvene organizacije (SZO), UNICEF-a,Agencije Združenih držav za mednarodnirazvoj (USAID), Svetovne zveze za dojenje(WABA), Mednarodne mreže za prehranodojenčkov (IBFAN), La Leche lige (LLLI) inZveze mednarodnih svetovalk in svetovalcevza dojenje (ILCA) ter ob podpori bolnišniceMeyer, v Firencah od 21. do 22. novembra 2005organizirali mednarodno konferenco.Dvodnevna konferenca je prvi dan potekalana ravni nacionalnega srečanja o pobudiza »Novorojenčkom prijazne porodnišnice«(NPP) v Italiji, kot pregled in predstavitevdosedanjega uresničevanja Deklaracije Innocentiv državi, kjer je bila omenjena deklaracijatudi mednarodno sprejeta. Drugi dan jebil namenjen mednarodnim perspektivam,praznovanju obletnice sprejema DeklaracijeInnocenti in razpravi o nadgradnji Deklaracije.V kolikšni meri nam je v Sloveniji uspelo izpolnitioperativne cilje Deklaracije Innocenti,je bilo v tej reviji že objavljeno (1).V Italiji potekajo priprave za uvajanje pobudeNPP v več regijah, kjer lokalne oblastipodpirajo napore zdravstvenega osebja innevladnih orgnizacij na področju spodbujanjadojenja. Prvi dan smo poslušali poročila oudejanjanju Deklaracije Innocneti v Benečiji,Toskani, Abruzih, v dolini Aoste in v Milanu.V vsej Italiji so doslej proglasili 9 porodnišnicza NPP, prva v državi je bila ocenjena in proglašenakot NPP porodnišnica v Bassano delGrappa v Benečiji.Kot gostja je prvi dan predavala dr. FelicitySavage King iz londonskega Inštituta za otroškozdravje, ki je hkrati tudi članica upravnega odboraWABA in ena voditeljic zelo kakovostnegamednarodnega podiplomskega izobraževanjao dojenju. V uvodu je strnila zgodovinske podatkeo dogajanju na področju dojenja. Glavnaznanstvena dognanja o prednostih dojenja soznana iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja.Ta dejstva in upadanje pogostnosti dojenjazaradi vse večje uporabe kemično adaptiranegakravjega mleka so pogojevali ukrepe SZO inUNICEF-a o trženju nadomestkov za materinomleko (Mednarodni kodeks o trženju nadomestkovmaterinega mleka), ki so jih objaviliže leta 1981. Devet let kasneje je sledil sestanekvodilnih predstavnikov zdravstvenih in nezdravstvenihorganizacij v Firencah. Ob zaključkutega sestanka so predstavili DeklaracijoInnocenti. Sledilo je obdobje 15 let, ko so ukrepiza zaščito, spodbujanje in podporo dojenju sstrani zdravstvenih in nezdravstvenih organizacijprinesli objektivno merljive rezultate oizboljšanju stanja. V letu 1990 je bilo na vsemsvetu 796, letos pa je že več kot 19.500 NPPv 140 državah sveta. Tako se je tudi globalnopovečala pogostnost izključnega dojenja za 8(s 34 na 42) odstotkov. Manj napredka je bilopri ostalih treh operativnih ciljih DeklaracijeInnocenti. Vse hujši je tudi problem okužbz virusom HIV v Afriki, kar vnaša določenedvome na področje spodbujanja dojenja. Kakorpred 15 leti, je tudi sedaj ključnega pomena izobraževanje,tako zdravstvenega osebja kakortudi bodočih in že doječih mater ter njihovihpartnerjev, ostalih članov ožje družine (starematere) in družbe v celoti. Na globalnem področjubi lahko izključno dojenje in ustreznadopolnilna prehrana izboljšala zdravje inpreživetje dojenčkov in malih otrok do 5. letastarosti za 19 odstotkov. Torej dve metodi, kista relativno poceni, vendar ob pravilni uporabizelo učinkoviti za izboljšanje preživetja otrok.V zaključku je bilo poudarjeno, da je bilo v15 letih na področju zaščite, spodbujanja inpodpore dojenju storjeno veliko, ostaja pa šekar veliko nedokončanih nalog.Dr. Adriano Cattaneo je epidemiolog izTrsta, ki je vodil mednarodno skupino zaizdelavo evropskega načrta za akcijo v priddojenja. Prikazal je podatke o pogostnosti dojenjav Italiji, kjer se je v letih od 1995 do 1999povečal odstotek mater, ki po porodu dojijo,od 80 na 90. Tudi odstotek dojenih otrok prišestih mesecih starosti se je v omenjenih letihpovečal z 20 na 50 odstotkov. Izključno dojenjeje v obeh letih enako – s 40 odstotkov ob rojstvuupade na nekaj odstotkov pri 6. mesecu starostiotrok. V italijanskih porodnišnicah še vednopreveč pogosto uporabljajo glukozne napitkein adaptirano mleko. Zato je na mestu naporza izdelavo državne doktrine za zaščito, spodbujanjein podporo dojenju. Osnova doktrinibi lahko bil prav leta 2004 izdelan in objavljenevropski načrt za dojenje. Sicer je na področjuzaščite dojenja v državi še veliko problemov priupoštevanju določil Mednarodnega kodeksa otrženju nadomestkov materinega mleka, ko sev javnih glasilih pogosto pojavljajo reklame zaadaptirano mleko za otroke. Veliko pozornostibodo namenili izobraževanju zdravstvenegaosebja in svetovalcev za dojenje, kjer ob sodelovanjus strokovnjaki s Karolinske univerzena Švedskem vodijo pilotno študijo izdelavepriporočil za izobraževanje svetovalk zadojenje. Vsako leto v prvem tednu oktobrapriredijo (podobno kot v Sloveniji) v javnostiodmeven teden dojenja. Pred poročanjemostalih italijanskih regij o udejanjanju NPP jeElise Chapin predstavila delovanje nevladnihorganizacij pri spodbujanju dojenja v Italiji.Te organizacije združujejo ljudi, ki večinomaprostovoljno delujejo na področju zaščite inspodbujanja dojenja. Predstavljeno je bilodelo WABA (italijanske podružnice z imenomMAMI), LLLI, IBCLC in IBFAN Italija.Naslednji dan mednarodne proslave 15.obletnice Deklaracije Innocenti (22. 11. 2005)so s predavanji na temo zgodovine, sedanjegastanja in prihodnosti spodbujanja in podporedojenju v svetu počastili predstavnik toskanskihregionalnih oblasti Claudio Martini, predstojnicaInštituta Innocenti v Firencah prof.ISIS januar 2006

STROKOVNA SREČANJA115dr. Marta Santos Pais, pomočnica generalnegadirektorja SZO Catherina Le Gales-Camusin Alan Court, direktor programa delitev priUNICEF-u, ki je v svoje izvajanje vključil tudivideo sporočilo in čestitko izvršne direktoriceUNICEF-a, Ann Veneman. Svečano dopoldneje zaključila predsednica Mednarodne pediaričnezveze (IPA) Adenike Grange, ki je bilapred 15 leti tudi med udeleženci in podpisnikiDeklaracije Innocenti.Sledila je predstavitev dosežkov preteklihlet in dela pri pripravi nove Deklaracije Innocenti,kot nadaljevanje zaščite, spodbujanja inpodpore dojenju v naslednjih letih. Kot uradnipredstavnik UNICEF-a je bil moderator temeDavid Clark. Predstavil je vpliv dokumentaiz leta 1990 na doktrine in prakso hranjenjanovorojenčkov, dojenčkov ter malih otrok. Prikazalje, česa smo se naučili in kaj od novosti jebilo vključeno v dokument SZO in UNICEF-a»Splošna strategija hranjenja dojenčkov inmalih otrok« (3). Sarah Amin, ki je ena oddirektoric WABA, je opisala delo nevladnihorganizacij pri zaščiti in spodbujanju dojenja.Doslej ima 34 držav na svetu nacionalne koordinatorjeza dojenje, več kot 50 jih ima nekoobliko nacionalnega komiteja za spodbujanjedojenja, blizu 20.000 je porodnišnic, ki soproglašene za NPP. Določila Madnarodnegakodeksa o trženju nadomestkov materinegamleka ima 64 držav. Malo jih ima uzakonjenozaščito doječih mater na delovnem mestu,čeprav je vse več materam prijaznih delovnihmest. Tudi za nevladne organizacije so nastopilinovi izzivi, kot so okužbe s HIV, onesnaženostokolja in dojenje, ekonomska globalizacija intrženja nadomestkov materinega mleka, izobraženostdeklic v tretjem svetu, medikalizacijaporodov. Jose Martinez je predstavil epidemiološkoštudijo, ki jo izvaja študijska skupinaBellagio. V enem delu študije je analiziranotudi izključno dojenje kot populacijski ukrep,ki bi lahko ohranil mnoga otroška življenja,ne samo v »tretjem svetu« (4), temveč tudina zahodu (5). Lynn Moeng je direktoricaza prehrano na zdravstvenem ministrstvu vJužnoafriški republiki. Od leta 1995 do 2005jim je uspelo povečati število NPP s 3 na 178.Preostaja jim še 480 porodnišnic, ki nimajo nazivaNPP. Borijo se s problemom okužbe s HIVpri velikem odstotku mladih žensk. Težave soz izobraževanjem svetovalk za dojenje in tudiz razdeljevanjem brezplačne umetne hranevsem otročnicam.V razpravi so bili izpostavljeni novejši problemi,ki jih Deklaracija še ni mogla predvideti.Gre predvsem za dramatično dogajanje v zveziz okužbo s HIV in za svetovno ekonomsko insiceršnjo globalizacijo. Norveška predstavnicaje predlagala, da bi pobudo za NPP razširili navse ostale zdravstvene organizacije, kjer oskrbujemootroke in matere, kar na Norveškemže udejanjajo. Pobudo so pričeli širiti na neonatalneoddelke in v pediatrične ambulante.Podobno razmišljamo tudi v Sloveniji (1, 2).Marina Reya iz Brazilije je sporočila slabonovico o ukinjanju mesta koordinatorja zadojenje v njihovi državi, kar je še posebejnenavadno, saj je bila prav Brazilija tista, ki jeleta 1990 v Deklaraciji Innocenti predlagalauvajanje koordinatorjev za dojenje na državnihravneh.Popoldanski del je bil namenjen pogleduv prihodnost. Vodil ga je Peter Greaves, kije bil tudi med podpisniki Deklaracije leta1990. Urban Jonsson, dolgoletni sodelavecUNICEF-a, je predaval o novih strategijah zauspešno zaščito in spodbujanje dojenja. Topobudo je primerjal z gibanjem za človeškepravice in predlagal, da bi se oba projektazdružila s ciljem izboljšati otroško prehranoin nato dobre rezultate tudi vzdrževati naprejv dobro zdravja celotne populacije otrok inkasneje odraslih. Petra ten Hoope-Bender jeopisala delovanje nove nevladne organizacije»The Partnership«, ki je bila ustanovljena vseptembru 2005. Delo članstva je usmerjenov pomoč materam in novorojenčkom po vsemsvetu. Randa Saadeh, tudi ena izmed podpisnicDeklaracije leta 1990, je opisala globalni napredekv pogostnosti dojenja, ki je prisoten vvseh regijah. Izključno dojenje se je v starostniOb 15. obletnici Deklaracije Innocenti je bilaizdana brošura z opisom dosežkov in programomza zaščito, spodbujanje in podporodojenju v naslednjih letih. Na naslovnici jeznana Picassova risba doječe matere.skupini otrok od 0 do 4 mesece povečalo za 15odstotkov. Pravočasno dodajanje dopolnilneprehrane je poraslo od 46 na 60 odstotkov vsepopulacije. Kljub temu prežijo ob že omenjenihše druge nevarnosti, kot so: (pre)zaposlenematere, ponekod velja umetno hranjenje kotnormalen način prehranjevanja otrok, naravnekatastrofe in vojne, kjer je največ žrtevprav med civilnimi prebivalci, predvsem medotroki, in je tudi pomanjkljiva prehrana enaod kritičnih točk. Izpostavila je pomen izobraževanja.Na ugovor, da je izobraževanje predrago,odgovarja: Če je izobraževanje predrago,poizkusite opraviti delo z neznanjem! Pennyvan Asterik iz Toronta je antropologinja, ki jepredstavila svoj pogled na spodbujanje dojenja.Lida Lhotska je predstavila brošuro o dojenjuv izrednih razmerah, ki so jo prvič ponudili vpraktično uporabo po pustošenju tsunamijana obalah Indijskega oceana, drugič pa obkatastrofalnem potresu v Pakistanu. Joo KeanLeong iz Penanga kot pravnica požrtvovalnovodi in nadzira udejanjanje Mednarodnegakodeksa o trženju nadomestkov materinegamleka. Bori se z multinacionalnimi družbami,ki ne popuščajo v boju za 20 milijard ameriškihdolarjev letnega dobička od prodaje umetnegamleka v svetu.Zaključna razprava se je ponovno dotaknilaokužbe s HIV in dojenja. Za prenos okužbez matere na otroka je najslabša kombinacijaumetnega hranjenja in dojenja.Zaključno sekcijo o dopolnilni DeklaracijiInnocenti so vodili M. Labbock, A. Cattaneoin F. Savage King. Predstavili so rezultate večkot leto trajajočega dela za dopolnitev deklaracije,ki je na voljo za predloge in komentarjena spletnem naslovu www.innocenti15.org(priloga 2).Končno verzijo nove deklaracije bodopotrdili najvišji organi SZO in UNICEF-a,simbolično in svečano pa jo je podpisalo nakoncu konference 12 uradnih predstavnikovdržav Italije, Bangladeša, Brazilije, Indije, Indonezije,Jordanije, Nigerije, Norveške, Rusije,Južnoafriške republika, Tajske in Turčije. Prisotnihje bilo še 13 predstavnikov ostalih držav,med njimi tudi iz Slovenije, ki smo podpisalideklaracijo za uradnimi predstavniki ter predstavnikinevladnih organizacij (Academy forbreastfeeding, IBFAN, ILCA, LLLI, WABA, IPA,UNICEF, FAO, Lincages, Wellstart).Svečana strokovna konferenca je ponovnopotrdila izjemno pozitiven pomen dojenjakot najprimernejšega načina hranjenjanovorojenčkov, dojenčkov in malih otrok.Izključno dojenje naj traja do otrokovega 6.meseca starosti, nato pa ob ustrezni dopolnilniprehrani do drugega leta starosti ali po željiše dlje. Na ta način je možno izkoristiti vsejanuar 2006 ISIS

116STROKOVNA SREČANJAnaravne prednosti za otroke, matere in družbo.Organizatorjem je uspelo zbrati tako vladnekot nevladne organizacije, ki imajo skupne ciljena področju zaščite in spodbujanja dojenja.Deklaracija Innocenti je v svetovnem meriluspodbudila merljive rezultate, pred nami paso novi izzivi in priložnosti, ki jih pred 15 letini bilo ali pa so bile še manj prepoznavne. Literatura:Bratanič B. Deklaracija Innocenti v Sloveniji, prvih petnajstlet in naprej. ISIS 2005; XIV (7): 44-5.Bigec M. Dojenju prijazne zdravstvene ustanove. ISIS 2005;XIV (11): 10-11.Global Strategy on Infant and Young Child Feeding. WorldHealth Organization: Geneva, 2003.El Arifeen S, Black RE, Bhutta Z, Bryce J, Claeson M, EvansT, et al. How many child deaths can we prevent this year?Lancet 2003; 362:65-71.Chen A, Rogan WJ. Breastfeeding and the risk of postneonataldeath in the United States. Pediatrics 2004;113:e435-9.Priloga 1: Operativni cilji Deklaracije Innocenti, ki je bilasprejeta 1. avgusta 1990 v Spedale degli Innocenti v Firencah(doseženi naj bi bili do leta 1995)1. Določiti nacionalnega koordinatorja za dojenje invzpostaviti nacionalni odbor za spodbujanje dojenjakot multidisciplinarno telo z vključitvijo predstavnikovustreznih vladnih in nevladnih organizacij ter strokovnihzdruženj.2. Zagotoviti, da vsaka porodnišnica v državi upošteva vseh»Deset korakov do uspešnega dojenja«, objavljenih v publikacijiSZO/UNICEF o »Zaščiti, spodbujanju in podporidojenju – posebna vloga porodnišnic«.3. Udejanjiti načela in cilje Mednarodnega kodeksa o trženjunadomestkov materinega mleka, vključno s pripadajočimikasnejšimi resolucijami Svetovne zdravstvene skupščine.4. Uvesti ustrezno zakonodajo, ki bo ščitila zaposlene doječematere, in to zakonodajo tudi izvajati v praksi.Priloga 2: Pet dodatnih operativnih ciljev:5. Razvijati, udejanjati, nadzirati in ocenjevati strokovnodoktrino o prehrani dojenčkov in malih otrok v okvirihnacionalnih doktrin in programov prehrane, otroškega inreproduktivnega zdravja ter zmanjševanja revščine.6. Zagotoviti, da zdravstveno in druga pomembna področjaščitijo, spodbujajo in podpirajo izključno dojenje v prvihšestih mesecih ter nadaljevanje dojenja do dveh let ali daljs podporo materam v družinah, družbi in na delovnihmestih.7. Spodbujati pravočasno, primerno, varno in ustreznodopolnilno prehrano ob nadaljevanju dojenja.8. Poskrbeti za pomoč pri prehrani dojenčkov in malih otrok vposebno hudih okoliščinah in za dodatno pomoč materam,družinam in drugim skrbnikom.9. Premisliti o novih zakonih ali drugih primernih ukrepih, kibi bili del strokovne doktrine o prehrani dojenčkov in malihotrok in bi podprli načela in cilje Mednarodnega kodeksa otrženju nadomestkov materinega mleka ter vseh dodatnihbistvenih resolucij Zdravstvene skupščine SZO.Novosti in zdravljenje diabetična retinopatijein starostne degeneracije rumene pegeŠpela Štunf, Mojca Globočnik PetrovičLjubljanski grad je v svoji Stanovski dvorani 17. novembra 2005gostil mednarodni oftalmološki simpozij na temo diabetične retinopatijein starostne degeneracije rumene pege.Organizacijski odbor v sestavi:predsednik - prof. dr. MarkoHawlina, tajnik - asist. mag.Mojca Globočnik Petrovič,člani - prim. mag. AleksandraKraut, dr. Zoran Vatavuk, dr. Zoran Tomić,je pod okriljem Slovenskega oftalmološkegadruštva in Očesne klinike KC Ljubljana ters pomočjo sponzorja povabil k sodelovanjuugledne slovenske in evropske oftalmologe.Organizacijsko in strokovno je srečanje potekalona zavidljivi ravni. Ljubljanski grad s svojookolico in razgledom na obsijano prestolnicoter kamniške alpe v ozadju pa je udeležencemše dodatno polepšal dan.Po uvodnih pozdravnih mislih predsednikaorganizacijskega odbora in predstavniceOčesne klinike prof. dr. Branke Stirn Kranjcse je pričel prvi od treh tematskih sklopovenodnevnega simpozija, osredotočen naproblematiko starostne degeneracije rumenepege. Starostna degeneracija rumene pege jeaktualna problematika, saj je najpomembnejšivzrok slepote po 50. letu v razvitem svetu. Vpreglednem prispevku nam je prim. AleksandraKraut, vodja Oddelka za bolezni mrežnicena Očesni kliniki v Ljubljani, prikazala noveslikovne in funkcionalne možnosti, ki jihuporabljamo za diagnostiko in spremljanjebolnikov s starostno degeneracijo rumeneISIS januar 2006

STROKOVNA SREČANJA117pege. Poleg uveljavljene fotodinamične terapijepri subretinalni neovaskularizaciji kot oblikidegeneracije rumene pege je predstavila tudidruge farmakološke možnosti zdravljenja.Predstavila je klinične študije antimetabolitovvaskularnega endotelnega rastnega faktorja(VEGF) pri starostni degeneraciji makule. Zdr. Introinijem iz Italije sta predstavila učineksteroidnega analoga anekortav acetata, ki pravtako zavira neovaskularizacijo, pomembno pribolnikih z mokro obliko starostne degeneracijerumene pege. Mag. Mojca Urbančič je predstavilaizkušnje Očesne klinike KC Ljubljana priuporabi fotodinamične terapije v kombinaciji zinjekcijo triamcinolona v steklovinski prostorpri teh bolnikih. Zdravljenje degeneracije makules fotodinamično terapijo se pri nas izvajaod leta 2002, vendar je zaradi visokih stroškovposega številčno omejeno. Zato je izredno pomembnapravilna izbira bolnikov.Dr. Bereczki iz Madžarske in dr. Tomićiz Švedske sta nam nato izdatno in slikovitopredstavila dve različni metodi kirurškegazdravljenja starostne degeneracije rumenepege, in sicer omejeno in popolno translokacijorumene pege ter rezultate takšnih posegov. Greza zelo zahtevni in precej tvegani operativnitehniki, ki se v nekaj centrih v Evropi izvajataz lepimi uspehi, pri nas pa se taki posegi šeuveljavljajo. Izredno pomembno je poznavanjeindikacij in pravočasna napotitev bolnikov zatovrstne operacije.Prav tako aktualno, a nekoliko bolj akademskoteoretično, je bilo zaključno predavanjeprvega sklopa, ki ga je imel prof. dr. Marshalliz Velike Britanije o toksičnem delovanju modregaspektra svetlobe na rumeno pego. Noverumene intraokularne leče, ki se vstavljajo prioperaciji katarakte, naj bi zmanjšale škodljivivpliv modre svetlobe.V drugem tematskem sklopu so se predavanjain razprave vrtele okrog novih vitroretinalnihkirurških tehnik brez šivov, temu ustreznihnovih pripomočkov oziroma inštrumentov,načinov intraoperativne osvetlitve in barvanjapovršine mrežnice. Prof. Gabrić iz Hrvaške jepredstavil svoje rezultate vstavljanja že prejomenjenih rumenih intraokularnih leč. Verjetnoupravičeno hvaljena rumeno obarvanaintraokularna leča naj bi nadomestila filternaravno starostno spremenjene leče in takoščitila rumeno pego. Polemika poteka okrogvpliva na kontrastno senzitivnost ter finančneupravičenosti za standardizacijo takšnihintraokularnih leč.Grajskemu ambientu ustrezno izbranatradicionalna slovenska hrana za kosilo jepomirila razburkane kirurške duhove, številnepredavatelje in ostale udeležence iz tujine pagotovo navdušila nad tako prikazano slovenskopodobo.Tretji del simpozija je bil sklop devetihizčrpnih predavanj na žgočo temo diabetičneretinopatije, ki zaradi slabše preventivne medicineznačilno bolj prizadene sladkorne bolnikev manj razvitih dražavah in državah v razvoju.Z dobro preventivo lahko v 90 odstotkih preprečimonapredovanje diabetične retinopatije.Preventiva pri diabetični retinopatiji zajematako metabolno kontrolo in antihipertenzivnozdravljenje kot tudi lasersko zdravljenje. Zapravočasno lasersko zdravljenje so potrebniredni kontrolni pregledi oftalmologa, najmanjenkrat na leto, vseh bolnikov s sladkornoboleznijo. Pri bolnikih, ki že imajo diabetičnoretinopatijo in le-ta napreduje, so potrebnipogostejši pregledi. Prav o razlikah v stopnjinapredovanja diabetične retinopatije je medgostujočimi avtoritetami iz držav z Balkanain iz skandinavskih držav stekla zanimivarazprava, ki je plastično ponazorila stopnjorazvitosti zdravstvenega varstva in temu sorazmernostopnjo preventivne dejavnosti. Kambi uvrstili Slovenijo glede na stopnjo napredovanjadiabetične retinopatije naših bolnikov ssladkorno boleznijo? Žal še ne sodimo ob bokskandinavskim deželam, seveda pa smo dalečpred Balkanom.Sklop prispevkov na temo diabetične retinopatijeje pričela vodja Oddelka za vitroretinalnokirurgijo Očesne klinike Ljubljana asist.mag. Mojca Globočnik Petrovič. Predstavila jenova patofiziološka in genetična dognanja vrazumevanju diabetične retinopatije iz lastneprospektivne študije. Določen polimorfizemaldozne reduktaze je pri naših bolnikih, kottudi po objavljeni literaturi, pomemben genetskidejavnik, ki poveča možnost nastankadiabetične retinopatije pri bolnikih s sladkornoboleznijo. Naslednja predavanja so prikazalaše različne možnosti zdravljenja diabetičneretinopatije. Tako je Xhevat Lumi z Očesneklinike predstavil pregled novejših kliničnihštudij o različnih farmakoloških možnostihzdravljenja. Mag. Logar je skladno s svojimiizkušnjami poudaril vlogo metabolne kontrolebolnikov in na tem mestu izpostavil inzulinskočrpalko. Stopnja metabolne kontrole je izrednopomembna še posebej pri bolnikih s sladkornoboleznijo tip 1, saj vemo da intenzivnoinzulinsko zdravljenje zmanjša napredovanjediabetične retinopatije za več kot petkrat. Mag.Logar je pri svojih bolnikih, ki uporabljajoinzulinsko črpalko, opisoval stagnacijo diabetičneretinopatije po vitroretinalnem posegu. Vsklopu predavanj so bili nadalje obravnavanirazlični pristopi s poudarkom na kirurškemzdravljenju tako diabetične makulopatije kotproliferativne diabetične retinopatije.Našteli smo preko 150 udeležencev iz Slovenijein tujine, kar je preseglo pričakovanjaorganizatorjev in dokazalo aktualnost obravnavaneproblematike. Razvijajoče se področje diagnostiketer medikamentoznega in kirurškegazdravljenja bolezni rumene pege in mrežnice gotovokliče po rednih simpozijih s tega področja.Upamo in želimo si, da bo ljubljansko-mrežničnigrb postal prepoznaven znak tradicionalnihvitroretinalnih simpozijev pri nas.Srečanje so omogočili: Slovensko oftalmološkodruštvo, Očesna klinika KC Ljubljana,podjetje Alkon.Nasvidenje torej ob letu osorej?Še več o simpoziju na www.retina2005.comjanuar 2006 ISIS

118TAKO MISLIMOKirurgija zlorabNa predvečer Miklavža, Božička,novega leta, decembra, letagospodovega 2005, pa tudi napredvečer Kirurških dnevov vletu 2006.Ob zaključku koledarskega leta tudi zdravnikiin verjetno vsi ljudje, pa seveda naši bolniki,delamo povzetek preteklega leta. Včasih ne letega leta, ampak tudi prejšnjih let ali na splohsvoje preteklosti. Včasih se zgodi, da nam kajne gre kot po maslu, pa smo brez energije, smoslabe volje, nič se nam ne ljubi. Najraje bi karzaspali. Pa dajte, zaspite! Gotovo ste utrujeni.Vem, da ste le utrujeni, niste bolni, niste nesrečni.Počitek je zastonj zdravilo, dober spanec pa šeboljši. Ne potrebujete še zdravnika!Vendar včasih ni tako enostavno. Izgorevamože dolgo časa, nimamo reda v mišljenju,življenju, prehrani, počitku, delu, življenjskemposlanstvu, v družinskemu življenju, nimamoprostega časa. In kaj se zgodi: postanemo utrujeni,nemirni, nespeči, zbolimo, dobimo vročinoali se ponesrečimo.Tudi človek je del narave in upoštevatimora naravne zakone, ritem dneva in noči,ritem letnih časov, počitka, brez dežurstev,zasvojenosti...Upam, da bo moje tokratno razmišljanjekoga od vas malo spremenilo, upočasnilo.Tudi zdravnika spremeni le težka lastna stiska,bolečina, kajne?Zakaj razmišljam o kirurgiji zlorab? Ker jekirurgija medicinska stroka, pri kateri kirurgoperira: odreže, odstrani, prereže, odpre, očisti,zašije bolan del telesa.Predstopnja kirurškega posega, dobra preventiva,je tudi zelo pomembna in lahko celoprepreči operacijo. Tekom desetletij sem prekolastne izkušnje in izkušenj številnih bolnikovugotovila, da je potreben celostni pristop dobolnika, do bolezni, do bolnega organa.Že leta živimo preveč stresno, ne čisto vskladu z naravo, ki deluje vedno po nekemvrstnem redu: dan, noč, letni časi, sonce, lunaitd. Različne teorije, kot so Darwinova, Mendelovizakoni in seveda številne druge, še veljajo.Vendar so za stresno življenje današnjegadne potrebni malo drugačni pristopi, kajtimladi občudujejo in se ukvarjajo z različnimiadrenalinskimi športi, nezdravo živijo in senezdravo prehranjujejo. Kakšni zakoni veljajoza take situacije ali za vsakodnevno izgorelostdelavca, pogosto tudi zdravstvenega delavca inseveda tudi zdravnika.Tako stresno življenje, preutrujenost vodiPolonca Steinmanndo krčenja ožilja in različnih cevnih organov:gastrointestinalnega trakta, urogenitalnegatrakta, respiratornega trakta, vseh žlez, limfnegasistema, vseh celičnih mehanizmov in drugihcevk v telesu. Kako preprečiti krčenje koronarniharterij, žolčnih vodov, ledvičnih glomerulov,bronhialnega vejevja, ožilja v možganih? Kako?Z učenjem drugačnega, malo upočasnjenega načinarazmišljanja, življenja! Tudi strahove lahkože enkrat vržemo v smetnjake, ki so postavljeniv vsakem domu in pred vsako hišo.To se zdi čisto enostavno, a je včasih tudi zeloboleče in dolgotrajno. Če smo leta in leta delalinapake, se jezili, obtoževali, gojili zamere, pili,kadili, ponočevali, nagajali najbližjim, svojimuslužbencem, kako se bomo potem hitro spremenili?Včasih moramo tudi znati reči ne, dane izgorimo.Ljudje se spremenimo le tedaj, ko občutimolastno bolečino! Ko zbolimo, ko nas zelo tišči prisrcu (se bojimo infarkta), ko imamo hude migrene(ne moremo zavestno odpustiti blokad),nezdravljen povišan krvni tlak po lastni krivdi(se bojimo možganske kapi), ko dvigujemo težkepredmete (dobimo hernijo diskusa), ko nasje strah (težko dihamo ali nam srce močnejeutriplje), ko se razburjamo po nepotrebnem,po možnosti še dobro jemo in pijemo (zvišanijetrni testi, napad žolčnih kamnov) idr., ko seponesrečimo (počivamo le takrat, ko si zlomimonogo in smo v bolnišnici ali imamo mavec), kopride do nesoglasij v družini, imamo prometnonezgodo...Kako lahko družinski zdravnik, specialistali kirurg pomaga bolniku v takšnem položaju?Za bolnika potrebujemo veliko časa, da najdemovzrok njegovi bolezni ali življenjskemupoložaju.Iskati moramo po svoji oziroma bolnikoviculici in mu pomagati razvozlati uganko, zakajtako živi, tako razmišlja, zakaj ga je strah, zakajje jezen, zakaj občuti krivdo, sovraštvo, zavistali kakšno drugo negativno čustvo?Človeške vrednote je treba prav tako gojiti,kot je treba okopavati, zalivati vrt. Pozitivnanaravnanost do življenja, do vrednot vodi kboljši življenjski energiji. Prijaznost, sočutje,skromnost, potrpežljivost, tovarištvo so, kotvemo, osnovne človeške vrednote. Zakaj imačlovek bolj razvite možgane? Zakaj ne negujemotudi čustvene in duhovne inteligence, ampakvečinoma le intelektualno? Zdravniki, zdravstvenidelavci in vsi poklici, ki delajo z ljudmi,smo v istem čolnu kot naši bolniki: plavamo poreki življenja, vedno le od zaploditve do smrti.Zakaj se ne bi vsi skupaj potrudili, da bi v svojoculico dajali le pozitivne trenutke, spomine? Tonas čisto nič ne stane, kajne?Tako razmišljanje dobimo ob zaploditvi, vnosečnosti, tekom otroštva.Iskati moramo začeti po svoji ali bolnikoviculici.Od zaploditve naprej plavamo v slamnatikošarici po reki življenja vse do svoje smrti.Že ob zaploditvi dobimo v naročje culico spominov,v kateri so dedni zapisi, miselni vzorcinaše družine, dobri ali boleči spomini, v njej sezbirajo tudi spomini na zlorabe iz otroštva inseveda številni drugi spomini. Kje so zapisani,verjetno še ne vemo natančno. Včasih kar pozabimo,kakšna zloraba nas je prizadela v otroštvuali kasneje, ali nas je prizadel oče, mama, teta,stric, stari starš, kak drug sorodnik, nekdotretji, sodelavec, šef na delovnem mestu. Ali jebila to psihična, fizična, spolna, finančna, meddružinska,mednarodna, medverska, zloraba vzdravstvu, mešana ali kakršnakoli druga?Najlažje jo bomo ozavestili, ko bomo spetprizadeti. Človek, ki nas je tokrat prizadel,morda sploh ni kriv, da smo prizadeti, le odprlje rano iz preteklosti, ki jo hranimo v svojiculici. Spomini na številne pretekle zlorabezelo vplivajo na naše in bolnikovo današnjeslabo počutje.Ker se svet spreminja, naš bolnik seveda niizjema. Zdravniki mu moramo pomagati razmišljatimalo drugače, da njegova koronarnaarterija, alveoli, njegovo črevo ne bodo več takostisnjeni. Vemo, da narašča zbolevnost gastrointestinalnegatrakta, kajti v boleznih črevesja seodražajo zgoraj omenjene stare zamere ipd.Mnenje: zdravljenje zlorab je lahko zeloenostavno za bolnika in veliko cenejše zanaš zdravstveni sistem. Ozaveščanje preteklezlorabe in razumevanje življenjske stiske jelahko zelo boleče. V primeru, ko bolnik zboli,mu moramo pomagati, včasih je operacijatudi nujno potrebna. Ugotavljanje vzroka boleznibolniku pomaga k hitrejši ozdravitvi indružinski zdravnik, specialist ali kirurg lahkoveliko pripomorejo k temu. Čas, ki ga bolnikuposvetimo v ambulanti družinskega zdravnikaali specialista, je dragocen dejavnik. Ozdravitevje veliko hitrejša, rehabilitacija po operacijiznatno krajša, če bolnik zavestno razume svojobolezen ali poškodbo. Potrebno je tudi učenjenjegovih svojcev, okolice, krajanov in šefov tersodelavcev.ISIS januar 2006

TAKO MISLIMO119Mavrični lokJanko KostnapfelČloveško življenje si zelo shematičnolahko prikažemo s pa-vendar pri otroku seveda še simbolično.sklerotične spremembe ... so že izraz staranja,rábolnim lokom ali mavrico Sicer pa je sušenje pravzaprav bistvo stara-po dežju, kizatone podobzorjem. Življenje se začenjas semenčico v ženskicelici in se dviga protivrhu svojega hriba ter senato spušča v dolino protismrti. Nekateri angleškistrokovnjaki pravijovčasih tej poti, ne pravlepo, od spermija do črva(from sperm to worm). VLjubljani je na primer večkakor tisoč ljudi starihdevetdeset let.Ta življenjski lok lahkonenatančno razdelimo včas otroštva in mladostido 25. leta, v zrelo obdobjedo 65. leta in v starostnopo teh letih. Starost predstavljatretje življenjskoobdobje, ki ga nekaterirazcepijo še v četrto po80. letu. V zrelem obdobju,ki traja štirideset let,naj bi bil človek vključen vorganiziran delovni proces,ki pomeni kritikovsakršnega raztresenegazasebnega početja.Ker smo začeli z rojstvom,lahko bi tudi zzanositvijo, naj povemo,da je rojstvo, seveda metaforično,v prispodobi,tudi začetek staranja.Že pri dveletnem otrokuspoznamo, da izgubljatekočino, ki je dajala dojenčkomvidez sočnostiin okroglin kakor žogam.Včasih se že pri otrokuprikažejo kakšne temnepege po koži. In tudi sože opazili sklerotične naslagena ožilju. Izguba tekočine,pigmentnaIvana Kobilica, 1861–1926: Starka s skodelico kavepolja,nja. Vendar vemo o vzrokih za staranje pravmalo. Vsekakor pa je staranje propadajoč(degenerativen), napredujoč (progredienten)in nepovraten (ireverzibilen)proces. Vse živo sestara in umre.Če se že v otroštvu inmladosti pojavijo kakšnaznamenja staranja, potemlahko spoznamo, dase v višji starosti lahkopojavijo tudi znaki rastiin mládja. Pri staremčloveku lahko nastopinova rast, novotvorba, kije – žal – večkrat zločesta,maligna. Tudi v duševnemsvetu so kakšne podobnostimed otrokomin starčkom. Pravimo,da je starost zrcalna slikaotroštva. Otroček se naeno oko smeje, v drugempa ima solzico. Starčkuhitro privro solze, ko vidiotroka v vozičku ali semu utrne lep spomin izotroštva. Kakor so se solzehitro zalesketale, takohitro izginejo – starostnačustvena inkontinenca.Še in še je treba poudariti,da staranja nedoločajo kronološka leta,marveč starostni pojavi– kadarkoli! Vsi vemo,da ima lahko tudi mlajšičlovek marsikatere starostnepojave, telesne induševne – nekateri starejšiljudje pa še dolgo vzrela leta ne.Staranje se polagomaplazi v človeka. Vendarse telesna in duševna podobane ujemata povsem,nista docela skladni,kongruentni. Telesnipojavi staranja so lahkozelo očitni, duševno pabo človek še svež in čil.januar 2006 ISIS

120TAKO MISLIMOLahko je tudi obratno.Pri običajnem staranju se pojavi utrujenost,okornost gibov, počasna in drobnahoja. Elastičnost popusti, dihanje postanetežje, koža tenka in nagubana. Sluh popusti,vid opeša ...Tudi pri duševnem delu se pojavi utrujenost,človek se ne more zbrati. Zanimanjese zoži, rutina pa je še kar dobro ohranjena.Inteligentnostni količnik (IQ) ostane v osnoviseveda nespremenjen, učinkovitostni količnik(EQ) pa se občutno zniža. Spomin slabi, najprejza sveže dogodke – začasni, pozneje tudiza starejše – trajni. Začasni in trajni spomindelujeta po dveh različnih fizioloških poteh.Starostnik postane čustveno labilen.Človek doseže na splošno svoj življenjskivrh tam pri petdesetih letih in potem sledispust v dolino, nazadovanje – involucija. Nekaže hiteti z osvajanjem svojega vrha. Pametnejeje počasi utrjevati vzpon. Hiti počasi– festina lente!Obdobje nazadovanja – involucijo – bilahko razdelili na tri odseke. Okrog petdesetegaleta ali tudi prej je mena, klimakterij, ko nastopiže izrazitejše nazadovanje regeneracijskihorganov. Tam do 65. leta govorimo o involucijiv ožjem pomenu in pozneje je staranje že boljočitno.Klimakterij pripisujejo zlasti ženskam,vendar ga doživljajo tudi moški (climacteriumvirile). Moški postanejo naenkrat neaktivni,v splošnem depresivni. Ženske kažejo pretežnovegetativne simptome, ki so navzvenbolj očitni. Nevrotične osebe imajo izrazitejšeklimakterične motnje. Pri meni gre za biološke,endokrine in psihogeno pogojene motnje.V odseku ožje involucije pogosteje nastopamožganska ateroskleroza, bolestna otožnost– psihična depresija in blodnjavost – paranoidnost.Včasih se že pojavi zgodnja demenca.V višji starosti po 65. letu pa je huje prizadetomožgansko ožilje in sama možganovina,v pomenu sušenja, atrofije.Danes pri starejših ljudeh dovolj pogostougotavljajo demenco – splošno duševnooslabelost. Še posebno sta pogosti dve obliki:vaskularna (aterosklerotična) in Alzheimerjevademenca. Pri Alzheimerjevi gre za nalaganjebeljakovinskih naslag, amiloidnih plakov vmožganskem tkivu. Ta bolezen ima dva tipa:z zgodnjim in poznim začetkom.Pri demencah se običajno pojavijo najprejmotnje začasnega spomina in pozneje še trajnega.Zaradi tega imajo bolniki slabo splošnoorientacijo. Prizadeto postane mišljenje, posebejodnos do dejanskega sveta. Tudi čustvovanjeje moteno. Zavest pa je ohranjena. Zavestje motena pri deliriju – akutni zmedenosti, kidovolj pogosto spremlja demenco.Včasih, žal redko, pa je vendar zanimivoslišati od dementnega bolnika izrečeno misel,ki je vsebinsko tako polna in izvirna, dapreseneti, in strokovnjak se bo vprašal, če seskozi “demenco” le morda ni izvila iz globinnjegovih prednikov ...V višji starosti ni redka blodnjavost, koimajo starostniki občutek, da jim okolica takoali drugače “nagaja”, kar ne drži.Pri starejših ljudeh je pogosta duševna depresija.V dolgem in pogosto težkem življenjuje pač dovolj razlogov zanjo, posebno če deluješe biološka nagnjenost. Rusi pravijo: življenje jenajbolj zapletena reč. Depresija je čustvena bolezenin v ospredju je žalost. Tudi razmišljanjeje otožno in brezupno. Žalost je pač huda stvar.Tudi motorika je pri depresivnih ljudeh prizadeta,počasna in okorna. Samomor je rezultatpsihične depresije. Pri starostnikih je dvakratpogostejši kakor v splošni populaciji.V višji starosti se ljudem prikazuje sevedaveliko vsakršnih življenjskih težav in se odpiramnogo novih vprašanj, tudi psiholoških, da,celo filozofskih.Vendar jih starostniki v splošnem rešujejopozitivno zase.Ena od neprijetnosti je že osamljenost.Vendar starostnik včasih reče: “Ne čutimse osamljenega in ni mi dolgčas, ker venomerpijem iz polne čaše svojega življenja.” Ali:“Ne čutim se osamljenega, ker se ves čas pogovarjams svojo pokojno ženo, katere slikavisi na steni ...”V romanu pisatelja iz Latinske Amerike G.G. Márqueza Sto let samote, beremo: “Skrivnostlepe starosti ni nič drugega kakor poštenazveza s samoto.”V neki študiji osemdesetletnikov domaupokojencev, statistično pomembne nagnjenostiv negativno smer ni bilo ugotoviti vnobeni od naslednjih psiholoških kategorij:osamljenost, dolgčas, zavoženost življenja, občutekkrivde, življenjska naveličanost, bojazenpred še višjo starostjo, strah pred umiranjem,strah pred smrtjo. V posmrtno življenje večinapreiskovank in preiskovancev ne verjame, tuditisti ne, ki redno sledijo obredom v cerkvi.Najbrž je treba imeti veliko vero v življenje,da človek sprejme postavko, da bo nekoč ledelec vesolja ali celo samo val.Glede smisla življenja kaže priznati, da zabistven smisel ni mogoče vedeti. Zato je boljprimerno govoriti o pomenu življenja.V navedeni raziskavi starostniki najpogostejevidijo glavni pomen življenja v nenehnemprizadevanju za čim boljše medsebojneodnose, zlasti v družini, in na drugem mestuustvarjalno delo, ki ga lahko doživlja tudi cestnipometač in ne samo kakšen znanstvenik.Treba je priznati, da je starost lahko tuditežka in mučna, še zlasti takrat, kadar se pojavijotelesne motnje in bolezni, pogosto večhkrati – multimorbidnost.Ko so literarnega in gledališkega kritikaJosipa Vidmarja pri 95. letih vprašali, kakose počuti, je odgovoril z retoričnim vprašanjem:“Katero življenjsko obdobje pa ni bilotežko?”V dolgem in vselej zapletenem življenjustori človek tudi kakšen greh – moralni prekršek,ki mu na stara leta privre na dan. Vendarje treba znati živeti tudi s svojimi grehi. Maloobčutka krivde ni slabo – se človek lepše vede...Sicer pa si moramo prizadevati svoje temne,destruktivne nagone, ki jih pač vsakdo ima,potlačiti, internalizirati in dvigniti erotične,v širšem pomenu te besede. In grehe drugihkaže spregledati. To je edini način za spravo.Druge poti ni.Zdravnik in psihiater A. D. Zurabašvili vTbilisiju je na vprašanje, tudi glede na stoletnoprebivalstvo Gruzije, kako doseči visoko starost,odvrnil: “Treba je veliko delati, nikomurnič zlega storiti in izključiti zavist ...”Stari ljudje so bolj pomembni, kakor jimpriznava družba. Starostniki imajo obširnovédenje in velike življenjske izkušnje. Imajosposobnost distanciranja, kar je lahko zelokoristno. Spoznali so pojav “daltonizma”, koso na stara leta ugotovili, da so v življenjupristno videli kaj v “zeleni barvi”, a se je poznejeizkazalo, da je bilo v resnici “rdeče” ...Stari ljudje imajo izostrene moralno-etičnenorme. In vsi so pacifisti, proti vojnam, saj sojih sami preživeli. Takšno stališče je sevedaizjemno pomembno.Družba običajno starostnikov ne cenidovolj. Ali se denimo država sploh zaveda,kolikšen denar v gotovini prejema (ker je žedenar vse ...), ko babice in dedki čuvajo vnučke,svoje in morda še sosedove, jih poučujejoin predvsem vzgajajo, da njihovi mladi staršilahko mirno delujejo v službah?!Starost in stare ljudi je vredno ceniti inspoštovati.Starostniki pa morajo tudi sami gojiti inrazvijati samospoštovanje. Zato, ker si ga zaslužijoin tudi potrebujejo.S samospoštovanjem je lažje živeti in tudiumreti.ISIS januar 2006

122ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASUV višinskem kraljestvu nomadovGostovanje folklorne skupine COF v vzhodni Turčijiod 23. septembra do 5. oktobra 2005Vanja MalisJeseni gremo lahko v Turčijo, je rekelpredsednik Zoc na zadnji junijski folklornivaji. Samo nasmehnili smo se, sajnismo verjeli, da je mogoče. Velikokratsmo se že ušteli…Zares sta v izvedbo turneje verjela Zoc inMarjan, ki sta potem celo poletje "garala" inz veliko zagnanostjo poizkušala nemogočespremeniti v mogoče. Uspelo jima je s pomočjoturistične agencije Oskar, tako da smo naprvi jesenski vaji slišali, kar smo želeli slišati:Turneja bo!Povabil nas je naš veleposlanik v Turčiji,gospod Andrej Garasselli, ki se je z županommesta Kars dogovoril za gostovanje našefolklorne skupine COF na 2. kavkaškem folklornemfestivalu v mestu Kars na skrajnemvzhodu Turčije. Nihče še ni slišal za to mestoin ko smo ga le našli na zemljevidu, nam jevzelo sapo: saj to je blizu armensko-gruzijskeSrečanje s Kurdi – pojemo in nismo več tujci!Žena iz kurdske vasi 2400 m nad morjem zvnukommeje, daleč, zelo daleč! Končni izračun razdaljeje bil okrog 5000 kilometrov z avtobusom - inpri tem letalskega poleta do Carigrada splohnismo upoštevali.V Carigradu smo bili prej kot v dveh urahin smo 24. septembra še v nočno-jutranjih urahzačeli naše prelepo potovanje po Turčiji.Na poti proti Ankari so bila naselja še podobnanašim, le minareti so nas opozarjali, daje pokrajina turška. Po malem je deževalo vsedo Ankare, kjer smo obiskali naše veleposlaništvo.Lepo so nas sprejeli in nam povedaliveliko zanimivega o Turčiji in tudi o svojemdelu. Medtem ko smo pili čaj, tradicionalnoturško pijačo, se je zjasnilo in v soncu smopo dolgi, s ponaredki keltskih levov obdaniaveniji prišli do Atatürkovega mavzoleja.Častna straža, v vrstah čakajoči ljudje in sammavzolej so nas prepričali o kultu osebnostiAtatürka - očeta naroda, ki je umrl že pred 50leti, v ljudeh pa živi še danes. To dokazujejo ssvojim spoštljivim obnašanjem in množičnimobiskovanjem mavzoleja.Pot smo nadaljevali do Sivasa, nekdanjeprestolnice seldžuškega kraljestva, in si jokrajšali s petjem. Tudi naša vodička Ana namje povedala veliko zanimivosti o življenju sodobnihTurkov, ki porabijo na leto 120.000 tončaja, traktor pa jim pomeni statusni simbol,ki ga po vaseh raje kot za delo uporabljajo zaprevozno sredstvo.Po štirih urah vožnje se je pokrajina začelaspreminjati, postajala je vse bolj stepska inposušena trava in črna vulkanska zemlja, kije gledala iz nje, sta govorili o dolgotrajni suši.Vozili smo se med polji, na katerih je delaloveč žena in otrok, možje so bili v manjšini. Tesmo videli v vaških in mestnih čajnicah, kjer soob pitju čaja klepetali o vsakdanjih problemih,sklepali kupčije in igrali karte, domino in drugeigre. Nikamor se jim ni mudilo. Čas tu tečeveliko počasneje kot pri nas. V mestih je bilona cestah videti veliko več moških kot žensk inzanimivo, prijatelji so se držali za roke.ISIS januar 2006

ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASU123Cofovski nastop v nekdanji armenski prestolnici AniMi pa smo hiteli dalje in imena mest inkrajev ter visokih gorskih prelazov so se mešalamed seboj. Ves čas smo bili na nadmorskivišini 2000 m in več. Spali smo v presenetljivosolidnih hotelih, jedli turško hrano in pili ayran– zelo osvežilno pijačo, narejeno iz jogurta,vode in malo soli.Naš "radio-avtobus" v osebi Marjana nas jeobveščal, da vreme bo in da posebnih prometnihzastojev na cesti ne pričakujemo. Sevedane, saj je bila cesta preko gorskih prelazovskoraj prazna. Težko si predstavljam, kako jetu pozimi, ko povprečno 80 dni na leto ležisneg in ko zavijajo volkovi.Vozili smo v "svetu brez dreves". Tu, kjer soše pred sto leti rasli gozdovi, je sedaj le nizkogrmičevje.Star armenski pregovor pravi: Van na temsvetu, raj na drugem. Spustili smo se protimestu Van in sodavemu jezeru z istim imenomv bližini. Na prvi pogled bi rekla, da je morje.Jezero se je v soncu lesketalo zeleno-modroin resnično je bilo videti kot raj na zemlji. Sčolnom smo se zapeljali na otoček Akdamar,na katerem stoji v samotnem sijaju armenskakatedrala.Sodavo jezero, ki je nastalo pod dvemavulkanoma, meri 3574 m 2 in je sedemkratvečje kot Ženevsko. V njem živijo ribe, čepravvoda ni primerna za pitje in ne za namakanjepolj. Ugotovili smo, da je še kako primerna zakopanje. Pozno popoldan smo se povzpeli šena romantično Vansko trdnjavo (v osmanskihčasih je bivalo tu 3000 janičarjev) in počakalina sončni zahod. Uživali smo ob pogledu nasonce, ki je počasi potonilo v jezero, in razmišljalio minljivosti številnih civilizacij, Urartov,Armencev in Seldžukov, ki so nekdaj živele natem območju. Sedaj živijo tu Kurdi, edini narodna svetu, ki nima svoje države. Šele nedavno sosi izborili pravico do lastnega jezika.V palači Izak paše smo se spoznali s skupinomlajših Kurdov in jih prosili, da nam kajzapojejo, ker smo se z besedami zelo težkosporazumevali. Tudi mi smo jim zapeli inprisrčna komunikacija je stekla, saj je pesempostala most za prenos čustev.Še en dan turističnih ogledov pred našimciljem: sprehodili smo se čez šejtanski mostob reki Muradiji do njenih slapov in se natopovzpeli še do mesta, kjer je po verskih resnicahpo vesoljnem potopu nasedla Noetova barka.Pogledali smo domnevne okamnele obrisetlorisa barke. Od tod se nam je v vsem svojemsijaju ponudil tudi pogled na Ararat (5165m),ki je bil izjemoma brez "kape". Njegova lepotanas je prevzela, da nam je zastal dih.Ko nam je kustos muzeja povedal, da imajov vasi 200 m više svatbo, smo se takoj odpraviligor. Že od daleč smo zaslišali glasbo. Pridružilismo se jim, malo zapeli, malo zaplesali in si prisporazumevanju pomagali z rokami. Prijaznivaščani so nam ponudili čaj. Nekateri smose sprehodili še skozi vas in si ogledali, kakozgleda tipična kurdska vaška hiša. Po oblikije podobna kontejnerju, ima ravno streho, nakateri raste trava. Hiša ima dva prostora. Venem živijo ljudje, v drugem živali. V prostoru,kjer živijo ljudje, je na ilovnatih tleh preprogain nekaj blazin, v kotu televizor, imajo tudimobitel in satelitsko anteno. Globalizacijaprodira tudi v vasi na višini 2400 m.Končno smo prispeli na cilj – v mesto Kars,pripravljeni na naše plesno sodelovanje na2. kavkaškem folklornem festivalu, kjer smobili edini predstavniki iz Evrope. Poleg nasin domačih folklornih skupin so na festivalusodelovale še folklorne skupine iz Gruzije, Armenijein Azerbajdžana. Za razliko od ostalih,je nas na festival povabila neposredno mestnaV skalo vklesani pontski grobovi v Amasyi – nekdanji prestolnici pontskega cesarstvajanuar 2006 ISIS

124ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASUKrščanski samostan Sumela, pripet v skalno stenoobčina Kars, zato smo imeli najslabši avtobusin najboljšega in najbolj prijaznega voznika.Samoiniciativno (čeprav smo si želeli nekajčisto drugega) nas je peljal na ogled mestnemošeje, muzeja, na razstavo slik in na koncuseveda na čaj v barček ob umetnih slapovih.Njegovi prijaznosti se ne bi mogli upreti, tudiče bi znali kurdsko.V Karsu so nas nastanili v študentsko naseljemalo ven iz mesta, kjer smo stanovaliskupaj z Azerbajdžanci. Dvoposteljne sobe sobile sicer majhne, vendar lepo opremljene, čistein vsaka je imela svojo kopalnico. Jedli smo vveliki skupni jedilnici in hrana je bila dobra,podobna kot drugje v restavracijah, govedinain ovčetina, lahko tudi piščanec, veliko zelenjave,sir in sadje.V zavetju, pred jedilnico, kjer je sonce najlepšegrelo, smo v edinem prostem popoldnevupraznovali Metkin in Matjažev rojstni dan.Tako spontano smo se zbrali in vsak je prinesels seboj kaj za pod zob, v glavnem še ljubljanskezaloge. Matjaž je poskrbel za pijačo. Pridružilose nam je še nekaj sosedov in naš vodič. Velikosmo peli, klepetali, se smejali in vzdušje je biloenkratno. Naslednji dan je slavljenec izjavil,da je bil to njegov najlepši rojstni dan (izmedšestdesetih, moram prišepniti).Festival glede programa ni bil preveč zahtevenin organizacijsko tudi še premalo dodelan,saj so odločitve, ki so jih povedali na sestankuvodij skupin, potem v dveh urah vsaj še dvakratspremenili. Vse je bilo v skladu z njihovoživljenjsko filozofijo: yavaš, yavaš, kar pomenile počasi, počasi.Kljub temu smo se cofovci zelo potrudiliin svoje dolžnosti dobro opravili. Prvi in tudinaš najpomembnejši nastop je bil na dvoriščumestne trdnjave v Karsu, na čudovitem prizoriščuz velikim odrom, pred 5000 do 6000gledalci. Edina pomanjkljivost zares idealnegaodra je bila, da ni imel strehe.To smo cofovci še kako občutili, ko se jemed izvedbo naših rezijanskih plesov ulilo.Kljub temu smo odplesali do konca in poželivelik aplavz, čeprav smo pričakovali, da sebodo domačini bolj navduševali nad svojimiNočni Carigrad –Hagia Sofiaritmi in domačimi skupinami. Zelo smo bilipočaščeni, ko smo izvedeli, da bo koncertuprisostvoval tudi naš veleposlanik v Turčiji,gospod Andrej Grasselli, ki je posebej zatopriletel iz Ankare. Po koncertu nas je obiskaltudi v našem naselju in v prijetnem pogovorusmo se zadržali pozno v noč.Kasneje smo imeli še nekaj nastopov narazličnih krajih v Karsu in okolici, toda vsi sobili na neprimernem terenu, krajši in manjzahtevni, kot je bilo sprva mišljeno.Največ stikov smo imeli z Azerbajdžanci,ker smo stanovali v istem naselju in nastopalina istih krajih. Zelo so bili navdušeni nadnašimi muzikanti in so se celo naučili zapetinekaj taktov, ki so jih potem vztrajno ponavljali,kadar smo se srečali.Hitro, kar prehitro je minilo!Na poti domov smo si ob Črnemu morjuogledali še čudovito mesto Amasyo, nekdanjoprestolnico pontskih kraljev, in njihovegrobove, vklesane v živo skalo nad mestom.Za tem smo videli še eno največjih turškihznamenitosti – edini krščanski samostan Sumela,stisnjen v zavetje skale, ki bolj spominjana Tibet kot na Turčijo in leži 1181 m nadmorjem. V jamski cerkvi samostana so izrednodobro ohranjene freske, posebno lepa je freskadevice Marije z Jezusom.Še polnočni sprehod po Carigradu tik predodhodom letala in že smo bili doma. V hladnoin deževno Ljubljano smo se vrnili polni lepihvtisov, s tisoči posnetkov v fotoaparatih intrdno odločeni, da se še vrnemo.ISIS januar 2006

ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASU125Ljubljana-Nordkapp-Ljubljanaali 10.078 km v 20 dneh(1. del)Tomaž RottNa videz nemogoče dolga pot,pa je vendar minila brez večjeutrujenosti, s številnimivtisi o Skandinaviji in predvsemo Norveški, za katero bilahko napisal kar Nnnnnnnoooooooorrrrrrrvvvvvveeeeeeeeššššškkkkkkaaaaaaaa,saj jetako neizmerno dolga kot prava stonoga, kjernoge predstavljajo polotoki z zalivi, zalivčkioziroma fjordi, ki oblivajo bolj ali manj vitektrebušček in nekoliko obilnejšo zadnjico najugu.Samo za predstavo nekaj številk. Od Ljubljanedo Osla je po najkrajši poti približno1900 km, od Osla po najkrajši poti prekoTrondheima do Nordkappa pa še skoraj 2100km. Nekateri enačijo slabih 2400 km dolgo potiz Rima do Osla z dolžino poti iz Osla prekoBergna, Trondheima, s skokom na Lofote, vTromsø in preko Alte do Nordkappa.Vedela sva, da je na Norveškem veliko vodev obliki rek, slapov, jezer, ledenikov, morskih zalivov,na žalost tudi pogostih deževnih oblakovin megle, da mora biti precej trajektov, nisvaVeternice v stiku z naravoOslo – pred mestno hišopa si mislila, da je toliko mostov in predvsemštevilnih kratkih in neredko izjemno dolgihpredorov, na kopnem, pod morjem, tako dasem dobival asociacije na miška Jerryja, ki sepred preganjajočim mačkonom Tomom skrivav ementalskem siru.Pred kratkim je bilo objavljeno mednarodnoporočilo o kakovosti življenja v različnihdržavah sveta. Norveška je gladko osvojila prvomesto. Bogata infrastruktura, dober zaslužek,precejšnja socialna varnost, visoka kulturaživljenja na različnih področjih, med drugimima kar 80 odstotkov Norvežanov lastnohišo (pa čeprav še tako skromno), in verjetnoše kaj. Kakovost življenja jim omogoča tudinjihova prislovična skromnost v vsakdanjemživljenju.Zaradi odkritja obsežnih nahajališč nafteje država postala bogata, vendar se zavedajominljivosti tega bogastva in ga ne zlorabljajo.Nafta Norveški zaenkrat omogoča, da imaposeben položaj med evropskimi državami,januar 2006 ISIS

126ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASUOslo – mestna hišasaj ni članica Evropske unije. Poseben položajima tudi glede ribolova, podobno kot Islandija,in je med drugim ena redkih držav, kjer se jeohranil kitolov.Njihova zgodovina je pestra. Med najstarejšimiprebivalci so bili narodi, ki so se obkoncu ledene dobe, pred približno 11.000 leti,pričeli preseljevati iz ledeno mrzle Sibirije v"toplejše kraje". Kljub temu ime kraja Sibirijakaže na to, da imajo lahko tudi na Norveškem,v notranjosti dežele na severu, včasih izjemnonizke temperature, še posebej v dolgih polarnihnočeh.Omenjena prazgodovinska kultura lovcev,ki so jo poimenovali Komsa, naj bi predstavljalaprednike današnjih Samijev (oziroma Laponcev),ki jih je na Norveškem približno 40.000.Sledilo je še več kultur, ki so se razlikovale ponačinu življenja: bili so lovci, ribiči, pastirji,kmetovalci, uporabljali so različna kamnitaorodja, od kovin so uporabljali predvsem bron,ki so ga dobili v zameno za jantar. Šele trgovanjez Rimljani jim je prineslo orožje in orodje izželeza, kar jim je omogočilo lažje izsekavanjegozdov, gradnjo večjih ladij, v 5. stoletju pa sopričeli sami topiti železovo rudo.Večji del nordijskega prebivalstva izvira izsevernih in srednjeevropskih plemen, ki sose selila proti severu pred 8.000 leti. Razvilase je značilna nordijska rasa visokih, močnihsvetlolasih ljudi z modrimi očmi. Germanskivplivi so prinesli skupaj s starogermanskopisavo z runami tudi germanski jezik, osnovoza razvoj skandinavskih jezikov.Predniki sedanjih prebivalcev so kot Vikingiod 8. do 11. stoletja ogrožali številne deželedanašnje Evrope, vključno s sredozemskimi.S hitrimi in okretnimi ladjami, ki so imele do16 parov vesel in veliko kvadratasto jadro, soropali po britanskih otokih, obalnih krajihBritanije, Irske, Francije (Normandija naj bidobila ime po "ljudeh s severa"), maverskeŠpanije, neuspešno večkrat napadali Bizanc,prišli do Volge in celo do Bagdada. V 10. in11. stoletju so odkrivali in poseljevali Islandijo,Grenlandijo in okrog leta 1000 kot prvi prišlina obalo Severne Amerike. V 12. stoletju soVikingi kot najemniški vojaki sodelovali ssilami Svetega rimskega cesarstva.Zanimivo je, kako so brez kompasa, tudi voblačnem vremenu, lahko pluli po morju. Sageomenjajo "sončni kamen, solarsteinn", ki ga jeverjetno predstavljal kristal kordierita. Ta polarizirasvetlobo modro, če je dolga os kristalausmerjena k viru svetlobe oziroma k soncu.Tudi v sodobnih letalih, ki letijo nad polarnimipodročji, kjer zaradi motenj magnetnih silnicne morejo uporabljati magnetnih kompasov,določajo položaj sonca s posebnimi polarizirajočimilečami.Še v vikinškem obdobja je njihove bogove,Odina, Thora in druge, zamenjalo krščanstvo.Leta 1995 so proslavljali 1000-letnico krščanstva.Največ zaslug za to je imel kralj Olav II.,ki so ga kanonizirali za svetnika. V njegov spominje bila zgrajena mogočna gotska katedralaMarijina cerkev iz 12. stoletjaNidaros v Trondheimu, ki je bila do reformacijepo Evropi znano romarsko središče.Od Olava II. je Norveška ves čas neodvisnokraljestvo. Kasneje sta ga ogrožali tako danskakot švedska krona.Vsako obdobje, od prazgodovine, preko vikinškegaobdobja in pokristjanjevanja, iskanjain ohranjanja istovetnosti norveške krone, donapada Nemčije, s katero je sodeloval ustanoviteljnorveške fašistične partije Vidkun Quisling,je pustilo kulturne in zgodovinske sledove,nekatere izmed njih edinstvene v svetu.Norvežani so majhen narod (približno 4,5milijona prebivalcev) v veliki deželi (385.155km 2 ), ki zaradi svojih geografskih značilnostine omogoča preveč lagodnega življenja, šeposebej ne kmetovalcem. Poleg nafte in ribolovaje ena od pomembnejših gospodarskihdejavnosti tudi turizem. Turistična ponudba jebogata in raznolika tako poleti kot pozimi.Za nas je Norveška kar draga, saj je zaIslandijo verjetno najdražja država v Evropi.In vendar se da na morda bolj skromen načindeželo doživljati in doživeti, občutiti vsakdanjiutrip. Vsakdanje življenje se nevsiljivo ponuja.Tudi v osebnih stikih lahko občutiš njihovonevsiljivost, zadržanost, a tudi prisrčno gostoljubnost,odprtost in zaupljivost.Vedela sva, da bi lahko bila na Norveškemtudi več mesecev, da bi si ogledala glavne privlačnosti.Ko sva se odpravljala od doma, svapodobno kot doslej izbrala nekaj osnovnihtočk, ki sva jih želela vsaj nekoliko spoznati:mesta, kot so Oslo, Bergen, Trondheim, Tromsø,morda še Alta, kakšnega od ledeniških jezikov487 km 2 velikega Jostedalsbreena ali 369 km 2velikega Svartisena, nekaj najlepših ali največjihfjordov – Geirangerfjord, Nærøyfjord,Sognefjord, ledeniško dolino Fjærland, ki jonekateri imenujejo Shangri-La Evrope, zvedetinekaj več o Samijih oziroma Laponcih. Končnicilj naj bi bili Lofoti.Načrt poti je deloma krojilo vreme inrazmere na cestah, deloma najina vztrajnostin trma.Prvo popoldne in večer sva prebila na cestido Hannovra, v gostem prometu, zastoju,dežju, nočni megli. Pa naj Nemci govorijo,kako nemogoč je promet pri nas! Drugi dan jebilo nekoliko bolje, čeprav sva potovala prekoHamburga, mimo Köbenhavna in Malmöja vsedo norveške meje.Zabavala sva se s tem, "da sva nenavadnohitro prišla do Bergna" (en kraj s tem imenomje blizu Münchna, drugi pred Hamburgom),"da sva že med polarnimi medvedi" (ko svatičala nekaj časa med tovornjaki hladilniki sslikami belih medvedov). Ugibala sva, kaj pomenikratica LV: gotovo ne Lvov, morda Litvaali Latvija, vsekakor pa ne Estonija, gledala šeISIS januar 2006

ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASU127Nærøydalennekatere druge zabavne oznake avtomobilskihtablic, kot je npr. SE KT (morda bi bila zaradiprotialkoholnih predpisov boljša oznaka SEKS). Med potjo po Nemčiji gor in dol svaposlušala odlično glasbeno oddajo z dobro,pretežno klasično glasbo in, kolikor sva razumela,tudi zabavnimi vložki: kaj je baritonist– to je pevec, ki ne zmore niti visokih, nitinizkih tonov ipd.Elektroenergetske vetrnice so mi bile zaradisvoje pojavnosti vedno všeč in nisem mnogorazmišljal o vseh mogočih (ne)upravičenihugovorih. Vsaj te v Nemčiji so bile deloma tudi"ekološko osveščene": belo obarvane elise so sezabadale v bele oblake, zeleno obarvani nosilnistebri pa so se skrivali v zeleni travi.V Nemčiji so omejili hitrost na avtocestahna 130 km/h, ponekod pa še bolj zaradiekoloških razlogov - izpušnih plinov in nastajajočegaozona.Preden sva prispela do Osla, sva se ustavilav mestecu Halden z veliko trdnjavo FredrikstenFestning, ki naj bi varovala pred švedskimivdori. Prav tako iz 17. stoletja je slikovito staromestece v utrdbi Gamlebyen ob reki Glommanasproti mesta Fredrikstad.Domače borovnice, jagode, češnjeAurlandPrvi mali šok sva doživljala že po prvihkilometrih vožnje po Norveški. Po opozoriluo nadzoru hitrosti so se pojavljale "fotoškatlice"in slikale prekrškarje. V začetku so bili tinadzori tako pogosti, omejitve pa precejšnje,da si nisem predstavljal, kako bova lahko takopotovala na dolgi poti. Na srečo je bilo kasnejeteh škatlic nekoliko manj, vedno pa so bili prednjimi opozorilni napisi o nadzoru hitrosti. Verjetnov smislu državljanskih pravic, da morašbiti seznanjen, kdaj te nadzirajo. Če te zalotijopri prekršku, je tudi en sam km/h nad predpisanohitrostjo dovolj za visoke kazni. Kolikšneso, na srečo nisva ugotovila. Večji del poti poNorveški je vozila Urška, "ker ima lažjo nogo",jaz sem imel raje fotoaparat v roki.Drugi mali šok je bil pred vstopom v Oslo,kjer je potrebno plačati neke vrste "mitnino",podobno kot še v nekaterih drugih večjih mestih.Mitnine, cestnine, mostnine, "tunelnine","trajektnine" in stroški za bencin (kjer se cenebencina lahko iz kraja v kraj ali celo v enemsamem kraju na različnih črpalkah razlikujejocelo za štiri norveške krone, kar je približno 120SIT) so bili največji strošek potovanja. Res jetudi, da je vožnja po nekaterih cestah, mostovihali tunelih, ki so že odplačani, zastonj.Oslo ima mnogo privlačnih točk. Ob glavnicesti, ki vodi od katedrale do kraljeve palače, soglavne institucije: parlament, opera, univerza,vmes je blizu obale mestna hiša, ki je bila dokončanaleta 1950 ob 900-letnici mesta. 10.decembra v njej podeljujejo Nobelovo nagradoza mir. Prvi jo je prejel leta 1901 Jean HenriDunant, švicarski ustanovitelj mednarodnegaRdečega križa.Na zahodnem delu mesta je znani Vigelandovpark, v katerem je skoraj 200 granitnihali bronastih kipov Gustava Vigelanda (1869-1943). Morda sva bila utrujena ali pa so nanaju te sicer zanimive skulpture delovale karmalo tesnobno (podobno kot priznani norveškislikar Edvard Munch iz skorajda istegaobdobja, 1863-1944).Nad mestom je smučarska skakalnicaHolmenkollen z dragim razgledom na fjordOslo. Blizu je tudi novejša za Norveško sicerznačilna večnadstropna lesena cerkev iz lesenihstebrov (stavkirke).V zalivu Osla je polotok Bygdøy z bogatimijanuar 2006 ISIS

128ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASURa IImuzeji. Imeniten je muzej o življenju Vikingovz ladjami iz 9. stoletja z bogatimi grobnimidodatki – zlatnino, skrinjo, sanmi itd.Muzej Kon Tiki je posvečen genialnemuThoru Heyerdahlu, ki je leta 1947 s splavomKon Tiki preplul Tihi ocean od Peruja doPolinezije, leta 1970 pa z ladjico Ra II, narejenona jezeru Titikaka, Atlantik. Za svojedelo je poleg številnih odlikovanj dobil tudifilmskega oskarja. V svojih karikaturah kažeekološko osveščenost in danes modernoprotiglobalistično miselnost. Znane so tudibesede, ki ji je izrekel o svoji plovbi z močnogorljivim lesenim splavom: "Jeg er ikke reddfor å ta sjansen men jeg tar ikke sjansen på årøyke - I'm prepared to take a risk, but not therisk of smoking." Lahko bi jih uporabili tudi vpropagandi proti kajenju.Muzej Polarskip Fram ("Naprej") prikazujeladjo, ki so jo uporabili Frittjof Nansen, RoaldAmundsen in Otto Sverdrup pri raziskovanjihin osvajanjih severnega in južnega pola terGrenlandije. Zanimiva je oprema, ohranjenas teh potovanj: od kirurškega pribora, ki bibil verjetno še danes zelo uporaben, pekačaza kolačke, šivalnega stroja, eskimskih lesenihosti, sončnih očal iz dveh deščic z ozko špranjomed njima do steklenice z Aquavitom – podomače "šnopčkom".Po dvodnevnem bivanju je sledila slikovitapot v Bergen. Med drugim sva se blizu krajaGardnos sprehodila po 5 km širokem in 700m globokem meteoritskem kraterju izpred 600milijonov let. Čuden občutek, če veš, da ga jepovzročil 200-metrski meteorit, ki je treščils hitrostjo 20 do 30 km/s. Vendar je razen leponekod gole raztopljene kamnine pokrajinalepo gozdnata, s slastnimi borovnicami in šenezrelimi brusnicami, gobami in slikovitimilišaji.Nerodno je, če ne znaš jezika. Ko smo moraličakati pod napisom "Vent pa ledebil", svase zabavala z ugibanjem, ali to pomeni veterin led ali prodaja debilov, dokler nas ni vodilskozi odsek ceste v gradnji avto z napisom "Ledebil". Kaj to pomeni, še danes ne vem. Boljpomembno je bilo, da sva se naučila besed"ledige hütter", ko sva iskala "proste kočice"za prenočišče. Nekatere besede imajo podobenkoren kot slovenske, zato razmišljanje odebilih ni bilo povsem neumestno.Prispela sva do dolin z visokimi gorskimiOtrok iz Bergnastenami in slikovitimi jezeri. Eden najlepšihpogledov je bil na dolino Aurland in dolinoNærøydalen ob koncu ponekod le 500 mozkega Nærøyfjorda. Tu so se velike turističneladje le s težavo obračale.Bergen je eno najbolj obleganih obmorskihturističnih mest, zato sva hiško ob hotelu dobilauro vožnje ven iz mesta, potem ko sva moralapreko več velikih mostov. V Bergnu naj bi bil200 dni v letu dež. Če že prenočišča nisva dobilabližje, sva dobila dva dni čudovitega toplegasončnega vremena. Tako sva se peljala tudi na320 m visoki Fløyfjellet, med domačini priljubljenirazgledni in izletniški hrib. Še prej sva siogledala slikovito tržnico ob obali: raznovrstniraki, ribe – predvsem losos, sušen na različnenačine, ki nama ga je ponudil v pokušino prodajaleciz Benečije! Ruski prodajalec nama jedal pokusiti posušeno kitovo meso. Odlično!Žal Urška ni hotela vzeti kitovega mesa – izekoloških razlogov! Kupila sva marmelado izposebne vrste norveških robid rožnate barve,ki jih smejo nabirati le domačini, in salamo izlosovega mesa.Losa sem si ves čas želel srečati. Razen nagačeneganisem videl nobenega. Sicer pa bližnjesrečanje z živaljo, ki tehta do 750 kg, verjetno nebi bilo prijetno. Videla sva nesrečo, ko je turistz bivalnim avtomobilom zbil severnega jelena.Žival je verjetno težka od 50 do 100 kg. Polegžalostnega pogina prijetne živali je nastala karvelika škoda na avtomobilu.Na bergenskem trgu je mogoče dobiti kožejelenov, tjulnjev, belih in srebrnih polarnihlisic. Stanejo od približno 6000 SIT naprej.Za nekaj tisočakov lahko dobiš sicer odličnenorveške češnje, ki jih zaradi cene kupujejobolj po lekarniško.Stari del mesta, Bryggen, iz 14. stoletja,večinoma precej obnovljen, je pod Unescovozaščito. Slikovite hiške izvirajo iz hanzeatskegaobdobja. Najstarejša stavba v Bergnu jeromanska Marijina cerkev iz 12. stoletja, meddrugim okrašena z bogatim krilnim gotskimoltarjem in baročno prižnico.Na poti proti največjemu ledeniku, Jostedalsbreenu,sva v čemernem oblačnemvremenu, ki naju je spremljalo večji del poti,"prebrodila" največji norveški fjord, Sognefjord.Dolg je 200 km, globok do 1308 m - pravomalo morje. Iz slikovite doline Fjærland svalahko opazovala mogočne ledeniške jezike,vrhovi gora pa so se vztrajno greli, oblečeni voblake. Ker sva vseeno upala na boljše vreme,sva se ustavila na drugi strani ledenika, ob izrazitozelenkastem jezeru Loenvatnet. Žal razennekaj igrive svetlobe na jezeru vreme ni biloprimerno za obisk ledenika, poleg tega je delceste zasul še vedno grozeči kamniti plaz. (se nadaljuje)ISIS januar 2006

130S KNJIŽNE POLICEMartin Pollack:Smrt v bunkerju -Poročilo o mojem očetuMarjan KordašMartin Pollack: Smrt v bunkerju - Poročilo o mojem očetu. Slovenskamatica, Ljubljana, 2005, 216 str. Prevod: Amalija Maček.Najprej velja povedati, da je bila knjiga slovenskemu bralcu že predstavljenav eseju Draga Jančarja: Zločinec, moj bližnji (Delo, Sobotnapriloga, 15. oktober 2005). Ko sem ga prebral, sem knjigo takoj kupil inprebral v enem popoldnevu. Potem sem si priskrbel še nemški izvirnik(Der Tote im Bunker - Bericht über meinen Vater. Paul Zsolnay Verlag,Dunaj, 2004, 256 str.) in ga prebral - ter hkrati slovenski prevod še enkrat- bolj počasi.Za tiste, ki Jančarjevega eseja niso brali, kratka vsebina:Osrednja zgodba je rekonstrukcija življenja človeka, ki je bil rojenleta 1911 v Kočevju in ki so ga leta 1947 našli mrtvega (ustreljenega, zizkaznico člana nemške manjšine iz Krškega v Sloveniji) v opuščenembunkerju na Brennerju na italijansko-avstrijski meji. Preiskava je ugotovila,da je mrtvec bil dr. Gerhard Bast, SS-Sturmbahnführer, član SD(Sicherheitsdienst), nekaj časa namestnik vodje gestapa v Gradcu, vojnizločinec, poveljnik raznih t. i. SS-Sonderkommando. Slednje so med drugosvetovno vojno v zaledju nemške armade v Vzhodni Evropi izvajalemnožične likvidacije.Martin Pollack, leta 1944 rojeni sin dr. Gerharda Basta, je v svojo raziskavomed drugim vključil tudi starše svojega očeta. Ded, Nemec, rojenv Laškem, je bil dlje časa odvetnik v Kočevju. Babica, Nemka, rojena vLjubljani, je bila učiteljica v Ljubljani in Kočevju. Tik pred prvo svetovnovojno se je družina preselila v Amstetten v Avstriji. Pred drugo svetovnovojno in med njo so obiskovali svoje sorodnike v Laškem ter hodili naizlete v Kočevje. Smrt v bunkerju je pripoved o nekaterih ljudeh v časupribližno od leta 1880 do 1947, ki so živeli ter delovali v delu Srednje inVzhodne Evrope.[1] Knjiga je hkrati novejša zgodovina slovensko-nemškihodnosov na nekaterih območjih sedanje Slovenije.Odlična knjiga!Menim, da ima tri daljnosežna sporočila: o genezi zla; o pomenu jezika (ter njegove morebitne ideološke vsebine) zaidentiteto oz. narcizem človeka; o nedosegljivosti dvojezičnosti.1. Mehanizmi za genezo zla v človeku so dobro raziskani. A še vedno nedovolj. Menim, da dokončno raziskani ne bodo verjetno nikoli. A vtej pripovedi je pot družine Bast v zlo zajeta v enem (samem) stavku(str. 74):"Problem je bil, da pri nas nismo ničesar spraševali."Zdi se mi, da je v izvirniku ta stavek oblikovan bolj povedno (str. 88):"Bei uns hat man keine Fragen gestellt, das war das Problem."Se pravi, Gerhard Bast je odraščal v okolju, v katerem so prevladovalenemškonacionalne vrednote (v najširšem pomenu tega pojma). O njihni postavljal vprašanj, očitno tudi sebi ne. Postal je marljiv, morda celoučinkovit uradnik zločinskega sistema in končno vojni zločinec. Obrazmišljanju o večvrednosti nekega naroda (ideologije) glede na drugelahko začne slovenski bralec pometati pred lastnim pragom. Jezikovnihin ideoloških smeti je iz znanih razlogov nekoliko manj, a temeljni vzgibiso natančno enaki kot (so bili) pri Nemcih in nacistih. Če dopusti, sleditorej dvoje vprašanj. Prvo se začne z "Zakaj...?", drugo pa s "Čemu....?"Odgovori so vsaj neprijetni, če ne že uničujoči.2. Jezik ima lahko velikanski ideološki naboj. Tako poznamo zgodbe odobrih Slovencih in hudobnih Nemcih; o dobrih partizanih in hudobnihdomobrancih. In hkrati poznamo sicer ne iste, a pravzapravenake zgodbe: o hudobnih Slovencih in dobrih Nemcih; o hudobnihpartizanih in dobrih domobrancih. Tisti, ki so za eno stran svetniki(junaki), so za drugo stran hudiči (izdajalci). Pred človekom je vednoalternativa "ali moliti Boga, ali moliti Hudiča", pri tam pa ni vednojasno, kdo (kaj) je ali Bog ali Hudič. In včasih se človek zaradi zmedev sebi odloči moliti Hudiča (kar koli že to je ali ni) - pač zato, ker si nepostavi vprašanja, zakaj oziroma čemu je sploh treba neko izmišljenoduhovno bitje moliti. Se pravi, zgodbe so lahko v različnih jezikih,imajo pa isto ideologijo. In obratno: v istem jeziku, pa imajo različnoideologijo.[2]"Smrt v bunkerju" opisuje to iracionalno (ideološko?) sovraštvo medSlovenci in Nemci v uvodnih poglavjih (str. 11-35). Vsekakor utegne Nemec"krvavi dan v Mariboru" ("Marburger Bluttag") in generala Maistradojemati drugače kor Slovenec (str. 48-49).[3]Zakaj? Zato, ker je za človeka očitno najlažje razmišljati v črno-belihslikah, v smislu polresnic, klišejev, ki jih ena človeška skupnost pripisujedrugi. Človekovo bivanje se degradira na dva temeljna, iracionalna gona:strah (pred drugačnim sočlovekom) ter strast (drugačnega sočlovekaobvladati in preoblikovati po svoje). Postavljanje kakršnih koli vprašanjje herezija ali izdajstvo. Se pravi, izključujoča pripadnost enemu jeziku(ideologiji) je odraz ne kolektivne identitete, temveč kolektivnega narcizma,katerega jedro je strah pred drugačnostjo[4] ter institucionalizacijaneenakopravnosti ljudi.Čemu? Zato, da se uveljavi koncept, da ljudje in narodi niso enakopravni.Včasih pa, kdo ve, zakaj, nastopi nenavadno, a začasno zatišje in takratje možno sožitje, kot opisuje tale povedni odstavek (str. 35):"Kakorkoli, enkrat leta 1940 so v domači hiši v Laškem za isto mizosedeli stric Drolc, slovenski občinski hujskač ("der windische Gemeindehetzer")nacionalsocialista iz Amstettna - ded in oče sta v strankovstopila leta 1931 - in Guido, ki je bil po njunih rasnih zakonih na polJud. Pili so in se veselili."3. Dvojezičnost (še posebno, če je aktivna) navadno odraža ne le visokostopnjo izobraženosti, temveč tudi svobode. Manipulacija s človekomskoraj ni mogoča. Zato družbeni sistemi dvojezičnost - kljub formalnonasprotnim izjavam - dejansko politično zatirajo. Zatiranje lahko zajametudi človekov duhovni svet.[5] In tudi na osebni, intimni ravni jevzdrževanje aktivne dvojezičnosti izjemno težko, saj zahteva disciplinoter stalno vajo v uporabi dveh jezikov pri govorjenju, pisanju in poslušanju.A zelo težko je v dveh jezikih razmišljati in skoraj nemogočeje, da bi človek tako tudi sanjal.Jezik, povezan s svojimi koreninami - kulturo in zgodovino naroda(nacije)[6] ter humanističnim izročilom človeštva - je prav gotovo sestavinakolektivne identitete posameznika. A če ni teh korenin, postanejezik nosilec uničujočega kolektivnega narcizma.[1] V izvirniku je na začetku narisan ustrezen zemljevid; obžalujem, da ni ponatisnjen tudi vslovenskem prevodu.[2] Hitler in Stalin sta uporabljala različna jezika, a govorila isto totalitarno ideologijo. Partizaniin domobranci so uporabljali isti jezik, a govorili različno ideologijo.[3] Zgodbo mi je prvič povedal koroški Nemec, a sem jo takrat imel za nemško propagando.Prav tako, kot je imel ta Nemec zgodbo o ustoličenju na Gosposvetskem polju za slovenskopropagando.[4] Pred nekaj leti sem v glasilu celovškega planinskega društva poskusil objaviti slovensko-nemškizapis z naslovom "Karavanke imajo spet dve strani". Objavljena je bila samo nemška polovica.Skoraj hkrati sem v reviji "Sodobnost" poskusil objaviti slovensko-nemški esej z naslovom: Nejezik: govorica je bistvena sestavina - ali celo popoln odsev - človeške identitete". Objavljenaje bila samo slovenska polovica.[5] Glej esej J. F. Perkoniga "Mit zwei Zungen"; v zbirki "Im Morgenlicht", Röschnar Verlag,Klagenfurt, 1988.[6] Nadrobna opredelitev pojmov pleme, ljudstvo, narod, nacija je na voljo v odlični knjigi J.Kos: "Duhovna zgodovina Slovencev", Slovenska matica, Ljubljana, 1996.ISIS januar 2006

132PERSONALIAZdravniška zbornica Slovenije objavlja seznam zdravnikov, ki so opravili program sekundarijataUrška Gajšek, dr. med.,izpit opravila 30. 11. 2005Tatjana Kitič, dr. med.,izpit opravila 30. 11. 2005Alenka Lavrič, dr. med.,izpit opravila 31. 5. 2005 s pohvaloZvjezdana Sučić, dr. med.,izpit opravila 30. 11. 2005 s pohvaloŠpela Štunf, dr. med.,izpit opravila 31. 7. 2005 s pohvaloLarisa Vengar, dr. med.,izpit opravila 30. 11. 2005Zdravniška zbornica Slovenije objavlja seznam zdravnikov, ki so opravili specialistični izpitDiana Dimnik, dr. med., specialistka dermatovenerologije, izpit opravila 25. 11. 2005 s pohvaloNaziv "primarij" za leto 2005Prim. asist. Slavenka Beljanski Rogan, dr. med.Prim. dr. Marija Berčič, dr. med.Prim. Martin Bigec, dr. med.Prim. asist. Zvonko Borovšak, dr. med.Prim. mag. Boštjan Čebular, dr. med.Prim. mag. Mojca Kambič Budkovič, dr. med.Prim. asist. mag. Rajko Kavalar, dr. med.Prim. Karel Kisner, dr. med.Prim. Jože Matela, dr. med.Prim. Milivoj Piletič, dr. med.Prim. Damjan Radosavljevič, dr. med.Prim. asist. mag. Davorin Sevšek, dr. med.Prim. mag. Dunja Latifić Jasnič, dr. med.Prim. asist. mag. Iztok Tomazin, dr. med.Izvolitve v učiteljske nazive na Medicinski fakultetiNa seji senata Medicinske fakultete Univerzev Ljubljani 3. 10. 2005 so bili v nove nazivesoglasno izvoljeni spodaj našteti sodelavci:Doc. dr. Damjan Glavač, univ. dipl. kem.,izvoljen v naziv izrednega profesorja zapodročje humana genetikaDoc. dr. Roman Bošnjak, dr. med., izvoljenv naziv izrednega profesorja za področjekirurgijaAsist. dr. Lijana Zaletel Kragelj, dr. med.,izvoljena v naziv docentke za področje javnozdravjeAsist. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med.,izvoljena v naziv docentke za področjeinfekcijske bolezni in epidemiologijaAsist. dr. Virginija Novak Grubič, dr. med.,izvoljena v naziv docentke za področjepsihiatrijaAsist. dr. Tomaž Marš, dr. med. in univ. dipl.biol., izvoljen v naziv docenta za področjepatološka fiziologijaAsist. dr. Jerica Maver, dr. med., izvoljena vnaziv docentke za področje interna medicinaZnanst. sod. dr. Janez Rozman, univ. dipl. inž.,izvoljen v naziv višjega znanstvenega sodelavcaza področje eksperimentalna patološkafiziologijaIzr. prof. dr. Anton Cerar, dr. med., ponovnoizvoljen v naziv izrednega profesorja zapodročje patologijaIzr. prof. dr. Igor Kranjec, dr. med., ponovnoizvoljen v naziv izrednega profesorja zapodročje interna medicinaIzr. prof. dr. Gorazd Lešničar, dr. med.,ponovno izvoljen v naziv izrednegaprofesorja za področje infekcijske bolezni inepidemiologijaIzr. prof. dr. Borut Prestor, dr. med., ponovnoizvoljen v naziv izrednega profesorja zapodročje kirurgijaDoc. dr. Franc Jelenc, dr. med., ponovnoizvoljen v naziv docenta za področje kirurgijaDoc. dr. Borut Kobal, dr. med., ponovnoizvoljen v naziv docenta za področjeginekologija in porodništvoDoc. dr. Rok Romih, univ. dipl. biol., ponovnoizvoljen v naziv docenta za področje biologijaceliceDoc. dr. Matjaž Veselko, dr. med., ponovnoizvoljen v naziv docenta za področje kirurgijaAsist. mag. Barbara Artnik, dr. med., ponovnoizvoljena v naziv asistentke za področje javnozdravjeAsist. dr. Zdenka Čebašek Travnik, dr. med.,ponovno izvoljena v naziv asistentke zapodročje psihiatrijaAsist. mag. Igor Dolenc, dr. med., ponovnoizvoljen v naziv asistenta za področje kirurgijaAsist. mag. Jernej Dolinšek, dr. med., ponovnoizvoljen v naziv asistenta za področje pediatrijaAsist. mag. Ema Dornik, prof. zdr. vzg.,ponovno izvoljena v naziv asistentke zapodročje biomedicinska informatikaAsist. dr. Andreja Erman, univ. dipl. biol.,ponovno izvoljena v naziv asistentke zapodročje biologija celiceAsist. dr. Martina Fink, univ. dipl. kem.,ponovno izvoljena v naziv asistentke zapodročje biokemija in molekularna biologijaAsist. mag. Mojca Globočnik Petrovič, dr.med., ponovno izvoljena v naziv asistentke zapodročje oftalmologijaAsist. Matija Gorjanc, dr. med. in dr. dent.med., ponovno izvoljen v naziv asistenta zapodročje maksilofacialna in oralna kirurgijaAsist. Primož Gradišek, dr. med., ponovnoizvoljen v naziv asistenta za področjeanesteziologija z reanimatologijoAsist. mag. Anže Kristan, dr. med., ponovnoizvoljen v naziv asistenta za področje kirurgijaAsist. dr. Aleksandra Milutinović Živin, dr.vet. med., ponovno izvoljena v naziv asistentkeza področje histologija z embriologijoAsist. mag. Ksenija Ogrizek Pelkič, dr. med.,ponovno izvoljena v naziv asistentke zapodročje ginekologija in porodništvoAsist. Nuška Pečarič Meglič, dr. med.,ponovno izvoljena v naziv asistentke zapodročje radiologijaAsist. Tonka Poplas Susič, dr. med., ponovnoizvoljena v naziv asistentke za področjedružinska medicinaISIS januar 2006

134PERSONALIAAsist. mag. Karin Sernec, dr. med., ponovnoizvoljena v naziv asistentke za področjepsihiatrijeAsist. mag. Borut Škodlar, dr. med., ponovnoizvoljen v naziv asistenta za področjepsihiatrijeAsist. mag. Darja Urlep Žužej, dr. med.,ponovno izvoljena v naziv asistentke zapodročje pediatrijeAsist. Miloš Vesel, dr. med., ponovno izvoljen vnaziv asistenta za področje kirurgijaAsist. mag. Sanja Zupančič, dr. dent. med.,ponovno izvoljena v naziv asistentke zapodročje zobna in čeljustna ortopedijaAsist. mag. Miloš Židanik, dr. med., ponovnoizvoljen v naziv asistenta za področjepsihiatrijaMag. Bogdan Čizmarević, dr. med., izvoljena vnaziv asistenta za področje otorinolaringologijaDarja Herman, univ. dipl. mikrobiol., izvoljenav naziv asistentke za področje biokemija inmolekularna biologijaMag. Boštjan Jerko, univ. dipl. inž. el., izvoljenv naziv asistentke za področje biomedicinskainformatikaMag. Nika Kojc, dr. med., izvoljena v nazivasistenta za področje patologijaMiran Kolar, dr. med., izvoljen v nazivasistenta za področje družinska medicinaMag. Uroš Kovačič, dr. med., izvoljen v nazivasistenta za področje patološka fiziologijaMag. Erika Matos, dr. med., izvoljena vnaziv asistentke za področje onkologija inradioterapijaMag. Gregor Norčič, dr. med., izvoljen v nazivasistenta za področje kirurgijaMag. Maja Pavčnik Arnol, dr. med., izvoljena vnaziv asistentke za področje pediatrijaSimona Rajtar, univ. dipl. biol., izvoljena vnaziv asistentke za področje farmakologija ineksperimentalna toksikologijaTomi Samec, dr. dent. med., izvoljen v nazivasistenta za področje zobne bolezni innormalna morfologija zobnega organaMag. Špela Smrkolj, dr. med., izvoljena vnaziv asistentke za področje ginekologija inporodništvoNovi doktorji in magistri znanosti s področja medicineDoktorski naziv so dosegli:Dr. Apolonija Bedina Zavec, univ. dipl. biol.naslov: "Vpliv beljakovine Ecm11 na mejozokvasovke Saccharomyces cerevisiae"mentor: prof. dr. Radovan Komelpodročje: biokemija in molekularna biologijazagovor: 4. 10. 2005Dr. Maja Šlajpah, univ. dipl. biol.naslov: "Raziskava genov COL4A3, COL4A4in COL4A5 za odrivanje mutacijin njihovih posledic pri sindromudružinskih hematurij"mentor: prof. dr. Metka Ravnik Glavačpodročje: biokemija in molekularna biologijazagovor: 13. 10. 2005Asist. dr. Marija Petek Šter, dr. med.naslov: "Kakovost vodenja bolnikov zarterijsko hipertenzijo v ambulantahsplošne medicine v Sloveniji"mentor: doc. dr. Janko Kersnikpodročje: medicinske vedezagovor: 17. 10. 2005Dr. Alenka Grošel, univ. dipl. mikrobiol.naslov: "Vpliv kombinacije elektrogensketerapije s p53 in elektrokemoterapijes cisplatinom na humanekarcinomske celične linije in namišje sarkome"mentor: doc. dr. Maja Čemažarsomentor: prof. dr. Gregor Seršapodročje: medicinske vedezagovor: 25. 10. 2005Dr. Simona Cesar, univ. dipl. biol.naslov: "Vpliv sepse na strukturo in funkcijolevega prekata podgane v diastoli"mentor: prof. dr. Vito Starcpodročje: medicinske vedezagovor: 27. 10. 2005Dr. Katarina Ogrinc, dr. med.naslov: "Primerjava ceftriaksona indoksicilina pri zdravljenju bolnikovs kronično lymsko boreliozo"mentor: prof. dr. Franc Strlepodročje: medicinske vedezagovor: 28. 10. 2005Dr. Bojana Avguštin, dr. med.naslov: "Citokinski profil pri bolnikih sshizofrenijo"mentor: doc. dr. Rok Tavčarpodročje: medicinske vedezagovor: 4. 11. 2005Naziv magistra so dosegli:Mag. Andreja Kamin, univ. dipl. mikrobiol.naslov: "Molekularna diagnostika okužbz virusi TT in ugotavljanjeprekuženosti pri zdravi slovenskipopulaciji in hemofilikih"smer: biomedicina – biokemija inmolekularna biologijamentor: prof. dr. Vladka Čurin Šerbecpodročje: biokemija in molekularna biologijazagovor: 12. 10. 2005Asist. mag. Nada Kecelj Leskovec, dr. med.naslov: "Merjenje velikosti venskihgolenjih razjed z večlinijskimlaserskim merilnikom v primerjaviz računalniško planimetrijo sfotografijo"smer: temeljne medicinske vedementor: doc. dr. Tomaž Lunderpodročje: medicinske vede –dermatovenerologijazagovor: 14. 7. 2005Mag. Viktorija Tomič, dr. med.naslov: "Primerjava metod za dokazovanjebakterij Staphylococcus aureusodpornih proti meticilinu (MRSA)"smer: temeljne medicinske vedementor: doc. dr. Katja Semesomentor: prof. dr. Mario Poljakpodročje: mikrobiologijazagovor: 24. 10. 2005Asist. mag. Nena Kopčavar Guček, dr. med.naslov: "Odnosi, stališča in ovire cepečihzdravnikov v Sloveniji do cepljenjaproti gripi"smer: temeljne medicinske vedementor: doc. dr. Bojana Beović, dr. med.področje: medicinske vedezagovor: 24. 10. 2005Asist. mag. Iztok Potočnik, dr. med.naslov: "Pomen paracetamola prizniževanju telesne temperature pozunajtelesnem krvnem obtoku"smer: temeljne medicinske vedementor: prof. dr. Vesna Paver Eržensomentor: prof. dr. Rainer Lenhardtpodročje: medicinske vedezagovor: 8. 11. 2005Mag. Jurij Bon, dr. med.naslov: "Klinične in nevropsihološkeznačilnosti spominsko opredeljenihpodskupin bolnikov s shizofrenijo"smer: biomedicina – medicinamentor: prof. dr. Martina Žmuc Tomoripodročje: medicinske vedezagovor: 14. 11. 2005ISIS januar 2006

ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASU135TROBILO ZDRAVNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJESvetovno prvenstvo zobozdravnikovPrejšnjo soboto se je v slovitemPlombierburgu v Nemčiji odvijalože 17. tradicionalno svetovnoprvenstvo zobozdravnikov, ki so semed seboj pomerili v zobozdravniškihspretnostih. Naj povzamemo, da se jetekmovanja udeležilo rekordno številoudeležencev (12.587) iz vseh delov sveta.Tekmovanje je potekalo v več strokovnihpanogah. V hitrostnem plombiranjuzob so prva tri mesta zasedli dr. Bohrer(Nemčija) pred dr. Zalifko (Češka) in dr.Ano Malgam (Slovenija). Konkurenca jebila v tej disciplini močno okrnjena zaradiodsotnosti predstavnikov subsaharskeAfrike. V spretnosti zdravljenja zobnihkorenin je prepričljivo zmagal predstavnikFrancije dr. Fousse Route in takoobranil lanskoletni naslov. Druga je bilaslovaška predstavnica dr. Marika Hiperpolnilovapred Finko dr. Gutto Perkko. Izjemnonapeto je bilo tekmovanje v skupiniuspešnosti zdravljenja parodontoze. ZStanje zob pred posegom dr. Ankerjaprvič predstavil dva senzacionalna novaparodontalna indeksa:IVSM (indeksvse semaje) in IIVZ(indeks izgubevseh zob).IVSM kaže nanovonastalo majavostzob po končanem parodontalnemzdravljenju, IIVZ pa je kazalnik novoizgubljenihzob po uspešnem parodontalnemzdravljenju.Zagotovo je tekmovanje doseglo svojvrhunec v disciplini estetska protetika. Natem področju lahko zanesljivo govorimo onajvečjem napredku tekmovalcev. Zaradiizjemnih dosežkov na tem področju prvičekskluzivno v Sisi objavljamo tudi fotodokumentacijoprvonagrajenih del. Dr.Igor Faseta iz Slovenije se je odlikoval zodlično restavracijo interkaninega sektorja.Nemec dr. Klaus Anker je prikazalspoj estetike s funkcionalnostjo. Dr. HanaDosežek dr. Ankerja17. tradicionalno svetovnoprvenstvo zobozdravnikovAkrilatova (dekliškoWisilova) pa je postavilatemelje pravisnemni protetiki.Praktično nič manjzanimivo ni bilo na področjuoralne kirurgije. Naš predstavnik dr. MiranV. Sinus je zmagal s prikazano uspešnotehniko aplikacije implantata v področjemaksilarnega sinusa. Italijan dr. LuigiFractura je dosegel drugo mesto s tehnikoizdrtja spodnjega četrtega molarja ob minimalnemzlomu mandibule. Tretje mestopa sta si razdelila dr. Anastasija Ubilova spostopkom IV aplikacije vodke in Francozdr. Jean Mrsa z obvladovanjem infekcijskihzapletov po kirurškem zdravljenju.Organizator je ob pomoči sponzorjevponovno pripravil izvrstno srečanje, ki seje končalo s pogostitvijo, plesom in galadružabnim srečanjem v prostorih hotelaSW (Signal Whitening).Vsem našim tekmovalcem so za izjemnedosežke med prvimi čestitali vsinajeminentnejši predstavniki ZdravstveneZavajevalnice. V sporočilu za javnost so žetakoj v soboto skupaj z ministrstvom zazdravje zapisali, da močno obžalujejo, daprihodnjih priprav na svetovno prvenstvozobozdravnikov na žalost ne bodo moglifinančno podpreti, saj zobozdravstvo vceloti ne bo več sodilo v sklop obveznegazdravstvenega zavarovanja.Za Sisi dr. E. A. M.zelo tesnim izidom je prvo mesto dosegladr. Lina Plaque (Kanada) pred Bolgaromdr. Hristom Kamenkovim in Španko dr.Blanco Kirecho. Močno obžalujemo, da setekmovanja zaradi težav z letalskim prevozomni mogel udeležiti najuspešnejšislovenski udeleženec vseh predhodnihzobozdravniških prvenstev dr. Janez Dlesnik,ki je tudi letos veljal za nespornegafavorita. Tu naj zapišemo, da je organizatorZmagovalno delo dr. FaseteStanje zob pred posegom dr. Fasetejanuar 2006 ISIS

136IsisGlasilo Zdravniške zbornice SlovenijeThe professional public journal of the Medical Chamber of SloveniaGlasilo Zdravniške zbornice SlovenijeStrokovna revija IsisImpressumLETO XV, ŠT. 1, 1. januar 2006UDK 61(497. 12)(060. 55)UDK 06. 055:61(497. 12)ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9IZDAJATELJ IN ZALOŽNIKPUBLISHED BYThe Medical Chamber of SloveniaZdravniška zbornica SlovenijeDalmatinova 10, p. p. 1630,1001 Ljub lja nate l.: 01/30 72 100faks: 01/30 72 109E-pošta: zdravniska.zbornica@zzs-mcs.siTransakcijski račun: 02014-0014268276UREDNIŠTVO . EDITORIAL OFFICEDalmatinova 10, p. p. 1630,1001 Ljub lja nate l.: 01/30 72 152faks: 01/30 72 109E-pošta: isis@zzs-mcs.siODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIKEDITOR-IN-CHIEF AND RESPONSIBLEEDITORprof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med.E-pošta: eldar.gadzijev@sb-mb.siTel.: 02/32 11 244UREDNICA . EDITORElizabeta Bobnar Najžer, prof. sl., ru.E-pošta: eb.najzer@zzs-mcs.siUREDNIŠKI ODBOREDITORIAL BOARDMartin Bigec, dr. med.Vojko Flis, dr. med.prof. dr. Anton Grad, dr. med.izr. prof. dr. Alojz Ihan, dr. med.prof. dr. Boris Klun, dr. med.prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med.prof. dr. Črt Marinček, dr. med.asist. mag. Marko Pokorn, dr. med.asist. mag. Danica Rotar Pavlič, dr. med.prof. dr. Jože Trontelj, dr. med.prof. dr. David B. Vodušek, dr. med.prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med.izr. prof. dr. Matjaž Zwitter, dr. med.TAJNICA UREDNIŠTVA . SECRETARYMarija CimpermanLEKTORICI . REVISIONMarta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov.Mateja Jemec, prof. slov. in nem.OBLIKOVANJE . DESIGNza ATELIER IM . Katja Žlajpah, u. d. i. a.RAČUNALNIŠKA POSTAVITEVIN PRIPRAVA ZA TISK . DTPCamera d. o. o.Knezov štradon 94, Ljubljanatel.: 01/420 12 00TRŽENJE . MARKETINGAtelier IM d. o. o.,Breg 22, Ljubljanatel.: 01/24 11 930faks: 01/24 11 939E-pošta: atelier-im@siol.netTISK . PRINTED BYTiskarna Povše,Povšetova 36 a, Ljubljanatel.: 01/230 15 42SodelovaliKatja Arko Kampuš, dr. dent. med.,ZD Ormož • Dragan Arrigler, KlickLjubljana • Elizabeta Bobnar Najžer,prof., Zdravniška zbornicaSlovenije • Damijana Bosilj, dr.med., SB Maribor • Asist. dr. BorutBratanič, dr. med., SPS Pediatričnaklinika, KC Ljubljana • Izr. prof. dr.Erika Cvetko, dr. dent. med., Inštitutza anatomijo, MF Ljubljana • NinaČas Sikošek, dr. med., SB Maribor •Gordan Čok, dr. dent. med., Dr. ČokDental d. o. o., Portorož • Jasna ČukRupnik, dr. med., vodja Centra zapreventivo in zdravljenje odvisnostiod prepovedanih drog, ZD Logatec •Prim. dr. Jurij Dobovišek, dr. med.,SPS Interna klinika, KC Ljubljana •Mag. Zlatko Fras, dr. med., SPS Internaklinika, KC Ljubljana • Prof.dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med., višjisvetnik, Zdravniška zbornica Slovenije• Asist. mag. Mojca GlobočnikPetrovič, dr. med., Očesna klinika,KC Ljubljana • Prof. dr. Ljerka Glonar,dr. med., višja svetnica, upokojenazdravnica, Ljubljana • MartaGrgič Vitek, dr. med., Center za nalezljivebolezni, Inštitut za varovanjezdravja RS, Ljubljana • Doc. dr.Štefek Grmec, dr. med., Center zanujno medicinsko pomoč in reševalneprevoze, ZD dr. Adolfa DrolcaMaribor • Akad. prof. dr. MatijaHorvat, dr. med., višji svetnik,Zdravniška zbornica Slovenije •Stanka Jelenc, univ. dipl. bibl., Vodjaoddelka za medknjižnično izposojoin dobavo dokumentov, Centralnamedicinska knjižnica • Izr. prof. dr.Radko Komadina, dr. med., svetnik,Travmatološki oddelek, SB Celje •Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr.med., upokojeni zdravnik, Ljubljana• Anja Koren Jeverica, dr. med., oddelekza alergologijo, imunologijoin revmatska obolenja, SPS Pediatričnaklinika, KC Ljubljana • Prof.Pavle Kornhauser, dr. med., upokojenizdravnik, Ljubljana • Dr. JankoKostnapfel, dr. med., upokojenizdravnik, Ljubljana • Petra Krajnc,dr. med., specializantka v mariborskiregiji • Dejan Kupnik, dr. med.,Center za nujno medicinsko pomočin reševalne prevoze, ZD dr. AdolfaDrolca Maribor • Vanja Malis, Ljubljana• Prof. dr. Črt Marinček, dr.med., višji svetnik, Inštitut RS za rehabilitacijo,Ljubljana • Katja Martinc,Zdravniška zbornica Slovenije• Jožica Maučec Zakotnik, dr. med.,Cindi Slovenija, Ljubljana • BorutMiklavčič, univ. dipl. polit., generalnidirektor, ZZZS • Ivan Mrzlikar,dr. dent. med., predsednik delovnegapredsedstva letne konference,Sindikat zdravnikov in zobozdravnikovFides • Dejan Ognjenovik,dr. med., SB Maribor • Sanja LucijaPečnik, dr. dent. med., Zasebna ordinacija,Ljubljana • Doc. dr. BojanaPinter, dr. med., SPS Ginekološkaklinika, KC Ljubljana • Asist. dr.Tom Ploj, dr. med., Katedra za internomedicino, MF Ljubljana • Prim.mag. Alenka Pretnar Darovec, dr.med., SPS Ginekološka klinika, KCLjubljana • Prim. mag. Metoda RejcNovak, dr. dent. med., Ortodontskaambulanta, Ljubljana • Prof. dr.Stane Repše, dr. med., višji svetnik,KO za abdominalno kirurgijo, SPSKirurška klinika, KC Ljubljana • Dr.Zlata Remškar, dr. med., BolnišnicaGolnik – KO za pljučne bolezni inalergijo • Prof. dr. Matjaž Rode, dr.dent. med., višji svetnik, ZD LjubljanaEnota Moste Polje • Prof. dr.Tomaž Rott, dr. med., Inštitut zapatologijo, MF Ljubljana • Prof. dr.Uroš Skalerič, dr. dent. med., višjisvetnik, SPS Stomatološka klinika,KC Ljubljana • Prim. asist. mag.Mirjana Stantič Pavlinič, dr. med.,ZD Ljubljana • Polonca Steinmann,dr. med., SPS Interna klinika, KCLjubljana • Prim. Lojze Števanec,dr. med., upokojeni zdravnik, Tišina• Prim. Franc Štolfa, dr. dent. med.,upokojeni zobozdravnik, Celje •Špela Štunf, dr. med., specializantkav ljubljanski regiji • Prim. izr.prof. dr. Erih Tetičkovič, dr. med.,svetnik, SB Maribor • Asist. KsenijaTušek Bunc, dr. med., ZD dr. AdolfaDrolca Maribor • Petra Urek, DruštvoSolzice, Krško • Prim. prof. dr.Veljko Vlaisavljević, dr. med., višjisvetnik, SB Maribor ___________Navodila avtorjemRok oddaje vseh prispevkov za objavov reviji Isis je do 10. v mesecu(prejeto v uredništvu) za naslednjimesec. Članke lahko pošljete po poština naslov uredništva, po faksu ali poelektronski pošti. Da bi se izognilipodvajanju dela, vam predlagamo, dačlanke oddajate v elektronski obliki(disketa, zgoščenka, e-pošta). Dolžinačlankov je omejena na največ 30.000znakov – štetje brez presledkov (velikosti12 pp, oblika pisave times newroman). Lahko priložite fotografije,diapozitive ali digitalne fotografije(velikost najmanj 300 dpi).Ker izbrane prispevke honoriramo,priložite tudi svoj polni naslov stalnegabivališča, davčno številko, davčnoizpostavo, popolno številko tekočegaali žiro računa in ime banke.Navodila o navajanjupokroviteljevNa kon cu pris pev ka so lah ko na ve denaime na far ma cevt skih pod je tij, delovnih or ga ni za cij, ma tič nih de lov nihor ga ni za cij, kjer ste za po sle ni, dru štev,zdru ženj in os ta lih prav nih ter fi zič nihoseb, ki so po va šem mne nju ka kor kolipris pe va la k na stan ku pris pev ka.Ured niš tvo si pri dr žu je pra vi co, da boime na ob jav lja lo v enot ni ob li ki.Na vo di la za ob jav lja njepris pev kov v ru bri ki“strokovna srečanja”Dol ži na pris pev kov je ome je na na največdve stra ni v re vi ji Isis, ob jav lje naje lah ko le ena fo to gra fi ja, ki se všte vav skup no dol ži no. To po me ni, daima pris pe vek brez sli ke lah ko naj več10.000 zna kov - štet je brez pre sled kov(ve li ko sti 12 pp, ob li ka pi sa ve ti mesnew ro man), ozi ro ma 11.500 zna kov- štet je s pre sled ki. Pris pe vek s sli koima lah ko naj več 9.000 zna kov - štet jebrez pre sled kov (ve li ko sti 12 pp, ob likapi sa ve ti mes new ro man), ozi ro ma10.500 zna kov - štet je s pre sled ki.Vsa ko po ro či lo iz tu ji ne mora ob vez novse bo va ti kra tek za klju ček, kaj po me nisre ča nje za stro ko v Slo ve ni ji: ali in kjeozi ro ma kako je mo go če iz sled ke pre nestiv slo ven ski pro stor. V pri me ru, daje slo ven ska stro ka v sve tov nem vrhu,je treba v za ključ ku na krat ko pov ze tinje no vlo go v us trez nem me ri lu. Prispevkov, ki ne bodo upo šte va li zgo rajna ve de nih na vo dil, ured niš tvo ne boob ja vi lo ozi ro ma bo av tor je pro si lo zado pol ni tve.ISIS januar 2006

137Re vi ja iz ha ja pr ve ga v me se cu.Let na na ročni na za nečlane(na ročni ke) je 11.760,00SIT, za naročnike v tujini23.520,00 SIT, po sa mez našte vil ka za nečla ne sta ne980,00 SIT. Davek na dodanovrednost je vračunan v ceni terse ga obračunava in plačujepo 8,5-odstotni stopnji. Ro kopisov ne vra ča mo. Iz bra ne inna ro če ne član ke ho no ri ra mo.Naklada 7950 izvodov. Poštnina pla ča na pri po šti 1102Ljub lja na.The Isis Jour nalThe Isis Journal is issued on thefirst day of each month. The an nu alsub scrip tion for non-mem bers is11.760,00 SIT. A sin gle is sue costs980,00 SIT. The tax is in clud ed inprice. Man u scripts are not re turnedto authors. An hon o rar i um is paid forselected ar ti cles. Print ed 7950 cop ies.Post age for the Jour nal Isis paid at the1102 Ljubljana post of fice.The na me of the jour nal is by the Isis,an Egyp tian god dess, of all the godsand god des ses. The le gend des cri besher as both the si ster and the wi fe ofOsi ris, the first king in hi story. Isishad hea ling po wers. She could al sogi ve new li fe in to the body with herwings. According to the legend, herpo wer ex ten ded all over the world.Each per son is a drop of her blood.She was con si de red as the foun derof me di ci ne. A de tail on a gra ni tesar cop ha gus of Ram ses III from theXX th dy nas ty shows her as a symbo licpic tu re. This ima ge and her na me werecho sen to be the tit le of the jour nalof the Me di cal Cham ber of Slo ve nia,the goal of which is to uni te and linkto get her doc tors in their ef forts to wardsthe wel fa re of all peo ple, the dropsof blood from the god dess Isis._______________________________The President of the MedicalChamberProf. Vladislav Pegan, M.D., Ph.D.E-mail: vladislav.pegan@zzs-mcs.siThe vice-presidents of the MedicalChamberProf. Andreja Kocijančič,M.D., Ph. D.Prof. Nenad Funduk, S.D., Ph.D.The President of the AssemblyVojko Kanič, M.D.The vice-president of the As sem blySabina Markoli, S.D.Executive board of the MedicalChamber of SloveniaThe president of theEducational councilProf. Matija Horvat, M.D., Ph. D.The president of the Professionalmedical committeeProf. Andreja Kocijančič,M.D., Ph. D.The president of the Primaryhealth care committeePrim. Mateja Bulc, M. D.The president of the Hospitalhealth care committeePrim. Jožef Ferk, M.D.The president of the Dentistryhealth care committeeProf. Nenad Funduk, S.D., Ph.D.The president of the Legal-ethicalcommitteeŽarko Pinter, M.D., M.Sc.The president of theSocial-economic committeeJani Dernič, M.D.The president of the Privatepractice committeeTatjana Puc Kous, M. D.The Secretary GeneralBrane Dobnikar, L.L.B.Public Relations DepartmentElizabeta Bobnar Najžer, B.A.Le gal and Ge ne ral Af fairsDe part mentVe sna Habe Pra njič, L. L. B.Fi nan ce and Ac coun tingDe part mentJo ži ca Osol nik, Econ.Health Eco no mics,Plan ning and Analy sisDe part mentNika So ko lič, B. Sc. Econ.Trai ning and Pro fes sio nalSu per vi sion De part mentMojca Vrečar, M. B. A. B. Sc. Econ.The Medical Chamber of SloveniaFoun ded in 1893 as The Me di cal Cham ber for the Car nio la Pro vin ce.The Me di cal Cham ber of Slo ve nia was sub se quently foun ded in 1992.TasksThe Me di cal Cham ber of Slo ve nia is an in de pen dent pro fes sio nal or ganisa tion of me di cal doc tors and den tists. Mem bers hip is an ho nour andob li ga tion for all tho se that work as physi cians or den tists in Slo ve nia andha ve a di rect con tact with the pa tients.The Medical Chamber of Slovenia protects and represents the interestsof the medical profession, and helps to ensure the correct behaviour ofdoctors and uphold their reputation by:. Ha ving and is suing a Co de of Me di cal Et hics, mo ni to ring the be ha vi ourof doctors and administering any measures necessary for violations of theCo de. . Main tai ning a re gi ster of mem bers and is suing mem bers hip cards.. Is suing, ex ten ding and re vo king the doc tors’ li cen ces for in de pen dentwork. . Par ti ci pa ting in the de ve lop ment of the un der gra duate educationpro gram me for doc tors. . Managing (planning, monitoring and supervising)the se cond ments of the two year com pul sory post gra dua te trai ning inhos pi tals; se cond ments for spe cia li sa tions; ot her post gra dua te pro fes sio naltrai ning, and exa mi na tion. . Or ga ni sing pro fes sio nal se mi nars, mee tingsand ot her types of pro fes sio nal me di cal de ve lop ment. . The pro fes sio nalau di ting and ap prai sal of each doc tor prac ti sing in Slo ve nia. . Par ti ci pa tingin the preparation of regulations, planning and staffing plans in healthcare issues. . Determining doctors’ fees and participating in agre eing theprices of health care services. . Representing the interests of doctors inde ter mi ning con tracts with the In sti tu te of Health In su ran ce of Slo ve nia. .Par ti ci pa ting in the ne go tia tion of col lec ti ve con tracts, and agre eing themon be half of pri va te doc tors as em plo yees, the reby ma na ging the va lueof me di cal pro fes sio nal’ sa la ries. . Providing legal assistance and adviceto mem bers on in su ran ce against me di cal com pen sa tion claims. . Maintaininga Welfare Fund to help members and their families. . Monitoringthe de mand for doc tors and hel ping unem plo yed doc tors find job. . As sistingmembers to find suitable locums during their absence. . Pub lis hingactivities, editing activities; issuing a free journal to members, publishingbooks and ot her pub li ca tions. . En cou ra ging co-ope ra tion bet ween membersand ar bi tra ting in dis pu tes. . En cou ra ging the cul tu ral and so cialac ti vi ties of mem bers; or ga ni sing the cul tu ral, spor ting and ot her so cialevents and ac ti vi ties. . Monitoring alternati ve met hods of treat ment. .De ter ring pro hi bi ted and unac cep tab le me di cal prac ti ces. . Pro vi ding afree permanent consulting servi ce to mem bers. . Un der ta king ot her taskspursuant to legal regulations and the statute.januar 2006 ISIS

MISLI IN MNENJA UREDNIŠTVAOd terciarja do kvartarjaEnotna doktrinarnaizhodišča za zdravljenjepo načelih stopnjevite diagnostikein terapije smo vokviru tedanje Zdravstveneskupnosti Slovenije prvičzačeli pripravljati leta 1982.Iz strokovnjakov različnihstrok smo sestavili delovneskupine, ne samo iz Ljubljane,temveč predvsemiz primarne, sekundarnein terciarne ravni zdravstvenegavarstva. Soglasnosprejeta navodila smo objavljaliv priročnikih, namenjenihpredvsem delu vpogojih osnovnega zdravstva. Mogoče smo celo preveč verjelitakratnim stališčem Svetovne zdravstvene organizacije, pokaterih naj se 70 odstotkov zdravstvene problematike rešujena osnovni, 20 odstotkov na sekundarni in 10 odstotkov naterciarni ravni. Oblikovanje doktrine nam je predstavljalopodoben izziv kakor danes klinične poti. Navdušenja je biloveliko, vsaj tam, kjer smo želeli in znali povezati vrhunskostrokovno, raziskovalno in pedagoško delo v celoto.Tudi danes opredelitev določenega področja kot terciarnegane more izhajati iz meril domačega dvorišča, ampak moraprenesti mednarodno primerjavo, in to ne v okviru bivšeskupne države z morebitnim dodatkom maloobmejnega sodelovanja.Vsaka zdravstvena specialnost in njeni posameznideli imajo svoj mednarodni strokovni in znanstveni vrh z ocenjenimirevijami, ki pokrivajo določena področja. Originalne(izvirne) članke v takšnih revijah ločeno pregledajo dva dotrije recenzenti in ker med seboj ne vedo za kritike drugih, imaurednik še dodatno delo. Če pogledamo v naš sistem COBISS,je ganljivo, koliko izvirnih znanstvenih člankov je objavljenihv glasilih bolnišnic in inštitutov. Poznam tudi ne tako osamljeneprimere objavljenih povzetkov avtorjev, ki jih na tistihsvetovnih ali evropskih kongresih sploh ni bilo. V preteklostisem mislil, da je to samo posebnost ruskih strokovnjakov, kiso morali ostati doma kljub sprejeti objavi. Podoben nesmiselso vabljena predavanja na domačih konferencah.Pridobiti si kredibilnost v mednarodnem prostoru zahtevavztrajnost, strokovno poštenost in znanstveno objektivnost.Zaradi kredibilnosti so članki določenih ustanov, skupin inposameznikov v dobrih revijah razmeroma hitro objavljeni,drugi brez osnovnega, na dokazih temelječega pristopa(evidence based) pa nikakor ne najdejo prostora pod evropskimsoncem, kljub stotinam (domačih) bibliografskihenot v COBISS. Ali gre torejza terciarno ali tercialnodejavnost? Tajnice se pritipkanju pogosto zmotijo,pa ne samo tajnice.Razumljivo je, da z novimiuniverzami oziromafakultetami raste zanimanjetudi za terciarno dejavnost.Merila za slednjo morajobiti evropsko naravnana,saj so zdravstvene specializacijev rokah medicinskihfakultet samo še v Srbiji,Črni gori in tam blizu. Evropskamerila postavljajouradni odbori UEMS, kiso do sedaj kot evropske učne centre akreditirali Inštitut zaanesteziologijo KC, Inštitut RS za rehabilitacijo v Ljubljani,Očesno kliniko KC v Ljubljani in verjetno še koga. Nobenegarazloga ni, da ne bi bilo tudi v Sloveniji več akreditiranih učnihcentrov za posamezne specializacije, treba pa je izpolniti zavse enako zahtevne pogoje. Tudi na sekundarni ravni, kjerželimo še v večji meri zaposlovati specializante.Pridobitev in uspešna izvedba evropskih in regionalnihstrokovnih in znanstvenih prireditev ni namenjena sama sebi.Potrebna je že omenjena kredibilnost in mednarodni strokovniugled lokalnih organizatorjev. Uspešni (tudi prvi) nastopiodprejo mladim slovenskim predavateljem vrata v svetovnoakademsko sfero, še posebno, ker se tujci prepričajo, da pri naspredstavljeni rezultati temeljijo na dolgoletnem resnem delu,katerega sestavni del so tudi mednarodne objave s področjadoločene terciarne dejavnosti. Tudi odlični rezultati slovenskihspecializantov na evropskih specialističnih izpitih in njihovenajvišje uvrstitve na tekmovanjih mladih raziskovalcev nisoveč samo naključne.Večje zanimanje naših poslovodno naravnanih kolegovoziroma vodstev za tako imenovani terciar je razumljivo. Pomenidenar. Po novih določilih je dejavnost treba zabeležiti,programsko dokazati in ustrezno porabiti temu namenjenapogodbena sredstva. Podobnost "zanimanja" za t. i. terciarnetehnične pripomočke ni samo naključna. Dolgoletni strokovnjakiza druga področja se naenkrat spoznajo tudi na to. Brezizkušenj, brez referenc ...Če bo gneča na terciarnem področju prevelika, lahko vSloveniji posebej uvedemo novo najzahtevnejšo kategorijo– kvartar.Črt Marinček