Teorija informacij
Teorija informacij Teorija informacij
– Primer 7 – – Primer 8 –Stiskanje (zgoščanje) podatkovHuffmanovo kodiranje je ena od metod za brezizgubnostiskanje podatkov. Brezizgubno stiskanje podatkovpomeni, da lahko zakodirano besedilo v popolnosti (brezizgub) pretvorimo v originalno besedilo. Sem spadata šeLZW in aritmetično kodiranje. Zaradi hitrosti dekodiranjase v praksi upošteva le nekaj nivojev drevesa, preostanekpa se zakodira s stalno dolžino (vsi manj verjetni znakibodo enako dolgi) – rezanje drevesa.Poleg tega obstaja tudi stiskanje z izgubami, ki se vglavnem uporablja pri shranjevanju slik, zvoka in videa,kjer izguba nekaterih podatkov ni kritična (npr. fraktalnozgoščevanje, JPEG, Waved compression, MPEG). Stem, da dovolimo nekaj izgube, lahko zelo povečamozgoščevanje, napake pa navadno oko (uho) niti ne opazi.Stiskanje podatkov postaja vse bolj pomembno na področjushranjevanja in prenosa podatkov (Internet) sajbistveno zniža stroške.http://www.brunel.ac.uk/˜dc95anm/18
– . ¡ z} 4 [\][:_ ^ }. .MMorsejeva abecedaPrimer kodiranja, ki ni enopomensko.Avtorja: Samuel Morse in Alfred Vail v začetku 19. stol.Vsak znak (črke, številke in posebni znaki) je predstavljenz zaporedjem . in – Uporabljala se je (se) pri prenosupodatkov na velike razdalje (telegrafija).Bolj pogoste črke imajo krajše kode, (primer Morse.htm)y.¡ zy 4 [s1 [3_ v angleškem besedilu–{. – ¡ | 4 [\][ > 2 |. . – .~– – –. . – . . . – . – – – =??? (EA, IT, IN, FI, ...)Kodiranje torej ni enopomensko, zato znake ločimo spresledki: €¨‚ ƒ‚L$ ƒ‚ (INFO)€€ƒ„ ‚€L (SOS)19
- Page 1 and 2: ¢ Teorija informacijEntropijaEntro
- Page 3 and 4: ? @¢ §Entropija sistema predstav
- Page 5 and 6: U D% V B U D% W B U D% X B ¤OB MN
- Page 7 and 8: DF ¤ I J I ¢ I § I:Z ¡ DF 0¡
- Page 9 and 10: D% V B 4 [ UD% W B 4 [ UPrimer 4:Su
- Page 11 and 12: e ¢ ¡Q¢¤¦¡¨§©¤f¤¡d g h[
- Page 13 and 14: ' ( ) * + , -¢ 5 ¢ 5 ¢ . ¢ . ¢
- Page 15 and 16: Če kodiranje s spremenljivo dolži
- Page 17: 00 01 100 101 1100 1101 1110 1111a
- Page 21 and 22: Primer: sproročilo: [$[ 1 [ 1$1$1
- Page 23 and 24: [$[ 1$1 [\¤O[$[:[$[$[3 ; ) [$[ 1$1
- Page 25 and 26: Aritmetično kodiranje (Rissanen)ce
- Page 27 and 28: F Žq Œ F Œ Realno število F ,
- Page 29 and 30: Postopek kodiranja:1. Na začetku p
- Page 31 and 32: postane zaporedje, ki ustreza kodi
- Page 33 and 34: slika na ekranu SVGA (16.7 milijono
- Page 35 and 36: Formati za zgoščevanje slik z izg
– . ¡ z} 4 [\][:_ ^ }. .MMorsejeva abecedaPrimer kodiranja, ki ni enopomensko.Avtorja: Samuel Morse in Alfred Vail v začetku 19. stol.Vsak znak (črke, številke in posebni znaki) je predstavljenz zaporedjem . in – Uporabljala se je (se) pri prenosupodatkov na velike razdalje (telegrafija).Bolj pogoste črke imajo krajše kode, (primer Morse.htm)y.¡ zy 4 [s1 [3_ v angleškem besedilu–{. – ¡ | 4 [\][ > 2 |. . – .~– – –. . – . . . – . – – – =??? (EA, IT, IN, FI, ...)Kodiranje torej ni enopomensko, zato znake ločimo spresledki: €¨‚ ƒ‚L$ ƒ‚ (INFO)€€ƒ„ ‚€L (SOS)19
Change language