REZULTATI REZULTATI - Zdravniška zbornica Slovenije

Spoštovanizdravnice in zobozdravnice,zdravniki in zobozdravniki!Zdravniki/zobozdravniki delamo z bolniki. Delo je naporno in odgovorno, saj bolniki od nas pričakujejo nezmotljivost, čas inzdravje. Smo strokovnjaki, a vsak za svoje področje. Včasih se znajdemo v stiski, ki je sami ne zmoremo razrešiti in potrebujemopomoč, nasvet, poslušalca.V STISKI NISI SAM!Z veseljem Vas obveščamo, da je Zdravniška zbornica Slovenije v sodelovanju s prostovoljci (zdravniki in zobozdravniki) sestavilaskupino za pomoč zdravnikom in zobozdravnikom ter njihovim svojcem v stiski.Vam in vašim svojcem bomoANONIMNO nudili pomoč v težavah inpomagali pri iskanju ustreznih rešitev!Pokličite nas naANONIMNO telefonsko številko:01 307 2222vsak ponedeljek in četrtekod 15. do 16. ure.

Voxin ® 4 mg | Voxin ® 8 mg tableteVoxin ® COMBO 2 mg/0,625 mg tablete | Voxin ®COMBO 4 mg/1,25 mg tableteSKRAJŠAN POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILASKRAJŠAN POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILASESTAVA: Ena tableta Voxin 4 mg vsebuje 4 mg terc-butilaminijevega perindoprilata, kar ustreza 3,338 mg perindoprila. Ena tableta SESTAVA: Ena tableta Voxin Combo 2 mg/0,625 mg vsebuje 2 mg terc-butil aminijevega perindoprilata, kar ustreza 1,669 mg perindoprila,Voxin 8 mg vsebuje 8 mg terc-butilaminijevega perindoprilata, kar ustreza 6,676 mg perindoprila. INDIKACIJE: Zdravljenje hipertenzije, in 0,625 mg indapamida. Ena tableta Voxin Combo 4 mg/1,25 mg vsebuje 4 mg terc-butil aminijevega perindoprilata, kar ustreza 3,338stabilne koronarne srčne bolezni. Voxin 4 mg se uporablja tudi za zdravljenje srčnega popuščanja. ODMERJANJE IN NAČIN UPORABE: mg perindoprila, in 1,25 mg indapamida. Kot pomožna snov je v tabletah tudi laktoza monohidrat. INDIKACIJE: Esencialna hipertenzija.Priporočljivo je, da se perindopril jemlje enkrat na dan, zjutraj pred jedjo. Hipertenzija: Priporočen začetni odmerek je 4 mg zjutraj, po enem ODMERJANJE IN NAČIN UPORABE: Peroralna uporaba. Običajen odmerek je ena tableta zdravila Voxin Combo na dan v enem odmerku,mesecu zdravljenja ga je mogoče zvečati na 8 mg. Simptomatsko srčno popuščanje: Priporočen začetni odmerek je 2 mg, ki se v korakih najbolje zjutraj in pred obrokom hrane. KONTRAINDIKACIJE: Preobčutljivost za zdravilni učinkovini (perindopril ali indapamid) ali katerokolipo 2 mg zveča na 4 mg enkrat na dan. Stabilna koronarna srčna bolezen: Priporočen začetni odmerek je 4 mg enkrat dnevno. Po dveh pomožno snov. Ker ni dovolj terapevtskih izkušenj, se zdravila Voxin Combo ne sme uporabljati pri bolnikih na dializi in bolnikih z nezdravljenimtednih zdravljenja se odmerek zveča na 8 mg enkrat dnevno. Prilagajanje odmerkov pri zmanjšanem delovanju ledvic mora temeljiti na očistku dekompenziranim srčnim popuščanjem. Kontraindikacije, povezane s perindoprilom, so: preobčutljivost za perindopril ali katerikoli drugkreatinina. KONTRAINDIKACIJE: Preobčutljivost za perindopril ali katerokoli pomožno snov ali za katerikoli drug zaviralec ACE, angioedem po zaviralec ACE, angioedem v anamnezi ob predhodnem zdravljenju z zaviralcem ACE, dedni/idiopatski angioedem, drugo in tretje trimesečjejemanju drugih zaviralcev ACE v anamnezi, prirojen ali idiopatski angioedem ter drugo in tretje trimesečje nosečnosti. POSEBNA OPOZORILA nosečnosti. Kontraindikacije, povezane z indapamidom, so: preobčutljivost za indapamid ali katerekoli druge sulfonamide, huda okvara ledvic,IN PREVIDNOSTNI UKREPI: Če se v prvem mesecu zdravljenja stabilne koronarne srčne bolezni s perindoprilom pojavi epizoda nestabilne jetrna encefalopatija, huda okvara jeter, hipokaliemija, dojenje. POSEBNA OPOZORILA IN PREVIDNOSTNI UKREPI: Posebno opozorilo, ki jeangine pektoris, je treba pred nadaljevanjem zdravljenja skrbno presoditi koristi zdravljenja v primerjavi s tveganji. Zaviralci angiotenzinske skupno za perindopril in indapamid, je potrebno pri litiju. Posebna opozorila so potrebna pri preobčutljivosti/angioedemu, bolnikih na hemodializi,konvertaze lahko povzročijo znižanje krvnega tlaka. Pri zmanjšanem delovanju ledvic je treba začetni odmerek perindoprila prilagoditi glede pri diuretikih, ki zadržujejo kalij ali kalijeve soli, pri nosečnosti, fotosenzibilnosti in zmanjšanem delovanju jeter, pri zmanjšanem delovanju ledvic,na očistek kreatinina, pozneje pa ob upoštevanju bolnikovega odziva na zdravljenje. Pri teh bolnikih je potrebno redno spremljanje vrednosti hipotenziji ter izgubi vode in elektrolitov, pri znižanih ravneh kalija in pri preobčutljivosti za pomožne snovi v zdravilu Voxin Combo. Uporabakalija in kreatinina. Perindopril je treba previdno uporabljati pri bolnikih z zožitvijo mitralne zaklopke in z zaporo v iztoku iz levega prekata; zdravila običajno ni priporočljiva pri bolnikih z obojestransko zožitvijo ledvične arterije ali eno samo delujočo ledvico. Previdnostni ukrepi sobolnikih s kolagensko žilno boleznijo, med sočasnim imunosupresivnim zdravljenjem, med zdravljenjem z alopurinolom ali prokainamidom potrebni pri kašlju, otrocih in mladostnikih, pri tveganju za pojav arterijske hipotenzije in/ali ledvičnega popuščanja, pri neravnovesju vode inali pri kombinaciji teh dejavnikov, ki povzročajo zaplete, še zlasti če bolniki če imajo obstoječe zmanjšano delovanje ledvic zaradi možnosti za elektrolitov (natrij, kalij, kalcij), pri zvišani glukozi v krvi in zvišani sečni kislini. MEDSEBOJNO DELOVANJE Z DRUGIMI ZDRAVILI IN DRUGEpojav nevtropenije, agranulocitoze, trombocitopenije, anemije; bolnikih s tveganjem za razvoj hiperkaliemije; bolnikih s sladkorno boleznijo. OBLIKE INTERAKCIJ: Sočasna uporaba ni priporočljiva pri uporabi litija, pri diuretikih, ki zadržujejo kalij, in kalijevih soleh. Posebna previdnostO angioedemu obraza, okončin, ustnic, sluznic, jezika, glotisa in/ali grla so redko poročali pri bolnikih, ki so jemali zaviralce ACE, vključno s je potrebna pri sočasni uporabi naslednjih zdravil: baklofena, nesteroidnih protivnetnih zdravili, tudi acetilsalicilne kisline, antidiabetičnihperindoprilom. V takih primerih je treba zdravljenje s perindoprilom takoj prekiniti in začeti z ustreznim nadzorom bolnikovega stanja, ki ga je zdravilih, previdnost pa pri sočasni uporabi z alopurinolom, citostatiki ali imunosupresivi, sistemskimi kortikosteroidi, prokainamidu, anestetiki,treba nadaljevati, dokler ne izginejo vsi simptomi. Sočasno jemanje litija ni priporočljivo. Zdravljenje s perindoprilom je treba začasno prekiniti en diuretiki, zdravljenju z zlatom, pri sočasni uporabi zdravil, ki povzročajo torsades de pointes, zdravil, ki znižujejo ravni kalija, srčnimi glikozidi.dan pred kirurškim posegom pri bolnikih, če gre za večji kirurški poseg, in pri bolnikih med anestezijo, saj obstaja možnost za pojav hipotenzije. NOSEČNOST IN DOJENJE: Uporaba ni priporočljiva. NEŽELENI UČINKI: Pogosti: motnje vida, tinitus, suh kašelj, zaprtje, suha usta, navzeja,Previdnostni ukrepi so potrebni tudi pri bolnikih na hemodializi, bolnikih z anafilaktoidnimi reakcijami med aferezo lipoproteinov majhne gostote bolečina v epigastrični regiji, anoreksija, bruhanje, bolečine v trebuhu, motnje okušanja, dispepsija, driska, izpuščaji, srbenje, makulopapularne(aferezo LDL), pri bolnikih z anfilaktoidnimi reakcijami med desenzibilizacijo, pri bolnikih z odpovedjo delovanja jeter. Med zdravljenjem z zaviralci erupcije, krči, astenija. Ostali neželeni učinki so občasni, redki ali zelo redki. NAČIN IZDAJANJA ZDRAVILA: Samo na zdravniški recept.ACE so poročali o kašlju. MEDSEBOJNO DELOVANJE Z DRUGIMI ZDRAVILI IN DRUGE OBLIKE INTERAKCIJ: Diuretiki, ki ohranjajo kalij OPREMA: 30 tablet Voxin Combo po 2 mg/0,625 mg in 4 mg/1,25 mg. IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET: Lek farmacevtska družba d.(npr. spironolakton, triamteren ali amilorid), kalijevi nadomestki ali nadomestki za sol, ki vsebujejo kalij, litij, nesteroidna protivnetna zdravila, d., Verovškova 57, Ljubljana, Slovenija. INFORMACIJA PRIPRAVLJENA: November Maj 2011. 2010.drugi antihipertenzivi, antidiabetiki (inzulini, peroralni hipoglikemiki), anestetiki, triciklični antidepresivi in antipsihotiki, antacidi. NOSEČNOSTIN DOJENJE: Uporaba ni priporočljiva oz. je kontraindicirana. NEŽELENI UČINKI: Pogosti neželeni učinki so: glavobol, omotica, vrtoglavica,parestezije, motnje vida, tinitus, hipotenzija in z njo povezani učinki, kašelj, dispneja, navzeja, bruhanje, bolečine v trebuhu, sprememba okusa,dispepsija, driska, zaprtje, izpuščaji, srbenje in astenija. Ostali neželeni učinki so občasni, redki ali zelo redki. NAČIN IZDAJE ZDRAVILA:Samo na zdravniški recept. OPREMA: 30 tablet Voxin po 4 mg in 8 mg. IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET: Lek farmacevtska družba d.d.,Verovškova 57, Ljubljana, Slovenija. INFORMACIJA PRIPRAVLJENA: Maj November 2011. 2010.Pred predpisovanjem zdravila, prosimo, preberite celoten Povzetek glavnih značilnosti zdravila.Strokovna revija ISIS | leto XX. | številka 6 | 1. junij 201100_Ovitek.indd 1 NaslovniceIsis2011-06.indd 4 25.5.2011 14:09:37 10:41:55KazaloIZ IZKU©ENJ RASTEJO REZULTATIpri uravnavanju krvnega tlaka.številka 6 | 1. junij 2011Glasilo Zdravniške Zbornice SlovenijeNa naslovnici vidimo posnetke jajčnih celic in zarodkovv programu zunajtelesne oploditve za zdravljenjeneplodnosti na Ginekološki kliniki, Univerzitetni kliničnicenter Ljubljana. Po hormonskem vzpodbujanju jajčnikovso s pomočjo ultrazvoka pridobljene jajčne celice, ki se,če pride do oploditve, razvijejo v zarodke. Po prenosuzarodkov v maternico se vsako leto rodi več kot 400 otrokpri parih z najtežjimi oblikami neplodnosti.Avtorici fotografij: Irma Virant Klun in Katja KnezAvtor logotipa: Primož KalanOblikovanje naslovnice: Andrej SchulzKazaloUvodnikZdravnik in zobozdravnik – svoboden poklic? 3Sabina MarkoliZbornicaSklep Razsodišča ZZS 8Zdravnikovo posredovanje za bolnikaneprijetnih, nepričakovanih ali motečih podatkov 9Danica Rotar Pavlič, Branko Brinšek, Dušica Pleterski Rigler, MatjažZwitterSeminarji in delavnice za člane zbornice 11Vtisi z delavnice Komunikacija in razumevanje drugačnosti 12Darinka StrmolePa ga imamo, naš Domus Medica! 14Marko DemšarInformacija o pobudi zdravniške zbornice,da zdravnikom zagotovi varovana stanovanja 15Pavle Kornhauser, Janko Popovič, Marko DemšarIz dela zbornice 15Prisotnost poslancev na sejahskupščine zbornice v mandatu 2008-2012 19Člani zbornice nam pišejoUra zgodovine 22Domen VidmarSpoštovani kolega Vidmar, dragi Domen 24Nenad FundukPersonaliaDosežen doktorski naslov naMedicinski fakulteti Univerze v Mariboru 25Opravljeni specialistični izpiti 25Iz EvropeRezultati raziskave o hrvaški korupciji v letu 2010 26Boris KlunZdravnice in zdravniki se morajo zavarovati 27Marjan KordašŠolski zdravniki: pravnanegotovost pri stranskih učinkih cepljenja 27Marjan KordašZgornja Avstrija: Sporna reforma bolnišnic 28Marjan KordašZaradi poškodbe nastajajo dvomi o cepljenju v šoli 28Marjan KordašZdravstvoZaznavanje groženj in ocenatveganja za javno zdravje v Evropski uniji 29Tatjana Frelih, Andreja Krt LahKlinika Golnik in URI – Soča pridobilistatus akreditiranih zdravstvenih organizacij 31Danica Šprajcar, Jurij ŠvajgerZdravnik in družba 31Nina MaziDvoletne izkušnje zastopništva pacientovih pravic 35Zlata RemškarPrireditev odličnosti 37Marko DemšarForumKomentar k članku »Klinika Golnik postala članicaMednarodne mreže za promocijo zdravja v bolnišnicah« 38Andrej RobidaOdgovor zdravnici Tatjani Frelih glede priznavanjakreditnih točk za udeležbe na stalnempodiplomskem usposabljanju, pridobljenih v tujini 38Mojca VrečarČakalne dobe v zdravstvu 39Marjan FortunaIzzivi sodobnega zdravstvav razmerah politizacije njegovih težav 40Davorin DajčmanPoučen primer iz medicine dela 41Tihomir RatkajecIz zgodovine medicineAkad. prof. dr. prava in dr. med. Janez Milčinski 43Tomaž RottKratek pregled začetkovpovojnega zobozdravstva na Slovenskem 50Velimir Vulikić6 Revija ISIS - Junij 2011

Pošljite nam medicinsko fotografijo, ki bo polepšala naslovnico IzideSpoštovani zdravniki in zobozdravniki, bralci revije Isis,v letošnjem letu na naslovnicah objavljamo estetsko zanimive medicinske fotografije (npr. zanimivdetajl iz ordinacije ali operacijskega polja, barvno lep tomogram ali mikrofotografija ...),zato vas vabimo, da nam fotografije, skupaj s kratkim opisom, pošljete do 5. v mesecu na naslovisis@zzs-mcs.si. Uredniški odbor bo na svojem vsakomesečnem sestanku izbral zmagovalnofotografijo, ki bo krasila naslednjo številko Izide.Vabljeni k sodelovanju!ZanimivoZdravi športniki specialne olimpijade 53Marta TomeDostojevski in epilepsija 54Zvonka Zupanič SlavecAvstrijski portretistčrnih tonov Egon Schiele (1890–1918) 56Tatjana Tomazo Ravnik, Zvonka Zupanič SlavecMedicinaObravnavanje varnostnih zapletov, ki nastanejomed zdravstveno oskrbo pacientov vUniverzitetnem kliničnem centru Ljubljana 58Dušica Pleterski Rigler, Stanko Grabljevec, Jelka Mlakar,Maja Klančnik Gruden, Mario ŠargačKlinična farmacija – priložnost in prednostza bolnike na sistemskem zdravljenju raka 64Lea Knez, Nadja Triller, Aleš Mrhar, Tanja ČuferStrokovno srečanje o kolorektalnemkarcinomu v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec 65Zdenko KikecZlom kolka v Sloveniji 2000–2010 67Kristjan OmahenNa dokazih temelječa gorska urgentna medicina 68Iztok TomazinOtroška kirurgija v Sloveniji res velik korak nazaj?! 70Lokalni organizacijski odbor1. Laknerjevi dnevi 72Jože RobidaStrokovni posvet o cepljenju v celjski regiji 73Alenka Trop SkazaPrvo usposabljanje diplomiranih medicinskih sester za deloz bolniki z astmo in KOPB v referenčnih ambulantah 74Stanislav Šuškovič, Tonka Poplas Susič, Saša Kadivec, Katja Sušnik,Igor Švab, Mitja KošnikDelavnica »Obravnava družin s kroničnobolnimi otroki« z vidika družinske terapije 76Tina BregantMednarodno srečanju Egiptovskegaortodontskega društva ob njegovi 25-letnici 77Maja OvsenikObletnica20-letnica mariborskih srečanj Medicina in pravo 78Jelka Reberšek GorišekRazvoj ljubljanske bolnišnice od ustanovitvedo konca prve svetovne vojne (1786–1918) 80Zvonka Zupanič SlavecV spominPrim. Jože Marolt, dr. med. (1928–2010) 86Branko KoširS knjižne policeNedelja. Cerkveni list Krške škofije(ustanovljen 1926), št. 10, 6. marec 2011 87Marjan KordašStrokovna srečanja 90Mali Oglasi 96Zdravniki v prostem časuMrtvaški ples (Hrastovlje) 98Andrej RantPeščeno zrno 98Andrej RantMoji otroci 98Andrej RantTujec v ambulanti 98Andrej RantTadž Mahal 99Franci BečanZavodnikAli so pred Zakonom o izvajanjuzdravstvene dejavnosti res vsidržavljani Republike Slovenije enakovredni? 101Martin BigecRevija ISIS - Junij 20117

ZbornicaSklepRazsodišče pri Zdravniški zbornici Slovenije je v senatu na I. stopnji(v nadaljnjem besedilu: Razsodišče), pod predsedstvom prim.mag. Braneta Mežnarja, dr. med., in članoma prof. dr. RastkomGolouhom, dr. med., in Alenko Kafol Šušteršič, dr. med., v zadeviopr. št. R-11/2010, zoper zdravnico v postopku Katarino LucijoGlas, dr. med., spec. splošne medicine, zaradi kršitve 3. členaKodeksa medicinske deontologije Slovenije (v nadaljnjem besedilu:Kodeks), po obtožnici tožilca Zdravniške zbornice Slovenije prof.dr. Jožeta Balažica, dr. med. (v nadaljnjem besedilu: tožilec), št.T-34/2010-R-11/2010 z dne 4. 11. 2010, v prisotnosti zdravnicev postopku in tožilca, opravilo sejo senata dne 7. 3. 2011 ter napodlagi 27. člena Pravilnika o organizaciji in delu Razsodišča (vnadaljevanju: Pravilnik)I. sklenilo:Katarina Lucija Glas, dr. med., spec. splošne medicine, je odgovorna,da je kot zdravnica večkrat predpisovala homeopatske pripravkegospe M. B., prav tako ji je svetovala, kako naj homeopatskazdravila jemlje. Zdravnica ima registrirano podjetje, kjer izvendelovnega časa deluje kot homeopatska zdravilka. Homeopatijo jekot zdravilka uporabila tudi pri drugih bolnikih.S svojim ravnanjem je Katarina Lucija Glas, dr. med., spec.splošne medicine, kršila 3. člen Kodeksa medicinske deontologijeSlovenije, zato ji Razsodišče na podlagi 40. člena Pravilnikaizreka disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN.II. obrazložitev:Gospod A. D. je dne 13. 1. 2010 poslal na Zdravniško zbornicoSlovenije vlogo za obravnavanje domnevnih nepravilnostizdravljenja bolnice M. B., pri kateri je zdravnica Katarina LucijaGlas, dr. med., uporabljala homeopatske zdravilske metode. Polegopisa domnevnih nepravilnosti je priložil še medicinsko in drugodokumentacijo ter protokole o klasični homeopatski zdravilskiobravnavi, ki jih je vodila in izpolnjevala Katarina Lucija Glas,dr. med. Vlogo je obravnaval Odbor za strokovno-medicinskavprašanja Zdravniške zbornice Slovenije, ki je na podlagi ugotovitevekspertnega strokovnega nadzora z dne 7. 6. 2010 zaradi sumanedovoljenega zdravljenja s homeopatijo sklenil primer odstopititožilcu.Tožilec je dne 4. 11. 2010 vložil obtožnico, v kateri Katarini LucijiGlas, dr. med. (v nadaljnem besedilu: zdravnica v postopku), očitapredpisovanje in svetovanje pri jemanju homeopatskih pripravkov.Zdravnica Katarina Lucija Glas, dr. med., ima tudi registriranopodjetje za zdravstveno svetovanje pri homeopatskem samozdravljenju,sicer pa je redno zaposlena kot specialistka splošne medicinein urgentna zdravnica v ZD Litija. Tožilec je zaradi suma kršitve 3.člena Kodeksa, ki zdravnika obvezuje, da pri zdravljenju uporabljasamo tiste diagnostične in terapevtske metode, ki so znanstvenoutemeljene in strokovno sprejete, predlagal ukrep javnega opomina.Zdravnica v postopku je dne 1. 12. 2010 pravočasno pisno odgovorilana obtožnico. V odgovoru se sklicuje na že podano pisnopojasnilo po opravljenem ekspertnem nadzoru, posebej pa dodaja,da zaradi njenih ukrepov zdravstveno stanje bolnice M. B. ni biloprizadeto.Senat Razsodišča I. stopnje pod predsedstvom prim. mag. BranetaMežnarja, dr. med., in članoma prof. dr. Rastkom Golouhom, dr.med., in Alenko Kafol Šušteršič, dr. med., je dne 7. 3. 2011 izvedelglavno obravnavo v prisotnosti zdravnice v postopku in njenegaodvetnika ter tožilca. Po branju obtožnice zdravnica v postopkupove, da želi svojim pisnim pojasnilom dodati, da ji je bolnica M.B. kot zdravnici zaupala, ker je bila seznanjena z njenim homeopatskimzdravilstvom. Predsednik je zdravnico v postopku seznanilz vsem pisnim dokaznim gradivom. Katarina Lucija Glas, dr. med.,je potrdila, da je bolnici M. B. večkrat po letu 2006 predpisalahomeopatske pripravke, enako tudi drugim bolnikom, vendar teganikoli ni počela v ambulantnih prostorih zdravstvenega doma alimed opravljanjem zdravniškega dela. Prav tako ni odsvetovala alimenjala zdravil, ki so bila predpisana bolnici M. B. s strani osebnezdravnice ali specialistov. Na vprašanje, ali ima svojo spletno stranza svetovanje o homeopatskem zdravilstvu, odgovori, da je nima,pridobila pa je naziv diplomirana homeopatinja. Seznanjena je, dav Sloveniji zdravnikom z licenco ni dovoljeno ukvarjanje s homeopatijo,vendar je mislila, da se s tem lahko ukvarja, ko ne delav ambulanti ali dežurstvu oziroma urgenci. Pove tudi, da sodelujev neki prospektivni raziskavi o domnevnih učinkih homeopatije vokviru Katedre za družinsko medicino, za katero je bilo pridobljenosoglasje Komisije za medicinsko etiko. Na vprašanje senata, zakakšen način obravnave bolnika gre pri homeopatiji, zdravnica vpostopku pove, da v konkretnem primeru bolnice M. B. ni zdravila,ampak je zgolj s predpisovanjem homeopatskih pripravkovpomagala simptomatsko blažiti lažje zdravstvene težave (bolečine,zaprtje, nespečnost, težave s hojo), na splošno pa lahko obravnavabolnika tudi celostno, izjemoma celo pri malignih tumorjih. Navprašanje tožilca, ali se je po opravljenem nadzoru še ukvarjala shomeopatskim zdravilstvom, zdravnica pritrdi, za vnaprej pa sebo še odločila. Tožilec je nato predlagal modifikacijo obtožnicein predlagal izrek ukrepa odvzema licence. Na predlog odvetnikazdravnice v postopku predsednik senata prekine sejo senata za 10minut, da se lahko posvetujeta. V nadaljevanju obravnave KatarinaLucija Glas, dr. med., na ponovno precizno postavljeno vprašanjetožilcu o ukvarjanju s homeopatskim zdravilstvom v bodoče pove,da bo spoštovala veljavno zakonodajo in se odpoveduje uporabihomeopatije, dokler bo opravljala delo zdravnika z licenco. Napodlagi povedanega tožilec odstopi od spremembe obtožnice invztraja na prvotni obtožnici.8 Revija ISIS - Junij 2011

ZbornicaSenat je na podlagi pisnih dokazov in odgovorov zdravnicev postopku nedvomno ugotovil, da je kolegica kot zdravnicaspecialistka družinske medicine pri obravnavi bolnice M. B. izvenrednega ambulantnega dela predpisovala homeopatske pripravke,kar pomeni kršitev 3. člena Kodeksa, ker pri zdravniškem delu niuporabljala diagnostičnih in terapevtskih metod, ki so znanstvenoutemeljene in strokovno sprejete. Ima registrirano podjetje za homeopatskosvetovanje, čeprav je seznanjena z veljavno zakonodajoin prepovedjo uporabe homeopatije pri zdravniškem delu. Senat nisledil njenemu zagovoru, da prepoved velja samo za redno delo vambulanti. Kot olajševalno okoliščino je senat ocenil, da ni dokazovo poslabšanju zdravja bolnice M. B. ali o opuščanju priporočenegazdravljenja s strani izbrane zdravnice in specialistov konzultantov,upošteval pa je tudi njeno zavezo o takojšnji opustitvihomeopatskih oziroma z zakonom prepovedanih zdravilskihmetod v bodoče.Pravni pouk:Zoper ta sklep imata zdravnica v postopku in tožilec Zbornicepravico do pritožbe v roku 8 dni po prejemu pisnega odpravka tegasklepa. Pritožbo je potrebno vložiti pisno na Razsodišče Zdravniškezbornice II. stopnje.Predsednik senata:prim. mag. Brane Mežnar, dr. med.Št.: 01112-2/2011/4Ljubljana, 31. 3. 2011Zdravnikovo posredovanje zabolnika neprijetnih, nepričakovanihali motečih podatkovDanica Rotar Pavlič, Branko Brinšek, Dušica Pleterski Rigler, Matjaž ZwitterOdbor za pravno-etična vprašanja Zdravniške zbornice Slovenijepogosto prejme vprašanja glede vročitve zdravstvene dokumentacijebolnikom in njihovim pooblaščencem. Zadeva vročanja je dobroopredeljena v Zakonu o pacientovih pravicah (Uradni list RS,št. 15/08; v nadaljevanju: ZPacP), težave pa se občasno pojavijo pribolnikih z duševnimi boleznimi, ki menijo, da so zdravi, oziromaocenjujejo, da je treba zabeležke o njihovih duševnih težavahizbrisati iz zdravstvene dokumentacije. Izbris zabeležk o duševnihboleznih včasih zahtevajo tudi starši, ker menijo, da bo to škodilomladoletnemu ali že polnoletnemu otroku pri iskanju zaposlitve.V redkih primerih imajo tisti psihiatri ali izbrani zdravniki, ki seodločijo za zamolčanje podatkov, ločeno zapisane tudi razloge za zamolčanjein pridržanje medicinske dokumentacije. Večkrat se zgodi,da v dopisu, ki ga posredujejo odboru, z dejstvi obrazložijo, da biposredovanje celotne specialistične dokumentacije bolniku povzročilozdravstveno škodo. Ob tem opisujejo okoliščine, ki so podlagaza takšno odločitev (stalna prisotnost psihotične dezintegracije,nanašalnost, paranoidnost, hude konverzivne osebnostne motnje).Zdravnik se tako znajde v precepu, saj bi moral v skladu z 41.členom zakona bolnika, ki to zahteva, seznaniti z zdravstvenodokumentacijo, po drugi strani pa čuti potrebo po zamolčanju inse sprašuje o uporabi možnosti, ki je navedena v 22. členu ZpacP,v skladu s katero sme bolniku izjemoma zamolčati podatke o njegovemzdravstvenem stanju, če glede na okoliščine oceni, da bi mutakšno obvestilo povzročilo resno zdravstveno škodo.Odbor je s to problematiko seznanil informacijskega pooblaščenca(ne nazadnje se celo dogaja, da o tej dilemi odloča sodišče), ki jena podlagi opisa in na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. členaZakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07– UPB1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu(Uradni list RS, št. 113/05 in 51/2007-ZUstS-A) posredovalnaslednje neobvezujoče mnenje:Kadar bo zdravnik uporabil možnost t.i. obzirnega molka, bo razlogeza zamolčanje določenih podatkov o bolnikovem zdravstvenem stanjuločeno dokumentiral v zdravstveni dokumentaciji. Tega dela dokumentacijeob zahtevi pacienta za vpogled v lastne osebne podatke iz enakihrazlogov, zaradi katerih je uporabil obzirni molk, ne bo razkril. Če pabo pacient izrecno zahteval, da je o svojem zdravstvenem stanju popolnomaobveščen, mu zdravnik podatkov ne bo smel zamolčati. V temprimeru – v primeru izrecne zahteve po popolni obveščenosti o svojemzdravstvenem stanju in zahteve za seznanitev z lastno zdravstvenodokumentacijo, je po mnenju Pooblaščenca zdravnik dolžan omogočitivpogled v celotno zdravstveno dokumentacijo, tudi v morebiti prejnastale zaznamke o zamolčanju – o uporabi obzirnega molka.Informiranost pacienta o njegovem zdravstvenem stanju je nujni pogojza uveljavitev njegove pravice dejavnega sodelovanja pri izbiri načinazdravljenja. Pacient, ki ni informiran ali ni informiran v zadostnimeri, ne more dejavno sodelovati pri svojem zdravljenju, oziroma lahkoodločitve sprejema v zmoti glede svojega zdravstvenega stanja.Z uporabo t.i. obzirnega molka zdravnika (iz prvega odstavka 22.člena Zakona o pacientovih pravicah – Uradni list RS, št. 15/08;ZPacP), sme ta bolniku izjemoma zamolčati določene podatke onjegovem zdravstvenem stanju, kadar bi razodetje zdravnikovegapogleda na bolnikovo zdravstveno stanje le-temu povzročilo »resnozdravstveno škodo«. Le v primerih, ko bi zdravnik utemeljeno uporabilobzirni molk, ne bi bil odgovoren za morebitno (zdravstveno) škodo,ki bi bolniku nastala zaradi odločitve, ki je bila posledica pomanjkljivoizvedene pojasnilne dolžnosti zdravnika. Tega se mora vselej zavedatiRevija ISIS - Junij 20119

Zbornicatudi zdravnik, ki se odloči ravnati po prvem odstavku 22. člena ZPacP.Poleg tega obzirnega molka ne sme uporabiti, kadar je bolnik izrecnozahteval, da je o svojem zdravstvenem stanju popolnoma obveščen.Če je bolnik sposoben odločanja v svojo najboljšo zdravstveno korist inizrecno zahteva, da je o svojem zdravstvenem stanju popolnoma obveščen,ga zdravnik mora obvestiti, tudi če meni, da bo bolniku zaradiobveščanja nastala zdravstvena škoda.Kadar bo torej zdravnik utemeljeno uporabil obzirni molk (Pooblaščenecni pristojen presojati, ali so stanja oziroma okoliščine, ki stejih navedli kot utemeljitve za odločitve zdravnikov, res takšna, dabi dosledna izvedba pojasnilne dolžnosti bolniku povzročila resnozdravstveno škodo), bo razloge za zamolčanje določenih podatkov obolnikovem zdravstvenem stanju ločeno dokumentiral v zdravstvenidokumentaciji. Tega dela dokumentacije ob zahtevi pacienta za vpogledv lastne osebne podatke (po 41. členu ZPacP) ne bo razkril (tako izhajatudi iz osmega odstavka 41. člena ZPacP). Če pa bo pacient izrecnozahteval, da je o svojem zdravstvenem stanju popolnoma obveščen, muzdravnik podatkov ne bo smel zamolčati. V tem primeru – v primeruizrecne zahteve po popolni obveščenosti o svojem zdravstvenem stanju,je po mnenju Pooblaščenca zdravnik dolžan omogočiti vpogled v celotnozdravstveno dokumentacijo, tudi v morebiti prej nastale zaznamke ozamolčanju – o uporabi obzirnega molka.(Celotno mnenje informacijskega pooblaščenca je na vpogledna njegovi spletni strani: http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:9HTwR_yUo48J:www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/).V nadaljevanju navajamo še predpise, ki se nanašajo na zahtevobolnika do dopolnitve, popravkov, blokiranja, izbrisa dela podatkovin ugovora zoper tisto, kar je vpisano v medicinsko dokumentacijo.Kot smo že uvodoma navedli, se v praksi dogaja, da bolnik odosebnega zdravnika zahteva, naj le-ta prečrta vpis v kartoteki (npr.oznako o čezmernem pitju alkohola, ali diagnozo o duševni bolezniin terapijo, ki jo je bolnik navedel zdravniku, čeprav je bil zaradibolezni celo hospitaliziran na psihiatrični kliniki). Slednje včasihzahtevajo celo svojci mladoletne ali polnoletne osebe.32. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov navaja, da moraupravljavec osebnih podatkov (zdravstvena ustanova, zdravnik)na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki,dopolniti, popraviti, blokirati ali izbrisati osebne podatke, za katereposameznik dokaže, da so nepopolni, netočni ali neažurni oz. sobili zbrani ali obdelani v nasprotju z zakonom. Tako bi na primermorali popraviti podatek, da je bolnik utrpel zlom desne golenice,a je bila v resnici zlomljena leva. Napaka včasih nastane zaradi hitenjapri narekovanju izvida. Nikakor pa ne smemo zbrisati resničnihugotovitev in meritev oziroma povzetkov stanja, ki izhajajo iz njih.Zakon tudi določa način, s katerim bolnik ali njegov pooblaščeneczahteva popravek ali ugovarja na vsebino zapisa v zdravstvenidokumentaciji.33. člen zakona o varstvu osebnih podatkov glede zahteve po spremembivpisanih zdravstvenih podatkov navaja naslednje:(1) Zahteva ali ugovor iz 32. člena tega zakona se vloži pisno ali ustnona zapisnik pri upravljavcu osebnih podatkov.(2) Dopolnitev, popravo, blokiranje ali izbris osebnih podatkov moraupravljavec osebnih podatkov opraviti v 15 dneh od dneva, ko jeprejel zahtevo, in o tem obvestiti vlagatelja zahteve ali ga v istem rokuobvestiti o razlogih, zaradi katerih tega ne bo storil. V istem roku moraodločiti o ugovoru.(3) Če upravljavec osebnih podatkov ne ravna po prejšnjem odstavku,se šteje, da je zahteva zavrnjena.(4) Če upravljavec osebnih podatkov sam ugotovi, da so osebni podatkinepopolni, netočni ali neažurni, jih dopolni ali popravi in o tem obvestiposameznika, če zakon ne določa drugače.(5) Stroške v zvezi z dopolnitvijo, popravo in izbrisom osebnihpodatkov, obvestilom ter odločitvijo o ugovoru krije upravljavec osebnihpodatkov.Razlago o tem, kdaj lahko starši zahtevajo vpogled, spremembe indopolnitve zdravstvene dokumentacije, sklenimo še z naslednjimpojasnilom: oseba lahko sama odloča o zgoraj navedenih pravicah,ko pridobi poslovno sposobnost. Kdaj ta nastopi, izhaja iz zakona ozakonski zvezi in družinskih razmerjih, in sicer je to po navadi tedaj,ko preneha roditeljska pravica – tj. ko otrok dopolni 18 let. Čeje bila osebi po dopolnjenem 18. letu odvzeta poslovna sposobnost,velja, da njegove pravice zanj izvršuje oz. uveljavlja njegov starš aliskrbnik.Odbor na podlagi vlog, ki jih prejema, ugotavlja, da so zdravnikipri svojem delu izpostavljeni vedno večjim pritiskom, zato bi moralipridobiti več znanja s področja predpisane zakonodaje. Ta bi jimbila lahko večkrat v pomoč, včasih pa tudi v breme. Žal se branjupravniškega jezika v sodobnem svetu zdravnik ne more izogniti,čeprav lahko tudi to načenja idiličen odnos med zdravnikom inbolnikom, ki smo ga imeli v svojih predstavah, ko smo se odločiliza študij medicine.Zdravniki, še zlasti člani odbora za pravno-etična vprašanja tersodni izvedenci, se moramo zavedati, da ima tudi pravo množicorazličnih interpretacij in da je mnenje informacijskega pooblaščencale eno od mnenj. V medicini različnost presoj zelo dobropoznamo (npr. interpretacija rentgenske slike je lahko zelo različna).Niti ni dobro niti akademsko – ne nazadnje medicinska etikamarsikdaj postavlja strožje zahteve od prava – da zdravniki brezkritične presoje sprejmemo prepričanje, da je treba vsako pravnomnenje sprejeti kot edino merodajno oz. »sveto«. Zdravnikovihosebnih zabeležk v zdravstveni dokumentaciji pač ne bi smelienačiti z zapisi v npr. policijskem poročilu, revizorjevemu zaključkuobravnave ali poročilih drugih delavcev v upravi. Predvsem je trebaizpostaviti drugačen status zdravnikovih osebnih zabeležk, ki so navsak način zdravnikova last, njemu v pomoč pri obravnavi in takov korist bolniku. Zdravništvo bi moralo po svojih predstavnikihvztrajati, da ima takšen status tudi zaznamek o zamolčanju, torej ouporabi obzirnega molka. S tem bi pri zdravnikih krepili kritičnostin sposobnost lastne presoje.Pomisliti moramo tudi na svojce in tretje osebe, ki zdravniku sporočijo,kaj se z bolnikom dogaja izven ordinacije; pri bolnikih z duševnomotnjo tudi na tiste, ki dajejo podatke prek heteroanamneze.10 Revija ISIS - Junij 2011

Tudi oni so lahko hudo prizadeti ali celo ogroženi, če zdravnik bolnikuna zahtevo razkrije celotno dokumentacijo, torej tudi to, karso o njem povedali drugi. Kar nekaj zdravnikov se zato odloči, dateh podatkov ne bo zabeležilo, kar lahko vodi v zaplete v prihodnje,še posebej, kadar se zgodijo tragični dogodki.Bolnikova dokumentacija ne nazadnje ne služi le obravnavi inzaščiti bolnika, ampak tudi zaščiti zdravnika. Postavimo domnevo,da bo bolnik najprej zahteval in dosegel izbris dela svojih podatkov,nato pa bo zdravnika tožil zaradi napake pri zdravljenju ali pa naprimer za neizdajo dovoljenja za orožni list ali vozniško dovoljenje.Zdravnik se v takem primeru ne bo mogel več sklicevati naSeminarji in delavniceza člane zborniceZdravniška zbornica Slovenije obvešča svoje člane, da načrtujeizvedbo naslednjih seminarjev in delavnic v prostorih DomusMedica:Naslov Datum UraKomunikacija in razumevanje 2. junij 2011 9.00–drugačnosti (seminar)16.00Verbalna in neverbalna komunikacija(delavnica)*Učinkovito reševanje konfliktov(delavnica)*Komuniciranje zdravnika inzobozdravnika z mediji ter obvladovanjeizrednih dogodkovob pojavih napak in zapletovpri izvajanju zdravstvenihstoritev (seminar)Seminar za kandidate za zasebnezdravnike in zobozdravnikeDelavnica za zasebne zdravnikein zobozdravnike3. in 9. junij 2011(po izbiri posameznegaudeleženca)4. in 11. junij 2011(po izbiri posameznegaudeleženca)9.00–16.309.00–16.30datum še ni znan 15.00–19.00jeseni 2011 9.00–18.30jeseni 2011 3–4 ure* Pogoj za udeležbo na delavnicah je predhodna udeležba na seminarjuKomunikacija in razumevanje drugačnosti.Vsebina seminarjev:Komunikacija in razumevanjedrugačnosti (seminar)Seminar je namenjen zdravnikom in zobozdravnikom, ki želijoosvojiti veščine komuniciranja, ter v nadaljevanju v obliki dvehdelavnic nudi tudi trening tehnik in samih načinov komuniciranja.Udeleženci se bodo na seminarju seznanili z neverbalno inverbalno komunikacijo, razumevanjem pomena odzivov v komunikacijiin obvladovanja čustev, vplivom samouresničujoče prerokbe(placebo efekt) na zdravje, razumevanjem dinamike konfliktovZbornicadokumentacijo, ki je bila delno izbrisana. Skratka, pri medicinskidokumentaciji sta v igri najmanj dva, zdravnik in bolnik. Spoštovatimoramo pravice obeh. Bolnik ne sme imeti možnosti, da biz zahtevo po izbrisu dela medicinske dokumentacije potencialnoškodoval zdravniku.Prav bi bilo, da se o tej tematiki pogovarjamo tudi v prihodnje.Doreči bi namreč morali, ali naj že v izhodišču v dokumentacijozapisujemo podatke z zavedanjem, da jih bo bolnik želel vpogledati.Po drugi strani pa bi morali čvrsto zagovarjati stališče, da jezdravnik dolžan zavrniti izbris oziroma popravek, če so zapisi vskladu z realnostjo v danem času in prostoru.in strategije njihovega učinkovitega reševanja ter razumevanjemovir pri doseganju soglasja v komunikaciji. Program in prijavnicodobite na naši spletni strani http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja.Verbalna in neverbalnakomunikacija (delavnica)Udeleženci delavnice bodo vadili osnove komunikacije: jasno izražanjein tehnike aktivnega poslušanja ter razumevanja sporočil.Seznanili se bodo tudi z miselnimi programi – prepričanji, terse naučili, kako jih prepoznavamo in kako jih spremenimo. Ciljidelavnice so: trening razumevanja sporočil, trening korakov aktivnegaposlušanja, trening načinov jasnega izražanja, prepoznavanjein obvladovanje čustvenih odzivov, razumeti, da si z mislimi samikreiramo prihodnost, in razumeti, da imamo vpliv na misli, terzavestna izbira naravnanosti (občutkov) – trening tehnike.Učinkovito reševanje konfliktov (delavnica)Konflikte večina ljudi zaznava kot negativne, ker imajo slabe izkušnjez njihovim razreševanjem. Vendar so konflikti tudi pozitivni,ker nas prebudijo, pripravijo do tega, da se postavimo za svojamnenja in stališča ter se aktiviramo za spremembe. Udeležencidelavnice se bodo naučili in vadili, kako uspešno razreševati konfliktnesituacije. Ozavestili si bodo tudi, katere strategije zavzemamov konfliktnih situacijah. Cilji delavnice so: trening strategijreševanja konfliktov, konfrontacija s sogovornikom, treningodstranjevanja ovir pri doseganju soglasja, prikaz in trening tehnikeodpravljanja notranjih (osebnih) konfliktov.Komuniciranje zdravnika in zobozdravnikaz mediji ter obvladovanje izrednihdogodkov ob pojavih napak in zapletovpri izvajanju zdravstvenih storitevKomuniciranje z mediji je v današnjem času zelo pomembno. Tovelja tudi za zdravnike in zobozdravnike, ne glede na to, ali sozaposleni v bolnišnici, zdravstvenem domu ali pa delajo kot zasebniki.Seminar je zato namenjen prav njim, saj se ob svojem deluRevija ISIS - Junij 201111

Zbornicalahko srečajo tudi z mediji, na kar morajo biti pripravljeni. Osvetlilipa bomo tudi praktične napotke za razkritje zdravniške napake(škodljivega dogodka) in zapleta pacientom ter ustrezno komunikacijoz mediji. Od tega je namreč odvisno, kako uspešni bomopri obvladovanju izrednih dogodkov in soočanju z njimi. Zdravniškihzapletov in napak vnaprej ni mogoče predvideti in se nanjepripraviti, zaradi česar je toliko bolj pomembno vodenje ustreznekomunikacije s prizadetimi pacienti oziroma njihovimi svojci inmediji. Razkritje tudi ni preprosto in zahteva veliko priprav terpoznavanja osnov komuniciranja ob izrednih dogodkih.Seminar za kandidate za zasebnezdravnike in zobozdravnikeSeminar je namenjen kandidatom za zasebne zdravnike in zobozdravnike.Udeleženci seminarja se boste seznanili s pravnimipredpisi za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti, načinomfinanciranja zdravstvenih storitev, sklepanjem pogodb in osnovamifinanc in računovodstva. Podroben program bo objavljen v naslednjištevilki revije Isis in na spletnih straneh zbornice.Delavnica za zasebne zdravnikein zobozdravnikeDelavnica je namenjena zasebnim zdravnikom in zobozdravnikom.Udeleženci se boste ob praktičnih primerih seznanili spredpisi in načini izvedbe le-teh s področja računovodstva: obvezenpobot, multikompenzacija, financiranje v zasebni dejavnosti,nadzori in inšpekcije in drugo. Podroben program bo objavljen vnaslednji številki revije Isis in na spletnih straneh zbornice.Svoja vprašanja in predloge lahko pošljete na: mic@zzs-mcs.si. Za dodatneinformacije pokličite na 01 30 72 191 ali obiščite našo spletnostran http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja.Vtisi z delavnice Komunikacijain razumevanje drugačnostiZAKAJ na delavnico o komunikaciji?O dobri komunikaciji v zadnjem času pogosto razmišljamo in govorimo.Želimo si dobro izraziti svoje misli, predloge, navodila, zahtevein hočemo biti slišani in razumljeni v pogovorih s svojci, sodelavci,nadrejenimi, pri svojem delu z bolniki, z uradniki, učitelji ... Če se prejne zavedamo svojih nespretnosti in pomanjkanja veščin pri komunikaciji,nas pretrese to dejstvo takrat, ko se znajdemo v konfliktu, zaradikaterega se počutimo nemočni, nerazumljeni in užaljeni.V času študija in priprave na delo v ambulanti nismo dobiliveliko teoretičnih osnov o načelih dobre komunikacije, kar zadevapraktično znanje, pa smo bolj ali manj samouki in smo se učili nasvojih izkušnjah ter povzemali dobre prakse, ki smo jih opazovali vkomunikacijah, ki smo jim bili priča.Pa vendar tudi v Sloveniji v številnih delovnih okoljih, kjer imajomanj neposrednih stikov z ljudmi, kot jih imamo zdravniki,že dolga leta prirejajo delavnice za pridobivanje veščin dobrekomunikacije. Zdravniki pa, kot da smo videli svoj cilj strokovnein osebnostne rasti samo v pridobivanju vedno novega in najnovejšegateoretičnega in praktičnega znanja s področja medicinskestroke in znanosti, za izpopolnjevanje na področju komunikacijepa je zmanjkalo energije, časa, pa tudi priložnosti. Ali pa smo gojiliprepričanje, da mora veščine dobrega sodelovanja in pogovarjanjaobvladati že študent, ki pride na medicinsko fakulteto. Pa se vednoznova kaže, kako pomembno je tudi to znanje pri našem vsakdanjemdelu in življenju. Marsikateri zdravnik je začutil potrebo poznanjih in opravil tečaj o veščinah dobre komunikacije v okviruustanov, ki to znanje ponujajo, strokovnih izobraževanj za zdravnikena to temo pa (kot je meni znano) do sedaj še ni bilo.Letos v začetku aprila pa je v organizaciji ZZS potekal prvi skloppredavanja in delavnic o komunikaciji. Odziv zdravnikov je bil nekolikomanjši, kot so pričakovali organizatorji, vendar vsak začetek jetežak. Tudi prvi Šrotovi dnevi so se začeli s skromno udeležbo, sedajje pa težko najti dovolj veliko predavalnico za vse udeležence. Pridelavnicah o komunikaciji pa je manjša skupina prej prednost in privilegij,saj je delo za vsakega posameznika bolj intenzivno in sevedatudi bolj učinkovito. Zato smo vsi udeleženci te delavnice ob koncuizrazili navdušenje, da smo končno tudi v okviru stanovske organizacijepridobili nova zelo uporabna spoznanja, znanja in veščine.KAJ smo se naučili?Prvi dan smo imeli predavanje, v okviru katerega nam je gospaMetka Komar odlično predstavila teoretično osnovo komunikacije.Malo smo se potopili v svet psihologije in spoznali nove izraze, kinam pomagajo pri razlaganju strukture komunikacije in reševanjukonfliktov. Dobili smo nova znanja o jezikih neverbalne komunikacije,pomenu in izraznosti mimike, očesnih gibov, položaja telesa.Slišali smo, kaj so najpogostejše ovire in napake pri komunikacijiin kaj so zakonitosti jasnega in razumljivega izraženja. Preizkusilismo moč vprašanj, ki spodbudijo razmišljanje, dajejo pomembneinformacije, omogočajo nadzor, pripravijo ljudi, da se odprejo,vodijo h kakovostnejšemu poslušanju, pomagajo ljudem, da se samiprepričajo. Skratka, spoznali smo, da če ne dobimo pravih odgovorov,moramo spremeniti način spraševanje, ker le kakovostna vprašanjadobijo kakovostne odgovore. Videli smo, kako pomembno jespremljanje sogovornika in preverjanje, kako nas razume, kakšna sonjegova prepričanja o temi, o kateri govorimo.Slišali smo, kakšni so lahko odzivi in povratne informacije na našebesede ali dejanja. Povratna informacije je, tudi če se ne odzovemo.Lahko dobimo negativen odziv, ki mu ljudje resnično posvečamopozornost, vendar taki odzivi, ki se ponavljajo, zastrupljajo odnose.12 Revija ISIS - Junij 2011

ZbornicaBoljši in učinkovitejši je odziv s preusmeritvijo s tako imenovanimkomunikacijskim sendvičem, ko najprej sporočimo pozitivne lastnosti,dejstva, potrditev sogovornikovih razmišljanj, nato povemo,kar nas moti, s čimer se ne strinjamo ali česar ne sprejemamo, inspet izrazimo pozitivno misel, da sprejemamo sogovornika kotosebo, ga cenimo, čeprav se morda o tem z njim ne strinjamo alipa ne sprejemamo njenega vedenja. Prepričali smo se, kako lažje jesprejeti kritiko na svoj račun v obliki komunikacijskega sendviča inkoliko novih izhodov in možnosti odpre ter kako brezizhodno sepočutiš, če dobiš le negativni odziv.V drugem delu smo se pogovarjali o konfliktih kot bitki za moč.Konflikt se pojavi takrat, ko se v nas sprožita dve nasprotujoči sipotrebi, motiva, cilja, podobe, kako zadovoljiti določeno potrebo, aliob nesoglasju interesov, vrednot, vedenja, pogledov na problem. Tarazdvojenost v nas povzroči izgubo občutka nadzora nad situacijoin nas oropa funkcionalnega vedenja. Lahko se pojavijo znotrajposameznika, med posamezniki, znotraj skupin ali med skupinami.Konflikti imajo seveda tudi pozitivni potencial, saj pomagajo, daozavestimo problem v odnosu, spodbujajo spremembe, povečajomotivacijo za soočanje s problemi, pripomorejo k ustreznejši odločitvi,znižujejo napetost v vsakdanjih odnosih, če jih rešujemo konstruktivno.V konfliktih bolje spoznavamo sami sebe. Odnos lahkocelo poglobijo in obogatijo, če jih uspešno rešujemo, saj utrdijoprepričanje, da je odnos dovolj trden in lahko kljubuje problemom.Zanimive in zgovorne metafore nam pomagajo nazorno razumeti,kakšne strategije uporabljamo ljudje za reševanja konfliktov. Lahkose umaknemo kot želva, ko nam ni pomemben ne cilj, ne odnos,če menimo, da je poskus reševanja konflikta že vnaprej obsojen napropad. Lahko skušamo nasprotnika prevladati kot morski pes,ko nam je pomemben le cilj, zato le napadamo in želimo dokazatisvojo premoč. Lahko se trudimo le zglajevati konflikte kotmedvedek. Pripravljeni smo se odpovedati svojim osebnim ciljem,da drugi na bi bili prizadeti ali da se odnos ne bi pokvaril. Lahkosklepamo kompromise kot lisica, če nam je pomemben tako ciljkot odnos. Delno se odpovemo svojemu cilju in poskušamo drugegaprepričati, naj stori podobno. Lahko pa se konfrontiramo kotsova, ko visoko cenimo tako svoj cilj kot odnose. Konflikte vidimokot probleme, ki jih je treba in možno rešiti, zato iščemo rešitev, kibo omogočala uresničitev tako naših ciljev kot ciljev drugega.KAKO smo se učili?V naslednjih dveh dneh smo na delavnicah s pomočjo vprašalnikovspoznali svoj dominantni tip komunikacije. Zanimivo jebilo ozavestiti, kako posamezniki različno podajamo informacijeprek vizualnega, avditivnega, kinestetičnega ali digitalnegainformacijskega sistema (kanala) in kako različen pomen daje našemišljenje enako formulirani informaciji. Spoznali smo preverjenodober način podajanja informacije v obliki 4mat in si s pomočjovprašalnika določili svoj tip in način učenja in sprejemanja novihinformacij – ali nam je bližji način intuitivca, misleca, preizkuševalcaali realizatorja. Preskušali smo tudi, kako prilagoditi svoj načinpodajanja informacij, da bi bil sogovorniku, ki morda zaznava podrugačnem tipu, bolj razumljiv.Prepoznavali smo, kako močno na nas in naše dojemanje informacijevplivajo prepričanja, ki jih imamo o določnem vprašanju ali tematiki.S pomočjo vprašanj meta modela smo raziskovali, kako si pomagamopreiti filtre izbrisa, posploševanja ali popačenja, ki jih ustvarja našemišljenje na osnovi prepričanj oziroma preteklih izkušenj, da nenatančnoformuliramo sporočilo ali pa ga razumemo po svoje.Naučili smo se prepoznavati svoje prevladujoče strategije reševanjakonfliktov. Marsikdo od nas je bil presenečen, ko so rezultati vprašalnikapokazali rahlo drugačno sliko, kot smo po vtisu in prvihinformacijah opisov strategij prepoznavali sebe. Zelo zanimivo jebilo v živo preizkušati uspešnost različnih strategij pri reševanju izrečenihkonfliktnih situacija ali pa »konfliktov v zraku« med namiudeleženci ali s predavateljico.Dobili smo še nekaj orodij za samopomoč, kako si olajšati stiskozaradi nerešenih ali težko rešljivih konfliktov, ki jih nosimo v sebi,da bi širše in bolj objektivno videli svojo vlogo in vlogo nasprotnikav konfliktu. Ves čas smo si drug drugemu pomagali pri učenju zopozarjanjem na napake in trenirali izraženje negativnih sporočil(»kritik«) v obliki komunikacijskega sendviča.KAJ smo pridobili na delavnici?Tako intenzivnega učenja, zanimivega spoznavanja sebe in svojihreakcij, zavedanja detajlov in nians komunikacije med nami v skorajvsakem trenutku ter tako sproščenega ustvarjanja kolektivnosti meddo sedaj neznanimi kolegi iz vse Slovenije si lahko samo še želim.Ob koncu delavnice smo si udeleženci zaupali svoje navdušenje, dasmo imeli priložnost učiti se na tak način, pridobiti v tako kratkemčasu toliko novih spoznanj in osvojiti zelo uporabna orodja zaizboljšanje vseh naših komunikacij, še posebno tistih konfliktnih, kinam po nepotrebnem zagrenijo dan ali pa kvarijo naše odnose.Vsi smo se strinjali, da je bila delavnica izjemno koristna in bi si želeličez čas znanje obnoviti ali pa nadgraditi. Veseli me, da se je vodstvonaše zdravniške zbornice odločilo za organizacijo teh delavnic,ki naj bi bile razpisane in organizirane večkrat na leto. Tako se jihbo udeležilo čim več kolegov, ki zaradi delovnih obveznosti težkousklajujejo svoje delovne urnike samo z enim ali dvema terminoma.Lepo vas vabim, da žrtvujete tudi kakšno uro svojega prostega časa.Verjamem, da boste pridobili zelo pomembna znanja in veščine, siustvarili boljšo in jasnejšo sliko o dobri komunikaciji, slišali velikozanimivega o sebi in se naučili prepoznavati, zakaj vam do sedajkdaj v komunikaciji ni šlo dobro.P. S.: Ste prepoznali, kašen je moj tip podajanja informacij in katerinačin učenja in razmišljanja mi je bližje? Če niste ugotovili že medbranjem, naj zaupam, da sem uporabila znanje z delavnice in seskušala vsaj približati tudi vašemu dominantnemu komunikacijskemukanalu. Se vam zdi članek razumljiv in primeren? Preskušalasem nova znanja. Če mi še ni uspelo, mi, prosim, sporočite, da bomše bolj trenirala. In prosim, kritike povejte v obliki komunikacijskegasendviča, da moja samopodoba ne bo preveč trpela.Vse dobro vsem!Darinka Strmole (strmole.darinka@zd-tr.si)Revija ISIS - Junij 201113

ZbornicaPa ga imamo, naš Domus Medica!Čeprav je velika dvorana v novem bivališču zdravniških organizacijsprejela nekaj prireditev že pred 25. marcem, je prav ta dan prineselnjeno uradno odprtje. Slavnostni govorci in izbran kulturni programso že našli svoje mesto v biltenu, kjer je bil dogodek opisan.Moj namen sedaj pa je, odgovoriti na vprašanja kolegov in kolegic,ki so postajali pod veliko ploščo, v katero so vklesana imenadonatorjev. Želeli so namreč izvedeti, ali so še možnosti, datisvoj prispevek in se vpisati med darovalce.Gradnja je sicer končana, ostalo pa je še veliko načinov, kakoizkazati svojo darežljivost in z njo ostati v spominu prihodnjimrodovom. V pogovorih sta bili največkrat omenjani naslednjimožnosti: v Domus Medica je bilo že razstavljenih več umetniškihdel, ki jih je mogoče odkupiti. To so bile doslej predvsemslike. Ob otvoritveni slovesnosti pa sta vzbudila pozornost dvaeksponata, stekleni skulpturi umetnika Cirila Cesarja, ki sta ses svojo simboliko odlično podala v ambient. Oba je možno pridobiti– bodisi da to stori posameznik ali pa se za darilo odločiskupina oziroma najde druga možnost. Druga oblika darovanjapa je osebno darilo iz zbirke, ki je že v lasti nekoga iz zdravniškihali zobozdravniških vrst.Razumljivo bo vsak predmet označen z imenom darovalca.Kosati se z uglednim mecenom preteklosti, dr. Oražnom, skorajne moremo. Vseeno pa verjamem, da nekaj plemenitosti v nasše ostaja in da jo lahko tudi pokažemo.Ste že blizu odločitvi?Marko Demšar, skrbnik donatorskega računaSpiralaSrčni utrip14 Revija ISIS - Junij 2011

Informacija o pobudi zdravniškezbornice, da zdravnikomzagotovi varovana stanovanjaGradnja oskrbovanih stanovanjza upokojene zdravnikeMinilo je več mesecev, odkar smo z anketo zbrali odziv nazamisel, da bi Zdravniška zbornica Slovenije izvedla pripravoza gradnjo oskrbovanih stanovanj. Preko 70 odgovorov jepokazalo, da je interes velik in da je smiselno zbirati ponudbeza oskrbovana stanovanja za starejše zdravnike in za zdravnikev pokoju. Iniciativna skupina upokojenih zdravnikov je opravilaveč informativnih razgovorov, predvsem smo iskali primernolokacijo. Pregledali smo približno sedem primernih lokacij,vendar so se nam na koncu tri lokacije pokazale kot najboljše,tako da obstajajo dokaj realne možnosti za projektiranje in gradnjoobjekta, ki bi zadostil našim pričakovanjem in potrebam.Izbira lokacije je bila precej težavna, zato je tudi poteklo tolikočasa, da smo izbrali najprimernejše. Nato smo še enkrat poslalianketo in dobili 110 odgovorov, kar je pokazalo velik interesupokojenih zdravnikov za gradnjo oskrbovanih stanovanj.Sedaj imamo tri ponudbe, ki so najbolj zanimive. Naslednjikorak, ki ga želimo izvesti, je natančna predstavitev s straniponudnikov. Na skupnem sestanku se bomo nato dogovorili onajboljšem ponudniku.Cena m 2 bo po zagotovilih možnih izvajalcev nižja, kot je cenam 2 ostalih ponudnikov, in bo točno določena, ko bo projektIz dela zborniceUsklajevanjepravilnikov naMinistrstvu za zdravjePredstavniki Zdravniške zborniceSlovenije, med njimi tudi predsednica,generalni sekretar in predsednik Sveta zaizobraževanje in usposabljanje zdravnikov,so se v petek, 6. maja, udeležili sestankana Ministrstvu za zdravje, na katerem sousklajevali besedilo sprememb in dopolnitevPravilnika o vrstah, vsebini in potekuspecializacij zdravnikov ter Pravilnika olicencah. Kot je znano, je namreč zbornicapristopila k spremembam omenjenihpravilnikov, tudi v luči njihove modernizacije,predvsem pa uskladitve z veljavnozakonodajo. O tem smo v tedenskihbiltenih in stanovski reviji Isis že večkratpodrobno pisali.Na tokratnem sestanku so sogovorniki izmenjalipoglede na ureditev tega področja,uskladili nekatera stališča in se dogovoriliza naslednji tehnični sestanek. Na njem jeprišlo do načelne uskladitve besedil obehpravilnikov, ki pa ju mora obravnavati insprejeti še skupščina Zdravniške zborniceSlovenije, nato pa da soglasje nanju šeminister za zdravje.Oba predloga pravilnikov sta objavljenatudi na spletni strani zbornice, uvrščenapa sta tudi med gradivo za naslednjo sejoskupščine.Zbornicanatančno definiran, kar bo tudi predmet pogajanj. Obvestiloje poslano vsem zdravnikom, starim nad 60 let. Na skupnemsestanku na zdravniški zbornici bi nam možni investitorji in izvajalciobrazložili vse podrobnosti o gradnji in financiranju. Pozagotovilih izvajalcev naj bi stanovanja plačali šele po končanemprojektu oz. po končani gradnji, takrat, ko bi bila vseljiva.Morda bi nekaj odstotkov položili na t.i. skrbniški račun (pribl.5.000–10.000 evrov), da bi bila s tem zagotovljena resnostinteresenta. Z vsakim interesentom pa bi izvajalec podpisal šeindividualno pogodbo.Projekt v Ljubljani naj bi bil nekako vzorčen, potem bi prekoZdravniške zbornice Slovenije podoben projekt izvedli tudi vostalih krajih Slovenije, npr. Mariboru, Celju, Kopru, Kranju,Novem mestu.Projekt je sicer dokaj zahteven, vendar upamo, da ga bomouspeli uresničiti. Tistim, ki smo videli tako druženje upokojenihzdravnikov drugje po svetu, se je zdela zamisel dobra in druženjemed zdravniki prijetno.Prim. izr. prof. Pavle Kornhauser, dr. med., l. r.Prof. dr. Janko Popovič, dr. med., l. r.Prim. Marko Demšar, dr. med., l. r.Pravilnik o organizaciji neprekinjenegazdravstvenegavarstva – pojasniloMinistrstva za zdravjeS strani Ministrstva za zdravje smo prejelipojasnilo 10. člena Pravilnika o organizacijineprekinjenega zdravstvenega varstva,ki določa obseg rednega programa zdravstvenedejavnosti.Zapisali so, da Pravilnik o organizaciji neprekinjenegazdravstvenega varstva določaorganizacijo neprekinjenega zdravstvenegavarstva in ne časa prihoda oziroma začetkadela na posameznih ali vseh delovnihmestih v zdravstvu.Revija ISIS - Junij 201115

ZbornicaTako se tudi 10. člen Pravilnika o organizacijineprekinjenega zdravstvenegavarstva nanaša na program zdravstvenedejavnosti in zanj določa čas, v katerem sezagotavlja. 52. a člen Zakona o zdravstvenidejavnosti, ki določa delovni čas, njegovorazporejanje in obseg, pa se nanašana delovni čas zdravstvenih delavcev inzdravstvenih sodelavcev. Navedenega nimoč enačiti s časom, ko se mora zagotavljatineprekinjeno zdravstveno varstvo,saj se slednje lahko zagotavlja v različnihoblikah (3. člen pravilnika – poleg rednegaprograma se lahko izvajajo tudi oblikedela, kot so dežurstvo, stalna pripravljenost,podjemne pogodbe ...). V nobenemprimeru pravilnik ne določa delovnegačasa omenjenih kategorij.52. a člen Zakona o zdravstveni dejavnosti,kot poudarjajo na Ministrstvu zazdravje, nedvoumno določa, za koga(zdravstvene delavce in zdravstvenesodelavce, ki delajo na delovnih mestih vambulantah ali v tehnološko zahtevnihdiagnostičnih, terapevtskih in rehabilitacijskihenotah ter operacijskih dvoranah,če delo na teh delovnih mestih traja 12 aliveč ur dnevno) se delo lahko začne pred 8.uro zjutraj in na katerih delovnih mestih(ki jih določi delodajalec).10. člen pravilnika je v skladu s pojasnilomministrstva treba brati skupaj s 3. in 4.členom pravilnika, za celostno razumevanjepa pravilnik kot celoto. V kolikor se boizkazalo, da bi bilo potrebno obseg rednegaprograma v smislu pričetka in koncarazširiti oziroma spremeniti, bi bil v skladuz utečenim postopkom potreben posegv vsebino pravilnika, je zapisal državnisekretar prim. dr. Ivan Eržen, dr. med.Zbornica podalapripombe na predlognovele Zakona opacientovih pravicahNa Zdravniški zbornici Slovenije smopreučili osnutek Zakona o spremembah indopolnitvah Zakona o pacientovih pravicah,ki je bil v javni razpravi, in Ministrstvuza zdravje podali naslednje pripombein predloge:• Predlagamo, da se naslov Zakona opacientovih pravicah spremeni tako,da se glasi: »Zakon o pacientovihpravicah in dolžnostih«.• Predlagamo, da bi se časovna (20- in60-minutna) opredelitev čakalnegačasa odpravila oziroma preoblikovalatako, da bi jo bilo pri dejanskem izvajanjustoritev v praksi lažje izvajati.• Smiselna bi bila razširitev izjemod upoštevanja čakalnega časa še zodsotnostjo zaradi nadomeščanj inpodobno.• Predlagamo črtanje čakalnih seznamovv dejavnosti družinske/splošnemedicine, šolske medicine in pediatrije.• Predlagamo dinamiko uvajanjasprememb in dopolnitev zakona,po kateri bi do sprememb prihajalopostopoma, zaradi česar bi bile medizvajalci zdravstvenih storitev tudilažje sprejete (opredelitev v prehodnihdoločbah).• Nasprotujemo določitvi globe za prekršekzaradi nespoštovanja omejitevčakalnega časa. 20 minut kot čakalničas na primarni ravni je bil usklajen ssoglasjem in zavezo, da ne bo posledičnegasankcioniranja, prav tako patudi na sekundarnem nivoju zdravnikne sme biti kaznovan, če je razporejenna dve ali tri delovišča hkrati in nemore zagotoviti čakanja v okviru eneure. Menimo, da tovrstno določilo nesodi v zakon.• V podzakonski predpis, ki ga bo vzvezi s čakalnimi dobami sprejelminister, bi se vnesel predlog zbornice,oblikovan za potrebe splošnega dogovora,in sicer, da bi v splošnih ambulantah,otroških in šolskih dispanzerjihizvajali hitre preglede praviloma vroku 3 dni, redne preglede praviloma vroku 7 dni ter preventivne preglede vroku od 7 dni dalje.Prav tako pa smo podali tudi kar nekajvsebinskih pripomb na predlog šifrantazdravstvenih storitev, ki je tudi bil v javnirazpravi. V njem se namreč pojavljajoštevilne nedoslednosti, pomanjkljivosti innapake. Ministrstvo za zdravje smo takoopozorili nanje in izrazili pričakovanje, dajih bodo odpravili.Sodelovanje zitalijansko in hrvaškozdravniško zbornicoDelegacija Zdravniške zbornice Slovenijepod vodstvom predsednice prim. GordaneKalan Živčec, dr. med., se je v soboto, 14.maja, mudila na Brionih, kjer je s kolegi izhrvaške in italijanske zdravniške zborniceter medicinskih fakultet zaključila pogovoreo izmenjavi informacij in sodelovanjuna področju dodiplomskega in podiplomskegaizobraževanja in usposabljanja. Obtej priložnosti so predsedniki podpisalitudi memorandum in deklaracijo o namerio skupnem sodelovanju na tem področju.Predsedniki vseh treh zbornic so se strinjali,da je potrebno spodbujati izmenjavozdravnikov pri specialističnem izobraževanjuter podpirati proces internacionalizacijetudi na tem področju. Dogovorili sose tudi za ustanovitev posebnega tehničnegaodbora, ki ga bodo sestavljali po enpredstavnik vsake zbornice, predstavnikhrvaškega Ministrstva za zdravje inpredstavniki vključenih italijanskih univerz.Odbor bo zadolžen za spodbujanjeomenjenega sodelovanja in poročanje odoseženih rezultatih. Pri tem pa je predsednicaZdravniške zbornice Slovenijevztrajala na spoštovanju evropske direktive2005/36/ES.Predsedniki zdravniških zbornic so obtej priložnosti podpisali tudi protokolo medsebojnem priznavanju kreditnihtočk za stalno podiplomsko usposabljanjev zdravstvu. Tako bodo kreditne točke,izdane preko državnega sekretariataECM v Italiji, priznane tudi slovenskimin hrvaškim zdravnikom, v primerih, kose bodo udeležili tovrstnega izobraževanjain točke uveljavljali na svojih zbornicah.Enako pa bodo lahko za udeležbona usposabljanjih in izobraževanjih vSloveniji in na Hrvaškem kreditne točkeuveljavljali tudi italijanski zdravniki.16 Revija ISIS - Junij 2011

Registracija zasebnegazdravnika v registruzdravnikov in vlogazbornice v postopkupodelitve koncesijeNa Zdravniški zbornici Slovenije smo zanaše člane, zdravnike in zobozdravnike (vnadaljevanju kandidat), uvedli nekaterenovosti v postopku registracije zasebnegazdravnika v registru zdravnikov:• nov obrazec;• nekatera dokazila lahko namesto kandidatapridobi tudi zbornica;• odprava začasne odločbe.Pri podelitvi mnenja v postopku podelitvekoncesije je prav tako uvedena novost(glede izvajanja v praksi, pravne podlageso enake), in sicer, da za mnenje ne zaprosikandidat, temveč koncedent.V nadaljevanju sta predstavljena novapostopka:Registracija zasebnega zdravnika vregistru zdravnikovZdravnik, ki želi opravljati zdravniškoslužbo kot zasebno dejavnost, se mora registrirativ registru zasebnih zdravnikovna Zdravniški zbornici Slovenije.Postopek za registracijo zasebnegazdravnika v registru zasebnih zdravnikovje naslednji:• Na zbornico kandidat poda vlogo inpriloži ustrezna dokazila, kot je razvidnoiz vloge.• Zbornica izda odločbo o registracijizasebnega zdravnika v registru zdravnikovkot fizične osebe.V kolikor kandidat v postopku podelitvekoncesije potrebuje dokazilo, da je podalvlogo za registracijo zasebnega zdravnika,mu zbornica izda potrdilo, da je v postopkuregistracije, pri čemer tudi navederazloge, da odločba še ni izdana (običajnoje razlog nepopolna vloga, saj kandidat šeni priložil vseh potrebnih dokazil). V tanamen se je v preteklosti izdajala začasnaodločba, ki pa jo sedaj nadomešča opisanopotrdilo.Vloga Zdravniške zbornice Slovenije pripodelitvi koncesijeV postopku odločanja o podelitvi koncesijekoncedent (in ne zdravnik) zbornici posredujevlogo za mnenje (42. člen Zakonao zdravstveni dejavnosti, Uradni list RS, št.23/2005-uradno prečiščeno besedilo 2 in23/2008).Pravna podlaga je 42. člen Zakona ozdravstveni dejavnosti, ki določa:• Koncesijo za opravljanje javne službe vosnovni zdravstveni dejavnosti podeli zodločbo občinski oziroma mestni upravniorgan, pristojen za zdravstvo, s soglasjemministrstva, pristojnega za zdravje.• Koncesijo za opravljanje javne službe vdrugih zdravstvenih dejavnostih podeli zodločbo ministrstvo, pristojno za zdravje.• V postopku odločanja morajo organi izprejšnjih odstavkov pridobiti mnenjeZavoda za zdravstveno zavarovanjeSlovenije in pristojne zbornice ali strokovnegazdruženja.Diplomanti inspecializantiNa Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljanije v obdobju od 1. 1. 2010 do 10. 5.2011 diplomiralo 253 zdravnikov, od tegajih je 248 vpisanih v register zdravnikov,ki ga vodi Zdravniška zbornica Slovenije.Na mariborski medicinski fakulteti pa jev tem obdobju diplomiralo 52 zdravnikov,od tega jih je v register vpisanih 47.Zdravniška zbornica Slovenije zbira inobdeluje številne podatke, ki jih pri svojedelu poleg stanovske organizacije slovenskihzdravnikov in zobozdravnikov potrebujejotudi Ministrstvo za zdravje, Zavodza zdravstveno zavarovanje Slovenije inštevilne druge institucije. Med drugimsmo tako v zadnjem času pripravili tudianalizo, ki zadeva diplomante obeh medicinskihfakultet in specializante.Od 248 diplomantov ljubljanske medicinskefakultete, ki so vpisani v register,jih:• 36 opravlja specializacijo,• 60 po opravljenem pripravništvu še nipričelo z opravljanjem specializacije,Zbornica• 110 opravlja pripravništvo,• 42 čaka na opravljanje pripravništva.Od 47 diplomantov Medicinske fakulteteUniverze v Mariboru, ki so vpisani vregister, pa:• 3 opravljajo specializacijo,• 16 jih po opravljenem pripravništvu šeni pričelo z opravljanjem specializacije,• 23 jih opravlja pripravništvo,• 5 jih čaka na opravljanje pripravništva.V obdobju od 1. 7. 2003 do danes je bilana podlagi javnega razpisa specializacijaodobrena 1.705 zdravnikom in zobozdravnikom.Od teh jih je specializacijozaključilo 465, zaveze za regijo ne izpolnjuje48 zdravnikov in zobozdravnikov, le1 zdravnik specialist pa je odšel v tujino.Prekinjeno specializacijo ima 21 zdravnikov;to pomeni, da niso začeli drugespecializacije. Od teh 21 zdravnikov jeeden odšel v tujino.Objavljen posodobljenseznam nacionalnihkoordinatorjevspecializacij in njihovihnamestnikovNa spletni strani Zdravniške zbornice Slovenijesmo objavili posodobljen seznamnacionalnih koordinatorjev specializacijin njihovih namestnikov. V skladu s 23.členom Pravilnika o vrstah vsebini in potekuspecializacij (Uradni list RS, št. 22/09in 42/09-popr., 22/10) morajo namrečkandidati, ki se prijavijo na specializacijo,za katero Zdravniška zbornica Slovenijene izvede izbirnega postopka (prijavljenihkandidatov je enako ali manj kot je razpisanihmest za specializacijo v regiji), predodobritvijo specializacije obvezno opravitirazgovor z nacionalnim koordinatorjemspecializacije in predstavnikom regije.Zato kandidate vljudno prosimo, da se zarazgovor s koordinatorjem specializacije inpredstavnikom regije poskušajo dogovoritisami (izjema so kandidati za specializacijoiz družinske medicine, ki bodo o datumurazgovora s strani zbornice posebejobveščeni) in razgovor opravijo najkasnejeRevija ISIS - Junij 201117

Zbornicav roku 1 meseca (od roka za oddajo prijavna javni razpis specializacij).Vse kandidate tudi naprošamo, da nam poopravljenem razgovoru s koordinatorjemspecializacije in predstavnikom regijeposredujete s strani predstavnika regije innacionalnega koordinatorja (oz. njegoveganamestnika) izpolnjen obrazec, saj zbornicabrez predhodne potrditve navedenihpredstavnikov ne more izdati odločbe oodobritvi specializacije.Opravljanje predhodnihusmerjenih preventivnihzdravstvenih pregledovza kandidate zaspecializacijeEden od pogojev za prijavo na javni razpisspecializacij zdravnikov je tudi zdravniškospričevalo o predhodnem usmerjenempreventivnem zdravstvenem pregledu zadelovno mesto specializanta, opravljenempri pooblaščenem zdravniku medicinedela, prometa in športa. Iz njega je namrečrazvidno, da je kandidat sposoben za specializacijo,za katero bo kandidiral.V razpisnem besedilu je objavljen seznamšestih specialistov medicine dela, prometain športa, pri katerih lahko kandidatiopravijo predhodni usmerjeni preventivnizdravstveni pregled (tega je torej mogočeopraviti zgolj pri naštetih specialistih!).Ker so se v zadnjem času pojavile nekatereinformacije, da ena od zdravnic, kljubtemu, da je navedena na seznamu, tehpregledov ne opravlja, sporočamo, da tone drži. Po preverjanju želimo tako vsemkandidatkam in kandidatom, ki se nameravajoprijaviti na razpis, sporočiti, daje seznam popoln ter zdravstvene pregledeopravlja vseh šest navedenih specialistovmedicine dela, prometa in športa(razen pregleda za odobritev specializacijeiz radiologije, onkologije z radioterapijoin nuklearne medicine, ki ga kandidatilahko opravijo le pri dveh specialistkah,ki imata potrdilo Ministrstva za zdravjeza izvajanje preventivnih zdravstvenihpregledov za delavce, izpostavljene viromionizirajočega sevanja).Specialist medicine dela, prometa inšporta bo po pregledu podal mnenje o18 Revija ISIS - Junij 2011sposobnosti kandidata za opravljanjespecializacij po kandidatovi izbiri. Mnenjebo za potrebe razpisa pravočasno, če boizdano zadnji dan razpisnega roka (zatopredlagamo, da na pregled odidete v prvihdneh razpisa). Zdravniško spričevalo boveljavno eno leto od izdaje. V kolikor jeiz zdravniškega spričevala razvidno, dakandidat trajno ne izpolnjuje pogojevza določeno specializacijo, je veljavnosttakega spričevala neomejena. Zdravniškospričevalo je obvezna priloga k vlogi, karpomeni, da ga kandidat ne more predložitinaknadno ‐ po izteku razpisnega roka (lev primeru izkazane potrebe po dodatnihpregledih bo zdravniško spričevaloizjemoma mogoče predložiti do odločitveo vlogi. V tem primeru je vlogi potrebnopriložiti potrdilo o potrebi po dodatnihpregledih). V primeru prenosa vloge nadrugo specializacijo je veljavno spričevalo,izdano zadnji dan roka za prenos vloge.Projekt Izdatki ZSNa zadnjem sestanku med Zdravniškozbornico Slovenije in Zavodom za zdravstvenozavarovanje Slovenije so prisotniobravnavali projekt Izdatki ZS. To jeprojekt, ki ga vodi Zavod za zdravstvenozavarovanje Slovenije in bo nudil vsebinskoter informacijsko prenovo rešitevza zbiranje in obravnavo podatkov oopravljenih zdravstvenih storitvah. Zdravstvenizavarovalnici bo ta projekt omogočilnatančnejše spremljanje in kontroloodhodkov ter obvladovanje sprememb vvrstah in obsegu storitev, ki so pravica izobveznega zdravstvenega zavarovanja.Predstavnica ZZZS je v uvodu povzelavsebino projekta Izdatki ZS in predstavilatermine projekta, ki so usklajeni s terminiuvedbe novega šifranta vrst zdravstvenedejavnosti – oboje se na nacionalni ravniuvede 1. 1. 2012. ZZZS je Zdravniški zborniciSlovenije že posredoval delovna gradivaprojekta, ki so podlaga za morebitne vsebinskepripombe in predloge za dopolnitve.V zvezi s stroški uvedbe je pojasnila, dabodo le-ti nastali predvsem zaradi nadgradenjprogramske opreme pri izvajalcih injih morajo pokriti izvajalci sami iz namenskihsredstev za informatizacijo. Predlagaše, da izvajalci (ali v njihovem imenuzbornica) zahtevajo predračune oziromaoceno stroškov od svojih dobaviteljevprogramske opreme, in sicer na podlagigradiv, ki jih je pripravil ZZZS. Zavod nebo partner v pogajanjih glede teh stroškov,pripravljen pa je strokovno oceniti pridobljenepredračune.V zvezi z gradivom so predstavniki Zdravniškezbornice Slovenije postavili nekateravprašanja in prejeli odgovore:• Poslovanje bo potekalo skoraj v celotielektronsko. V papirni obliki ostanejosamo nekatere listine (naročilnica zaMTP, listine za tuje zavarovane osebev izjemnih primerih), računi, poročilain drugi dokumenti za obračun storitevpa bodo v celoti le elektronski.• Na področju zobozdravstva je naborpodatkov nekoliko razširjen. ZZZSposreduje seznam sprememb.• Zbornica izpostavlja varnost izmenjavepodatkov, ki jo je potrebnozagotoviti na predpisanem nivoju in stem seznaniti izvajalce.• Izraz »fasetirani mostiček« je potrebnonadomestiti z bolj ustreznim »fiksnaprotetika«.• ZZZS bo uradno verzijo navodil(vsebinsko in tehnično navodilo sprilogami) projekta objavil predvidomav maju. Na podlagi teh gradivbo zbornica pri programskih hišahzahtevala oceno stroškov.• ZZZS seznani Zdravniško zbornicoSlovenije s pravnimi podlagami za takšnoobliko izmenjave podatkov, česar pa dodanes na zbornico še nismo prejeli. Vskladu s sklepom izvršilnega odbora pabo strokovna služba zbornice pri Informacijskipooblaščenki preverila skladnostprojekta z veljavno zakonodajo.Sprejeta sta bila tudi dva sklepa:• Morebitne dodatne pripombe, predlogeali vprašanja v zvezi z gradivom posredujeZdravniška zbornica SlovenijeZZZS najkasneje do konca aprila.• Naslednji sestanek bo izveden, ko bodoZdravniška zbornica Slovenije oziromaizvajalci pridobili predračune za nadgradnjoprogramske opreme izvajalcev,ki bodo temeljili na osnovi uradneverzije navodil projekta.

Prisotnost poslancev na sejah skupščinezbornice v mandatu 2008-2012Priimek in ime54. seja(3.7.2008)55. seja(16.12.2008)56. seja(31.3.2009)57. seja(7.12.2009)58. seja(31.1.2010)59. seja(29.6.2010)Zbornica60. seja(16.12.2010)61. seja(20.4.2011)ANDERLUH Franc – + + – + + – –ANDOLJŠEK Matej + + + – + + – +BEDEN Robert – + – – + + – –BENEDIK Tomaž + – + + + + + +BERČIČ Maja + + + + + – + +BIGEC Martin + + – – + – + –BITENC Marko – – + + – – + +BRINŠEK Branko + + + – + + + –CEROVAC Antun + + + + + + – +ČERNUTA Rafael – + + + + + + –ČOK Gordan + + + – + + – +ČOKOLIČ Miro + + + + + – + +DAMJAN Hermina(nova poslanka od 60. seje)/ / / / / / + +DOLENC Jure + – + + – + – –DOLINŠEK Jernej + – + – – – + –DREŠČEK Marko + + + + + + + –ĐUKIĆ Aljoša – + – + + – + –FRANJKOVIĆ Mirna(nova poslanka od 57. seje)/ / / + + + + +FUJS KUHAR Sabina + + + + + – + +GARBAJS Klemen – – + + – + + –GOLJA Ana Marija – + + + + – – +GORKIČ Matjaž + + + + + – + –GRAVNAR Miranda + + + + + + + +GRENC Damjan + – + + – – + –HAJDAREVIĆ Amira + – – + – – – –HRASTAR Franci + + – – – + – –HREN Mira + – + + + – + +HREN BOŽIČ Marjeta + + + + + + + +IGLAR Darko + + + + – + + –ILIJAŠ KOŽELJ Marija – + + + + + – –JAGRIČ FRIŠKOVEC Anita – – + + + – + +JAVH Matej + – + – + – – –JUG Blanka + + + + + + + –KANIČ Vojko + + – + + – – –KITAK Tea(nova poslanka od 57. seje)/ / / + + + + +KLUN Aleš – + + + + – + +KOBOLT Peter + – – + + – – –KOCIJAN Marko + + – + + + – +KOCIJANČIČ Igor + – + – – – – –KODRIČ ROŠKAR Majda + – + + – – – –Revija ISIS - Junij 201119

ZbornicaPriimek in ime54. seja(3.7.2008)55. seja(16.12.2008)56. seja(31.3.2009)57. seja(7.12.2009)58. seja(31.1.2010)59. seja(29.6.2010)60. seja(16.12.2010)61. seja(20.4.2011)KOLANDER BIZJAKLjubica+ + + + + – + +KONTESTABILE Bojan – + + + – – + +KOSEM Rok + + + + + + + +KOVAČIČ Primož – – + – – – – –KOŽELJ Matjaž – + + + + + + –KROFLIČ Božidar + + + + + + – +LANG Leon + + – – + – + –LESNIČAR SLOKANBarbara+ + – + + – – –LEVANIČ Andrej – + + + + – + +LIPIČAR Vera + + + + – + + +LJUBOJEVIČDŽAFEROVIČ Ksenija+ – + + + + + +MAGDIČ Jožef + + + + + + + –MAHNE Stanislav + – + + + + + +MALI Polonca + – – + – + + –MARKOLI Sabina + + + + + + + +MAROLT Franc + + + + + + – –MEĐUGORAC Dinko(nov poslanec od 58. seje)/ / / / + – + –MESARIČ Jože + + + + + + + +MOLE Helena + + + – + + + +MOŽE Gregor(od 57. seje ni več poslanec)– + + / / / / /MUBI Smiljan + + – + + + + –MULH Robert + – – – + – – –MUŠIČ Mark(od 58. seje ni več poslanec)– – + + / / / /OLUJIĆ Sergej(nov poslanec od 59. seje)/ / / / / – – –PAVLIČ Manja + + + + + + – +PERČIČ MILAKOVIĆNevenka+ – + + + + + +PINTAR Romana – + + + – + + –POKLUKAR Janez + + + + – + – –POLH Damjan + + + + + + + +POMPE TANŠEK Marija – + + + + + + +POTOČNIK Nikola + + + + + + + +PREVEDEN Zoran – – – – – – – –PRIMAN Tea + + + + + – – +PUC KOUS Tatjana + + + – – + – –PUHARIČ Nada + + + + + + + +PUSOVNIK Mojca(od 57. seje ni več poslanka)+ – – / / / / /RAVNIK Dean(od 60. seje ni več poslanec)+ + + – + + / /RIBARIČ Samo(nov poslanec od 60. seje)/ / / / / / – –20 Revija ISIS - Junij 2011

Priimek in ime54. seja(3.7.2008)55. seja(16.12.2008)56. seja(31.3.2009)57. seja(7.12.2009)58. seja(31.1.2010)59. seja(29.6.2010)Zbornica60. seja(16.12.2010)61. seja(20.4.2011)RIHAR Klemen + + + + + – + +RIJAVEC Borut + + – + + – + –RIŽNAR Boris + + + + + + + +ROTAR PAVLIČ Danica + + + + + + + +RUSTJA Bojan + + + + + + + +SALOBIR GAJŠEK Uršula + + + + + + + +SAVIĆ Saša + + + + + + + +SAVNIK ISKRA Mojca + + + + + + + +SENICA Dušan + + + + + – – +SINOŽIĆ Dean – + + + + + + –STIRN KRANJC Branka + + + + – – + +STRBAD Ervin + – – + + – + –SUHODOLČAN Lovro + + – + – – + –ŠENK ERPIČ Alenka + + + + + + – +ŠIFRER Franc + + + – + – + +ŠKOF Erik + + – – + + – –ŠOLN Darinka + + + + + – + –ŠUČUR Veselin – + + + + + + +ŠUŠTERČIČ Rok + + – – – – – –TAVČAR Rok + – + + + + – –TERČELJ ZORMAN Marjeta – – – – – + – –TERLEVIĆ DABIĆ Diana + + + + + + + +TERPIN Miriam + + + + + + – +TOMAŽIČ Janez + + – + – + –TONEJC Mihael(od 60. seje ni več poslanec)– – – – – – / /TRUDEN DOBRIN Polonca + + + + + + + +TURK Katarina + + – + – + + –TURK Karl + – + + – – – –TURK BEZLAJ Špela + + + + + + – –UKMAR Sonja – – – – – – – –VIDMAR Stanko + – + + + + + –VODE Marija – – + – – – + –VOGRIN Matjaž + – + – + – – –VRBIČ Vito + + + + + + + +VRHNJAK Blaž + + + + + + + +ZAVRŠNIK Jernej – + + + + + + +ZAVRŠNIK MIHIČ Renata – + + + + – + –ZEMLJAK Mirjam + + + – + + + +ZEVNIK Krištof(od 59. seje ni več poslanec)+ + – – – / / /ŽERJAV TANŠEK Mojca + + + + + + + +ŽIGER Stjepan + + + + + + + –ŽOHAR Petra + + + – + + – –Revija ISIS - Junij 201121

Člani zbornice nam pišejoUra zgodovineOdprto pismo Odboru za zobozdravstvoDomen VidmarV preteklih mesecih smo bili slovenski zobozdravniki sposebnimi dopisi seznanjeni s tem, da skupina kolegovpod nazivom Iniciativna skupina za ustanovitev zobozdravniškezbornice ponovno obuja idejo o samostojnemstanovskem združenju. Kolega z Obale nas je žev aprilski številki glasila opozoril na zanimivo dejstvo,da so člani iniciativne skupine v glavnem isti kolegi, kisestavljajo tudi obstoječi Odbor za zobozdravstvo priZdravniški zbornici Slovenije, zato sem se odločil, dana temelju svoje zgodovinske izkušnje dodam o tem šenekaj misli.Ideja o samostojni zobozdravniški zbornici ni nova.Ravno sam sem bil prvi, ki sem si dovolil za tiste časeprecejšen delikt in sem javno pisal o tem v svojemprispevku, objavljenem v Izidi davnega oktobra 1994.Ideja kot takšna je bila takrat bogoskrunska in z objavosem si s strani vodilnih prislužil hudo zamero in kritike.Ideja je kljub temu živela naprej in kasneje, ko sem bilkot član Odbora za zobozdravstvo (OZZ) tudi samaktivno vključen v delo zbornice, smo leta 1999 zadevouspeli odpeljati korak dlje. V okviru OZZ je bila sestavljenaposebna projektna skupina, v kateri so poleg menebili še Aco Velkov, Pavel Zagode, Živo Bobič, MajdaPintarič, Evgen Komljanec in Slavko Samotorčan, znalogo, da prouči možnosti za bolj avtonomno delovanjezobozdravnikov v okviru svojega stanovskega združenja.Željo po večji avtonomiji smo utemeljili z rezultati obsežnein temeljite ankete, ki jo je izvedel OZZ v okviruprojekta »Perspektive slovenskih zobozdravnikov doleta 2010«, in imeli v določenem trenutku stvar pripravljenotako daleč, da je že obstajal zapisan strukturniorganigram, z organi, telesi in vsem skupaj, za morebitnosamostojno zobozdravniško zbornico. Hitro se jeizkazalo, da v resnici situacija v družbi za kaj takšnegani zrela, zato smo izhodiščni cilj, skladno z obstoječimirazmerami, zmanjšali in si začeli prizadevati le za večjoavtonomnost Odbora za zobozdravstvo v okviru Zdravniškezbornice Slovenije. S tem smo uspeli tako rekoč vceloti, saj so nam bile v glavnem priznane vse bistvenezahteve, ki smo jih izpostavili. Zahteve so bile sledeče –predsednik Odbora za zobozdravstvo naj bo hkrati tudipodpredsednik zdravniške zbornice, ravno tako naj vvlogi podpredsednika skupščine vedno nastopa zobozdravnik,število zobozdravnikov, poslancev v skupščini,naj postane proporcionalno deležu članstva v zbornici,OZZ naj suvereno odloča o vseh stvareh, ki zadevajosamo zobozdravstvo, ne glede to, ali ima zbornica v svojisestavi že posebna telesa za obravnavo teh problematik,in tako naprej. V principu smo vse izpostavljeno dosegliin lahko rečem, da je bilo od takrat naprej delovanjeodbora res lažje. Stopnja avtonomije oziroma nadzorOdbora za zobozdravstvo nad usodo zobozdravništva vokviru zdravniške zbornice sta bila videti zadovoljiva.V okviru nove ekipe zdravniške zbornice sicer že dolgonisem več član OZZ in lahko le upam, da sedanjimčlanom odbora s tem ne delam krivice, vendar ob površnemopazovanju od zunaj nisem zasledil, da bi bilaopisana avtonomija Odboru za zobozdravstvo kdajkoliodvzeta.Zato me zdaj kot bivšega odbornika po eni strani čudi,da se sedanji člani odbora tako pomembne in hkratiobčutljive ideje, kakršna je morebitna možnost ustanovitvesamostojne zobozdravniške zbornice, lotevajo izozadja v okviru nekakšne neodvisne iniciativne skupine.Če ocenjujejo, da sta trenutek in situacija v družbiprava, imajo za izvedbo takšnega koraka vse niti inzgodovinske temelje v svojih rokah.Po drugi strani me kot navadnega člana svojega stanovskegazdruženja bolj od tega žalosti dejstvo, da kot posamezniks strani tega združenja ne čutim prave oporeali pomoči tam, kjer bi jo pričakoval ali si jo vsaj želel.Po tem, ko so na primer lani davčni inšpekcijski organis precejšnjim medijskim pompom najprej napovedali,nato tudi izvedli poostren nadzor v sektorju našegapoklica, ko so ta nadzor na precej neverjeten načinizvajali in s svojimi izsledki potem ponovno medijskoponiževali naš poklic, bi recimo pričakoval s strani odboramalo več glasu v obrambo. Saj ne trdim,da bi bilozato kaj bistveno drugače, a malo več glasnega rožljanjapreko medijev bi lahko bilo. Lahko bi na primer – brezimen, če hočete – objavili zgodbe najbolj nesmiselnihkonkretnih primerov, v katerih so inšpektorji pisaliodločbe in o katerih se je potem še dolgo govorilo medkolegi, in tako vsaj javno s prstom pokazali na mestomazares neverjeten način dela, ki smo mu bili priča. A sene spomnim, da bi kaj takšnega zasledil.Nadalje bi – kot posameznik – zaščito, namesto dodatnegaobremenjevanja, od svojega združenja pričakovaltudi na področju tako imenovanega stalnega podiplomskegaizpopolnjevanja. Tu se moram v času spet vrnitinazaj. Nekaj zgodovinske dokumentacije mi manjka, apo spominu si upam reči, da so nekje v zapisnikih Odboraza zobozdravstvo, v letih okrog preloma tisočletja,pokopani zapisi o obravnavah te problematike, s katero22 Revija ISIS - Junij 2011

Člani zbornice nam pišejose je odbor ukvarjal tudi že takrat. Na kratko lahko povzamem,da smo se v okviru obravnave odborniki takratv glavnem strinjali, da obstoječi sistem zbiranja kreditnihtočk ni najboljši. Ugotavljali smo, da je sistem preveč tog,da pomeni relativno veliko finančno in časovno obremenitev,tako za zavode kot za posameznika, in hkratini najbolj učinkovit pri realnem dvigu strokovne ravničlanstva, ampak vsebuje preveč elementov kongresnegaturizma. Predlagali smo nove oblike učnih delavnic,katerih udeležba bi bila cenejša, potek dela posameznedelavnice krajši in število udeležencev manjše. Posamezenudeleženec bi tako lahko aktivno in praktično sodelovalter na tak način praviloma obdržal več uporabnegaznanja v trajnem spominu.Spominjam se, da sem se ene delavnice takšnega tipa,organizirane pod vodstvom prof. Rodeta v prostorih stomatološkesekcije Slovenskega zdravniškega društva, celoudeležil in smo jo kasneje omenjali kot vzorčni primer,kako bi bilo to lahko urejeno. Seveda smo se zavedalitudi problemov predlaganega sistema. Organizacijaštevilnih in raznolikih delavnic takšnega tipa bi sevedapomenila velik zalogaj za potencialnega organizatorjain bi potrebovala vklop zelene luči za nastanek manjšihučnih institucij, akademij, združenj ali česa podobnega,predvsem na osnovi zasebne iniciative in večjega vključevanjaindustrije oziroma komerciale v proces. Naslednjiproblem bi bil doktrinarni nadzor vsega dogajanja.Povsem jasno je bilo že takrat, da bo takšna usmeritevpomenila veliko požrtvovalnega in intenzivnega delaodbornikov, mnoga težavna prepričevanja, pojasnjevanjain tako naprej ... skratka, bilo je jasno od samega začetka,da takšne spremembe ni mogoče pričakovati čez noč inda pot ne bo lahka. A vendar – sklep je bil, da obstoječsistem strokovnega izpopolnjevanja ni najboljši in ga jetreba v doglednem času popraviti.Zato sem zdaj, dobro desetletje kasneje, kljub vsemumočno razočaran, da se v opisano smer ni premaknilonič, pač pa obstoječi sistem stalnega podiplomskegaizpopolnjevanja doživlja celo svoj preporod. Čez noč inkar preveč zlahka je članstvu naložena dvakrat tako velikaobremenitev kot do sedaj, vse ostalo ostaja v glavnemnespremenjeno. In pojasnila, da se na tak načinmoramo prilagajati Evropi oziroma ostalemu razvitemusvetu, niso preveč dobra. Mislim celo, da pri obravnaviteh stvari verjetno prihaja do določenega mešanjapojmov. Točke zbirajo strokovnjaki z akademskiminaslovi, da z njimi ohranjajo svojo akademsko stopnjooziroma naslov in položaj v okviru svoje katedre. Točkezbirajo v tujini visoki specialisti različnih strok zato, das tem ohranjajo svoj »rating« v okviru stroke in lahkoposledično izbirajo med najbolje plačanimi službami, kijih načeloma vršijo kot »part time« uslužbenci v različnihustanovah. Točke zbiramo pri nas splošni praktikis primarne ravni, da s tem ohranjamo osnovno licencoza delo. In gotovo so še druge podskupine, ki iz nekegarazloga zbirajo nekakšne točke, za katere niti vem ne.Bistveno je nekaj drugega. Ti sistemi med seboj nisodirektno primerljivi, so pa podobni in v razgovoruo tem je lahko določen podatek prav hitro napačnointerpretiran. V tem smislu sem poklical nekaj znancevpo svetu in ne morem se znebiti vtisa, da je v okvirustrokovnega razreda, ki mu sam pripadam – torejsplošni zobozdravnik na primarni ravni – naš sistemizpopolnjevanja že do sedaj zahtevnejši kot marsikjev primerljivem svetu, kateremu naj bi se prilagajali znovim pravilnikom. Pri vsem skupaj seveda ni spornodejstvo, da se je treba izpopolnjevati. Hoditi na seminarjein delavnice in slediti razvoju stroke. Če ne bi tegatako ali tako počel, bi kot zasebnik na trgu svojo praksolahko že zdavnaj zaprl. Sporno je to, da sistem ne puščaskoraj nič izbire, ampak je treba denar in čas vlagativ največja, najdražja in najbolj obljudena srečanja, kerle-ta prinašajo kreditne točke.Kakorkoli, bolj natančne podatke iz tujine še zbiramin jih bom z veseljem delil s komerkoli, če bo le kogazanimalo, a pustimo zdaj to … zaneslo me je iz smeri.Da ne bo nesporazuma, o čem pišem in kaj hočempovedati, se moram vrniti na izhodiščno temo. Načelomanimam čisto nič proti pobudi članov Odbora zazobozdravstvo za ustanovitev samostojne zobozdravniškezbornice. Vendar me ob konkretnih skrbeh instrahovih, ki me vsak dan obhajajo glede prihodnosti,organizacijska oblika, v okviru katere deluje vodstvomojega stanovskega združenja, ta hip zanima manjkot vsebina, s katero se ukvarja. Bolj me zanima, kaj bostorilo za zaščito svojih članov pred vse hujšimi pritiskina posameznika, ki jih prinašajo novi časi.Od vodstvenega telesa stanovskega združenja bipričakoval, da bo pokazalo več iniciative pri povezovanjučlanov v močno, zavezniško in vplivno stanovskoskupino. Več prizadevanja za to, da se izenačijo pogojidela, nagrajevanja, tudi obveznosti, če hočete – medrazličnimi delovnimi statusi. Slika, na katero sem ravnotako opozoril v svojem omenjenem prispevku že leta'94, žal vse do danes ni drugačna. Zobozdravniki vRevija ISIS - Junij 201123

Člani zbornice nam pišejoSloveniji še vedno nastopamo v okviru bistveno različnihstatusov in posledično tvorimo različne interesneskupine. Zobozdravnik, zaposlen v javnem zavodu,zasebni zobozdravnik s koncesijo, zasebni zobozdravnikbrez koncesije – samo te tri skupine na primer, kijih omenjam in niso niti edine, le največje, imajo medseboj precej različna polja svojih interesov in vizij zaprihodnost. Praktično nemogoče je dati kakršenkolikonkreten predlog za spremembe, ki bi ga vse triskupine podprle. In to ni dobro. Kajti nekaj nas počasi,a vztrajno le izenačuje. Dejstvo namreč, da je proračunskegadenarja za zobozdravstvo vedno manj in ga kljubvsem pozivom za povečanje obsega teh sredstev nikoliveč ne bo več.S to trditvijo nočem biti noben hudičev odvetnik in bilbi iskreno vesel, če bi do povečanja slučajno celo zaresprišlo. Potem bi končno tisti zasebniki brez koncesije,ki si jo želijo, le-to lahko dobili. Vsi, ki že delajo za proračunskidenar, bi dobili za posamezno storitev boljšeplačilo in vrste čakajočih pacientov bi končno lahkoskrajšali. Vendar sem precej trdno prepričan, da je verav to iluzorna. V okviru družbenoekonomske situacijeobstoječe sodobne družbe, kakršna je zdaj naša, za kajtakšnega enostavno ni več pogojev.V resnici se bo zgodilo to, da bo v okviru obravnave posameznegapacienta delež proračunskih sredstev vednoSpoštovani kolegaVidmar, dragi Domen,ker je vaš prispevek odziv na članek, ki sem ga preteklimesec posredoval reviji Isis, sem bil z njim seznanjenpred natisom in temu gre pripisati moj takojšnjiodgovor. Kaj naj rečem?! Po doktorju Samotorčanusedaj še vi; upam le, da nista oba motivirana k pisanjuiz istega, izolskega vira.Če na hitro preletim vaše besedilo, lahko ugotovim,da si v nekoliko samovšečnem uvodu pripisujete prvenstvoideje o ustanovitvi samostojne zobozdravniškezbornice. Nimam razloga, da vam ne bi verjel, vendarste bili tedaj pač »petelin, ki je prezgodaj zapel!«. Takratje še tlelo upanje, da bomo zobozdravniki lahkosvoje probleme uspešno urejali v skupni zbornici.Danes to upanje ugaša in člani iniciativne skupinemenimo, da je primeren čas za »evropsko« pot, tj.slediti vzorom v veliki večini evropskih držav, kjer našikolegi delujejo v zobozdravniških zbornicah.Vaš nekoliko dolg prispevek skuša obravnavati tolikoproblemov, da ob koncu pozornega branja nisemprepričan, ali sem ga razumel. Pušča me razdvojenega,manjši, finančna udeležba pacienta, oziroma njegovegamorebitnega zasebno sklenjenega zavarovanja, vednovečja, prostor, ki nas povezuje, pa bo začel postajati pravitrg. Za prazne se bodo izkazale statistične interpretacije,ki trdijo, da je v Sloveniji zobozdravnikov maloali celo premalo. Takrat se bomo tudi vsi začeli resnejezavedati, kako pomembno je imeti močno in vplivnostanovsko združenje, ki svoje člane zares povezuje inščiti pred grozečimi zunanjimi vplivi. Na primer tujimistrokovnjaki iz držav, kjer imajo pogoje za delo še slabšein so v okviru svojih zasebnih praks, ki jih pod obstoječimipogoji pri nas relativno lahko odprejo, pripravljenidelati za denar, še precej manjši od naših standardov– za konkreten primer že vem, sicer si ne bi dovolil tegazapisati.Za te čase, ki prihajajo in jih pričakujem s skrbjo, namvsem želim, da bi imeli stanovsko vodstvo – ne gledena to, kateri konkretni kolegi bodo na položajih, inne glede na to, kakšna bo organizacijska oblika tegatelesa – ki bo imelo vizijo in konkretne zamisli, kakokrmariti barko v novih vodah. Hkrati sem prepričan, datudi najboljše vodstvo ne bo moglo realizirati nobenesvoje zamisli brez enovite in trdne podpore vseh svojihčlanov. Zato bi morala biti predvsem prizadevanja zakakršnekoli premike v tej smeri pomembna naloga vsehpoklicanih že danes.saj ne morem ugotoviti, ali samostojno zbornicopodpirate ali ji nasprotujete? Zato vam predlagamnaslednje: v kolikor podpirate ustanovitev zobozdravniškezbornice, se nam pridružite. Če pa je vašestališče negativno, vam zagotavljam, da ste »samotnijezdec« na poti v nasprotno smer od tiste, ki si jo jeizbrala 96,2-odstotna večina kolegov v odgovorih nanašo anketo. Prepričan sem, da se na čelu z iniciativnoskupino prav vsi zavedajo zahtevnega projekta,vendar pa čutijo, da slabše skorajda ne more biti. Torejvelja poizkusiti, kot je poizkusilo nešteto evropskihkolegov; uspeli so in povejte mi, dragi Domen, en samracionalni razlog, da ne bi uspeli tudi mi.VašNenad FundukKomentar izraža stališča avtorja in ne nujno tudi uredništva Isisin Zdravniške zbornice Slovenije.24 Revija ISIS - Junij 2011

Dosežen doktorski naslov na Medicinskifakulteti Univerze v MariboruDr. Dušan Čelan, dr. med.Naslov: »Meritev krivin prsne in ledvene hrbtenice z metodolaserske triangulacije«Mentor: prof. dr. Radko Komadina, dr. med.Somentor: prof. dr. Janez Možina, dr. med.Področje: medicinske vedeZagovor: 28. 1. 2011Opravljeni specialistični izpitiMaja Bombek, dr. med., specialistka klinične mikrobiologije,izpit opravila 22. 4. 2011Jaka Furman, dr. med., specialist travmatologije, izpit opravil spohvalo 15. 4. 2011Barbara Kavčič, dr. med., specialistka fizikalne in rehabilitacijskemedicine, izpit opravila 21. 4. 2011Rihard Knafelj, dr. med., specialist interne medicine, izpitopravil s pohvalo 1. 4. 2011Katja Kopriva Pirtovšek, dr. med., specialistka anesteziologije,reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpitopravila s pohvalo 14. 4. 2011Gregor Kunst, dr. med., specialist splošne kirurgije, izpit opravil22. 4. 2011asist. Miha Lučovnik, dr. med., specialist ginekologije in porodništva,izpit opravil 22. 4. 2011Eva Miler Mojškerc, dr. med., specialistka pediatrije, izpitopravila s pohvalo 20. 4. 2011Nina Ostaševski Fernandez, dr. med., specialistka internemedicine, izpit opravila s pohvalo 15. 4. 2011Julija Pavčnik, dr. med., specialistka splošne kirurgije, izpitopravila 18. 4. 2011Andrea Pavlović, dr. med., specialistka infektologije, izpitopravila 19. 4. 2011Olga Petrovič, dr. med., specialistka fizikalne in rehabilitacijskemedicine, izpit opravila s pohvalo 21. 4. 2011Karla Prebil, dr. med., specialistka interne medicine, izpitopravila 22. 4. 2011Barbara Prosen, dr. med., specialistka anesteziologije, reanimatologijein perioperativne intenzivne medicine, izpit opravila 5.4. 2011Sanja Radić Lugarić, dr. med., specialistka pediatrije, izpitopravila 28. 4. 2011Simon Ralca, dr. med., specialist splošne kirurgije, izpit opravil8. 4. 2011mag. Karmen Stanič, dr. med., specialistka onkologije z radioterapijo,izpit opravila 21. 4. 2011Kristina Vogrin Hudopisk, dr. med., specialistka fizikalne inrehabilitacijske medicine, izpit opravila 19. 4. 2011Čestitamo!Pošljite nam medicinsko fotografijo,ki bo polepšala naslovnico IzidePersonaliaSpoštovani zdravniki in zobozdravniki, bralci revije Isis,v letošnjem letu na naslovnicah objavljamo estetsko zanimive medicinske fotografije(npr. zanimiv detajl iz ordinacije ali operacijskega polja, barvno lep tomogram ali mikrofotografija...), zato vas vabimo, da nam fotografije, skupaj s kratkim opisom, pošljetedo 5. v mesecu na naslov isis@zzs-mcs.si. Uredniški odbor bo na svojem vsakomesečnemsestanku izbral zmagovalno fotografijo, ki bo krasila naslednjo številko Izide.Vabljeni k sodelovanju!Revija ISIS - Junij 201125

Iz evropeRezultati raziskave o hrvaškikorupciji v letu 2010Hrvaško ministrstvo za pravosodje je objavilo rezultatemednarodnega sestanka »S transparentnostjo inpreglednim upravljanjem proti korupciji«. Raziskavoje v drugi polovici leta 2010 naredila agencija HendalMarket Research, na vzorcu 1000 anketirancev.Leta 2007 je Gallup izvedel podobno raziskavo, ki jepokazala v primerjavi s sedanjo povečanje korupcijepri organiziranem kriminalu, podjetništvu in javniupravi.Ob sedaj objavljenih rezultatih daleč najvišji odstotek(87) vprašanih meni, da je največ podkupovanja medpolitiki, »ki tolerirajo organizirani kriminal, v zamenoza podkupnino ali za protiuslugo«. Na naslednjemmestu je iskanje delovnih mest, ki jih je mogoče dobitile s podkupnino.Nad 50 odstotkov vprašanih meni, da so največja nevarnostdružbi korumpirani politiki, ki jim sledijo (31odstotkov) sodniki, 21 odstotkov pa postavlja na tretjemesto policiste. V javnih ustanovah naj bi bilo največkorupcije pri zdravnikih v bolnišncah, najmanj pa pripediatrih(!) in na kreditnih oddelkih bank. Anketiranciso imeli občutek, da se od njih pričakuje podkupninav službah lokalne samouprave, največkrat v gradbeništvu(27,1 odstotka), v stikih s prometno policijo (23,7odstotka) in v bolnišnicah (22,2 odstotka).Zanimivo je, da je v primerjavi z Gallupovo raziskavoleta 2007 odstotek tistih, ki so imeli občutek, da se odnjih pričakuje podkupnina, narastel s 6 odstotkov na27,1 odstotka, medtem ko se je zmanjšal v bolnišnicahs 50 odstotkov na 22,2 odstotka. Na neposrednovprašanje o omenjenih izkušnjah z ustanovami je 18odstotkov anketiranih povedalo, da so že ponujalipodkupnino v bolnišnicah, 13 odstotkov prometnimpolicistom in 10 odstotkov v »državnem inšpektoratuza zaščito potrošnikov«.Večina anketirancev ni navedla, za kakšne zneskeje šlo, tisti pa, ki so povedali, so navajali, da je šlo zapodkupnine od 50 pa do več kot 500 kun (ne prevečdonosno za prejemnike podkupnin – od približno 7 do 70evrov).Med tistimi, ki so izpostavljeni podkupovanju, jih je88 odstotkov povedalo, da jih nihče ni poskušal podkupiti,37 odstotkov pa jih je priznalo, da so podkupninosprejeli.Na vprašanje, kaj bi bilo treba narediti v boju protikorupciji, je 70,5 odstotka odgovorilo, da so potrebnistrožji zakoni in strožje kazni, 60,1 odstotka vidirešitev v strožjem nadzoru, 42,4 odstotka pa v boljšiizobrazbi in vzgoji.Zaključek avtorjev raziskave:Povečala se je dojemljivost korupcije za tiste, ki opravljaloposel po službeni dolžnosti, ter za politike, kidopuščajo organizirani kriminal za denar, protiuslugeali za pridobivanje delovnega mesta, dalje pri tistih,ki izpolnjujejo svoje naloge le, če dobijo podkupnino.Pomembno vlogo v razraščanju korupcije pomenijotudi sorodstvene vezi (kumi), predvsem pri zaposlovanju.Vir: Liječničke novine, april 2011Prevedel in priredil: Boris KlunP. S. Glavni urednik prof. dr. Željko Poljak se v tejštevilki zahvaljuje avtorju teh vrstic za »redno in zeloobjektivno obveščanje o zanimivih člankih iz Liječničkihnovin«.26 Revija ISIS - Junij 2011

Zdravnice in zdravnikise morajo zavarovatiOd avgusta 2011 dalje se morajo vse zdravnicein zdravniki, ki svoje zdravništvo izvajajokot svoboden poklic, zavarovati v smislu»Berufshaftpflichtversicherung« (zavarovanjeproti oškodovanju; zavarovanje proti škodi;op. prev.). Dokazilo o zavarovanju je pogoj,da se imetnika zavarovanja vnese v seznamzdravnikov.To sledi iz 14. novele zakona o zdravnikih,ki velja od avgusta 2010 dalje. Zdravniškadejavnost, ki se izvaja kot svoboden poklic,zajema (med drugim) dejavnost zdravniceali zdravnika s koncesijo (niedergelasseneÄrztinnen und Ärzte) ter zdravnike, ki zasvoje delo ne potrebujejo ordinacije (Wohnsitzärzte).Zakonsko predpisano škodno zavarovanje(Berufshaftpflichtversicherung) mora meddrugim izpolnjevati naslednje pogoje:• Najmanjši zavarovalni znesek 2 mioEUR za zavarovalni primer; za zavarovanjeza eno leto mora biti na voljo najmanj6 mio EUR (za skupinske prakse najmanj10 mio EUR).• Zavarovanje se mora obnavljati za ves časizvajanja zdravniškega poklica. Dokazilopredložiti zdravniški zbornici.Da bi se zdravnicam in zdravnikom omogočilonajbolj ugodno ter zakonu konformnozavarovanje, je Zdravniška zbornica zaŠtajersko (Ärztekammer für Steiermark)sklenila okvirno pogodbo z zavarovalnicoWiener Städtische Versicherung. Vse nadaljnjeinformacije so na voljo na domači straniwww.aekstmk.or.at.Samoumevno je, da je v tem smislu mogočeuporabiti že obstoječa škodna zavarovanja,če le izpolnjujejo zahteve § 52d Zakona ozdravnikih.Vir: Aerzte Steiermark, april 2011Prevod in priredba: Marjan KordašIz evropeŠolski zdravniki:pravna negotovostpri stranskihučinkih cepljenjaGudrun Weber, referentka zašolsko medicino, meni, da cepljenjev šolah upada zaradi pravne negotovosti,zaradi katere se negotovopočutijo tudi zdravniki. Ozadje jeobsodba šolske zdravnice, katere12-letni pacient je oslepel zaradistranskih učinkov cepljenja protihepatitisu B. Vrhovno sodišče jezdravnico obsodilo, ker pacientani opozorila na to. Gudrun Webermeni, da bi se ta pravna nejasnostmorala razčistiti. Gerhard Aigner,šef sekcije v ministrstvu za zdravje,predlaga pripravo zloženke (Aufklärungsbogen)za starše. Avstrijskazdravniška zbornica pa meni, da stem pravna negotovost nikakor nirazčiščena.Vir: Österreichische Ärztezeitung,št. 7, 10. april 2011.Prevod in priredba: Marjan KordašRevija ISIS - Junij 201127

Iz evropeZgornja Avstrija: Spornareforma bolnišnicSporna zgornjeavstrijska reforma bolnišnic (oberösterreichischeSpitalsreform II) še vedno spodbuja razprave.Javnost pozdravlja varčevanje, zaradi katereganaj bi po predlogu reforme za 170 zmanjšali število»akutnih« postelj (približno 9 odstotkov) in odpravilivsega skupaj sedem bolnišniških oddelkov. V bolnišnicahpa se bojijo, da se bo zmanjšala kakovost oskrbepacientov. Ustrezni organi (politične stranke, občine,zavarovalnice ter zastopniki zdravniške in lekarniškezbornice) so v tem smislu prvič zasedali konec marca2011. S pomočjo reforme bolnišnic naj bi se do leta2020 privarčevalo vsega skupaj 362 mio EUR. Brezteh ukrepov naj bi se izdatki za bolnišnice povečali za1 milijardo EUR, na vsega skupaj 2,6 milijarde EUR.Vir: Österreichische Ärztezeitung, št. 7, 10. april 2011Prevod in priredba: Marjan KordašZaradi poškodbe nastajajodvomi o cepljenju v šoliPo hudem zapletu kot posledici cepljenja protihepatitisu B v neki glavni šoli (Hauptschule) v okrajuVelikovec (Völkermarkt) se pojavljajo dvomi, ali najšolske zdravnice in zdravniki v prihodnje sodelujejopri cepljenju te vrste. Leta 2004 je namreč eden odcepljenih učencev skoraj oslepel. Dežela Koroška(Land Kärnten) je bila obsojena na vračilo odškodnine(Schadenersatz) v vrednosti 55.000 EUR zato,ker zdravnica pacienta ni ustno opozorila na možnestranske učinke oz. tveganje za poškodbo vida. Vutemeljitvi je bilo poudarjeno, da je bilo opozorilo šebolj nujno zato, ker cepljenje proti hepatitisu B »nibilo zelo nujno«.V prihodnje bo staršem na voljo zloženka s pripombo,da se lahko o vsem pogovorijo s šolskim zdravnikom.Pogoj za cepljenje je podpis privolitve. Pri morebitnihzapletih bo za odškodnino jamčila država; zdravnik boiz morebitnega odškodninskega postopka izločen.Sicer pa je cepljenje proti hepatitisu B eno najboljzanesljivih. Doslej je bilo vcepljenih že ena milijardaodmerkov in slepota – kot stranski zaplet – še ni bilaopisana. V zelo redkih primerih je kot zaplet možnovnetje vidnega živca, ki pa je reverzibilno.Če se bo zaradi zgoraj opisanega zapleta zmanjšalaprecepljenost šolske mladine, pa seveda grozi epidemija.Vir: Kärntner Ärztezeitung, št. 4, april 2011Prevod in priredba: Marjan Kordaš28 Revija ISIS - Junij 2011

Zaznavanje groženj inocena tveganja za javnozdravje v Evropski unijiTatjana Frelih, Andreja Krt LahZgodnje zaznavanje groženj in ocena tveganja za javnozdravje je predpogoj za učinkovito odzivanje na način, kije sorazmeren grožnji in zagotavlja največjo možno zaščitodržavljanov. Nevarnosti predstavljajo nalezljive bolezni,okoljska tveganja, bolezni neznanega izvora in drugi nenadniin nenavadni dogodki, ki imajo lahko velik vpliv na javnozdravje in celotno družbo. Pripravljenost in načrtovanjeza obvladovanje groženj javnemu zdravju zahteva celovit inorganiziran pristop, ki ga lahko zagotovimo le z usklajenimdelovanjem različnih deležnikov znotraj države, Evropskeunije (EU) in mednarodno.Pravočasna zaznava groženj, ki bi potencialno lahko pomenilegrožnjo zdravju Slovencev, je ena od pomembnih nalog, ki jihopravlja epidemiološka služba Inštituta za varovanje zdravja(IVZ) in območnih Zavodov za zdravstveno varstvo (ZZV).Nalezljive bolezni kljub napredku medicine in paleti novihantimikrobnih sredstev ostajajo »speča pošast« in se ob današnjihmigracijah ljudi lahko hitro razširijo prek meja.Mednarodno širjenje nalezljivih bolezni in odzivanje nadruge nenadne in nenavadne dogodke, ki lahko predstavljajotveganje za javno zdravje, ureja Mednarodni zdravstvenipravilnik (MZP). Namen in obseg tega pravilnika je zaščititijavno zdravje ter zagotoviti odzive na grožnje na način, kije sorazmeren s tveganji, in se izogniti nepotrebnemu poseganjuv mednarodni promet. V letu 2005 je bil sprejet novMZP, ki vsebuje velike spremembe na področju nacionalnegain mednarodnega javnega zdravja. Ena bistvenih spremembje bila razširitev na vse dogodke, ki lahko mednarodnoogrožajo javno zdravje. Od držav članic zahteva, da ohranijosposobnost za odkrivanje, oceno, poročanje in obveščanje ovseh dogodkih, ki lahko predstavljajo tveganje mednarodnihrazsežnosti za javno zdravje Svetovni zdravstveni organizaciji(SZO).Evropski center za preprečevanje in obvladovanje nalezljivihbolezni (ECDC) je začel delovati leta 2005. Cilj ECDCje opredeliti in ovrednotiti grožnje, ki jih predstavljajonalezljive bolezni, ter o tem obveščati vse članice. Deluje zmajhno ekipo zaposlenih, vendar ima po vsej EU in državahčlanicah Evropskega gospodarskega prostora oz. Evropskegazdruženja za prosto trgovino (EGP/EFTA) razširjeno mrežopartnerjev in pri epidemiološkem spremljanju nalezljivihbolezni in zgodnjem zaznavanju novih in na novo porajajočihse (reemerging) nalezljivih bolezni sodeluje tudi z nacionalnimiinštituti za varovanje zdravja. Pomemben del dejavnostiECDC predstavlja učinkovito odzivanje na izbruhe bolezni alinenavadne dogodke, ki predstavljajo tveganje za javno zdravje.ECDC tudi izobražuje strokovnjake javnega zdravja v EUin v državah EFTE z namenom spodbujanja sodelovanjamed posameznimi državami članicami, izmenjave izkušenj,izboljšanja dela, zmanjševanja obstoječih razlik, ohranjanjemustreznega ravnovesja ter identifikacijo vseh ciljnih strokovnjakov.Pomembna je tudi krepitev neformalnih stikov zahitrejši pretok informacij o grožnjah javnemu zdravju.ECDC izvaja v sodelovanju z Agencijo za varovanje zdravja(HPA) od leta 2009 enotedenske delavnice z namenom izpopolnjevanjain nadgradnje znanja in sodelovanja na področjuzaznave groženj in nadgradnje z izkušnjami udeležencev terseznanitvijo z vlogo ECDC. Letošnja delavnica je potekalaod 7. do 11. marca v prostorih ECDC v Stockholmu. Med 20udeleženci iz 15 različnih evropskih držav sva bili tudi slovenskipredstavnici z IVZ in ZZV Kranj.Delavnica je potekala v obliki predavanj, delavnic, prikazaprimerov ter ob skupinskem in individualnem delu preko celegadne. Vsako jutro so bila najprej uvodna predavanja, natopa smo na praktičnih vajah obravnavali posamezne primeregroženj. Spoznali smo orodja za zaznavanje groženj, izdelovaliocene tveganja ter pripravljali oceno tveganja za nosilceodločanja na nacionalni ravni in na ravni EU. Predstavljeneso bile vse strukture in sistemi, ki so vključeni v spremljanjeUdeleženci delavnice.Zdr avstvoRevija ISIS - Junij 201129

Zdr avstvoin nadzor nad nalezljivimi in neznanimi boleznimi, ki lahkopredstavljajo grožnjo javnemu zdravju na ravni EU, ter sspremljanjem in nadzorom povezani različni izrazi in definicije,ki se pri tem uporabljajo, in njihov pomen. Predstavljeni sobili različni algoritmi, modeli odločanja (ocenjevanja tveganjna podlagi verjetnosti ali vplivov na javno zdravje) in načelaocenjevanja groženj zaradi nalezljivih bolezni in bolezni neznanegaizvora. Predstavili so nam načelo delovanja ocenjevanjagroženj in odzivanja na ravni EU in merila, na podlagikaterih se začne ocena ogroženosti ter pristop, ki ga uporabljaECDC.Prvi dan je bila predstavitev ECDC in seznanitev s predstavnikiposameznih enot. Drugi dan so bile predstavitveaktivnosti izvajanja pripravljenosti in odzivanja na grožnjepo posameznih državah, ki smo ga pripravili udeležencidelavnice.Posebej zanimiva je bila delavnica s fotografijami s prizorirazličnih nevarnih živali ali tveganimi aktivnostmi za zdravje.Posameznik je izbral po dve fotografiji, in sicer eno, na katerije bilo tveganje, ki bi ga bil pripravljen sprejeti, in drugo, nakateri je bilo tveganje, ki ga za nobeno ceno ne bi sprejel.Namen je bil dojeti koncept tveganja, ki je vedno odvisenod verjetnosti in od resnosti tveganja. Pri oceni tveganja moramovedno upoštevati tudi, ali imamo na razpolago ukrepe, skaterimi lahko tveganje spremenimo ali zmanjšamo.Predstavili so nam koncept »epidemic inteligence« (EI), kivključuje vse aktivnosti, povezane z zgodnjim odkrivanjemgroženj, ki lahko predstavljajo tveganje za javno zdravje,ter njihovo preverjanje in ocenjevanje, z namenom pripraveučinkovitih preventivnih ukrepov. Pri zgodnjem odkrivanjugroženj se vključuje vse informacije, ki jih pridobimo takona podlagi kazalnikov, ki jih pridobimo pri rutinskem epidemiološkemspremljanju (indicator based surveillance), kakortudi na podlagi spremljanja nenavadnih dogodkov (event basedsurveillance). Registrira se tudi bolezni, ki niso vključene vobvezno prijavljanje, razen zdravstva se vključuje tudi drugeuradne in neuradne vire (kmetijstvo, okolje, šolstvo). Poudarekje na vseh dogodkih, ki imajo lahko resne zdravstvene posledice,in ne le tistih, ki so povezani z nalezljivimi boleznimi.Pri preverjanju, preiskovanju in ocenjevanju informacij sobila predstavljena merila za vključevanje informacij ter orodjeThreat Tracking Tool (TTT), ki ga za spremljanje groženjuporablja ECDC. Predstavili so nam načela izdelave ocenetveganja, pristope in bistvene elemente, ki jih mora ocena vsebovati.Temeljiti mora na najboljših razpoložljivih znanstvenihdokazih, ki so dobro dokumentirani in podprti z referencami,biti mora dovolj prožna za različne situacije, pregledna, dosledna,racionalna in razumljiva za vse vpletene, predstavljenemorajo biti vse negotovosti in predpostavke.Zelo veliko smo se naučili pri praktični vaji, katere scenarij jetemeljil na resničnem dogodku, ko je prišlo do vnosa steklineiz endemskega območja stekline z nelegalnim uvozomsteklega psa v državo EU brez stekline. Spoznali smo različnenačine zbiranja in pridobivanja informacij in se seznanili zrazličnimi pristopi pri izdelavi ocene tveganja in ukrepi navseh ravneh.V praktičnih vajah smo ocenjevali tudi različna sporočila, ki sobila posredovana preko sistema za zgodnje zaznavanje groženj(npr. EWRS). Vsako sporočilo je bilo treba oceniti, ali vsebujeelemente, ki zahtevajo izdelavo ocene tveganja, in sprejetiodločitev o tem, katere deležnike je treba obvestiti. Uporaboalgoritmov za oceno tveganja na nacionalni ravni in ravni EUsmo preizkusili na podlagi scenarija o vnosu virusa ZahodnegaNila v državo, kjer te bolezni predhodno ni bilo.Pomemben del EI predstavlja tudi poročanje o grožnji javnemuzdravju. Predstavljeni so bili različni vidiki komunikacijez različnimi mediji in na kaj moramo biti pozorni pri posredovanjuključnih informacij. Seznanili smo se z bistvenimielementi krizne komunikacije, izdelavo komunikacijskeganačrta ter načini posredovanja informacij različnim ciljnimskupinam.Predstavnica Evropskega urada SZO je predstavila MZP,njegov namen in obveznosti posameznih držav ter načelakomuniciranja in obveščanja na ravni SZO v primeru pojavagroženj ter načela ocenjevanja tveganj na osnovi kriterijev izAnexa II MZP. Vsi udeleženci smo se tekom tedna enkratudeležili okrogle mize, ki je vsak dan ob 11.30 v Centru zahitro ukrepanje (EOC) ECDC. Oseba, zadolžena za EI, posredujezbrane informacije o grožnjah, le-te potem obravnavajoprisotni različni strokovnjaki ter se odločajo o nadaljnjihukrepih in posredovanju informacij.Delavnica je bila zelo interaktivna, pridobljene informacije,znanje in veščine pa uporabni in koristni. Osvojili smokoncept epidemiološke inteligence in pridobili znanje, kdajinformacija oz. dogodek pomeni grožnjo za javno zdravje,kako to informacijo posredovati naprej in kaj je v pristojnostiposameznih deležnikov.Razpis za koncesijoza splošno medicinoObčina Železniki obvešča, da je dne 1. 6. 2011 na svojiinternetni strani objavila javni razpis za podelitev koncesijeza opravljanje javne zdravstvene službe na področju splošnemedicine na območju občine Železniki.Rok za prijave je 15. 7. 2011.Razpis z razpisno dokumentacijo je na voljo na internetnistrani Občine Železniki: www.zelezniki.si, pod »razpisi«,in v sprejemni pisarni Občine Železniki.30 Revija ISIS - Junij 2011

Akreditacijski certifikat NIAHO v SlovenijiKlinika Golnik in URI – Sočapridobili status akreditiranihzdravstvenih organizacijDanica Šprajcar, Jurij ŠvajgerV Ljubljani je 10. maja 2011 potekal poslovni seminar slovenskihin norveških gospodarstvenikov, v sklopu katerega se jeodvijal tudi Slovensko-norveški forum o varnosti in mobilnostipacientov. Odprtja poslovnega seminarja sta se udeležilatudi predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk innorveški kralj Harald V. ter nagovorila poslovneže iz obehdržav. Kralj Harald V. je v svojem nagovoru poudaril stalnopovečevanje sodelovanja obeh držav, predsednik dr. DaniloTürk pa je pozval k tesnejšemu sodelovanju obeh držav tudina področju zdravstvenih storitev.Nacionalna strategija kakovosti in varnosti v zdravstvu zaobdobje 2010–2015, ki jo je pripravilo Ministrstvo za zdravjeRepublike Slovenije, je eno od izhodišč za to sodelovanje.Z njo je ministrstvo pozvalo zdravstvene organizacije kpridobitvi mednarodno veljavnih certifikatov ali priznanj zasistematično vodenje kakovosti. Eno od takih priznanj je tudiakreditacijski certifikat po standardu NIAHO.Zdr avstvodelujoč sistem zagotavljanja uspešne in varne skrbi za paciente.Generalni direktor norveškega podjetja Det Norske Veritas(DNV) Healthcare, Espen Cramer, je predstavnikoma obehustanov predal mednarodni certifikat ob slavnostnem odprtjuposlovnega seminarja. Z izročitvijo certifikatov sta organizacijidobili status akreditiranih zdravstvenih organizacij in sipripravili boljše možnosti ob uveljavitvi Evropske direktive omobilnosti pacientov.NIAHO je kratica za National Integrated Accreditation forHealthcare Organizations, ki z različnimi pristopi zdravstvenimorganizacijam pomaga, da dopolnijo svojo oskrbo invarnost za paciente in pridobijo certifikat, ki ga potrdi DNVHealthcare Inc.Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik inUniverzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije –Soča (URI – Soča) sta prvi instituciji v Sloveniji in v Evropi,ki sta izpolnili vse zahteve akreditacijskega programa NIAHOin si s tem zaslužili akreditacijski certifikat za vzpostavljen inPodelitev akreditacijskega certifikata v Unionski dvoraniv Ljubljani, 10 maja 2011. Od leve: minister za zdravjeDorijan Marušič, poslovni direktor klinike za fizikalnoin rehabilitacijsko medicino Jurij Švajger, direktor klinikeGolnik Mitja Košnik, generalni direktor Det Norske VeritasHealthcare Espen Cramer.Zdravnik in družbaNina MaziZdravniki so že od nekdaj deležni vsesplošnega spoštovanja,ugleda, priznanja in občudovanja – imajo posebno mesto inpoložaj v družbi. Zdravniški poklic predstavlja utelešenjenajvišjega ideala in uresničitev najlepših (pogosto skritih) sanjza številne predstavnike mlade in odrasle generacije. Rezultatinajnovejše spletne javnomnenjske raziskave na slovenskemportalu, ki je potekala v začetku januarja leta 2011, pričajo, da sepri nas zdravnik nahaja na 4. mestu med sanjskimi poklici z 12,5odstotka glasov, za direktorjem velikega podjetja (17,3 odstotka),univerzitetnim profesorjem (15,5 odstotka) in pilotom (14,4odstotka). Zdravnikom na lestvici sanjskih poklicev v RS napetem mestu sledijo poslanci z 10,6 odstotka glasov.Strokovnjaki in poznavalci, ki se poglobljeno ukvarjajo s tem področjem,so prepričani, da so vpliv in vloga, pa tudi moč in prestižspremljevalci zdravnikov od samega začetka. Da so zdravnikepovezovali, neredko celo primerjali z bogovi in enačili z božanstvi,Revija ISIS - Junij 201131

Zdr avstvopričajo številna odkritja – med novejšimi velja omeniti ostankezdravnika, ki je živel in deloval pred več kot 4.000 leti. Egipčanskiarheologi, ki so nedavno odkrili njegove mumificirane ostanke,poročajo, da je bil v grobnico pokopan s svojimi bronastimi kirurškimiinstrumenti in pripomočki ter izbrano medicinsko opremo.V grobnici pa so našli tudi glinene posode z zdravnikovim imenomin 22 bronastih kipcev bogov, ki so mu pomagali pri zahtevnemposlanstvu.Prestižni status zdravnika je že staroegiptovske in antične znanstvenikenapeljal k razmišljanju o možnosti zlorabe izjemnegapoložaja, časti in zaupanja, ki so ju bili predstavniki zdravniškegapoklica deležni v družbi. Vse našteto naj bi pomembno vplivalo naHipokratovo odločitev, da izoblikuje in uveljavi slovesno zaprisego,ki zdravnika postavlja predvsem v vlogo skrbnika, pomočnika, zaveznika,zavetnika, prijatelja in svetovalca bolnikov in vseh pomočipotrebnih. Mu nalaga služenje in pomoč, ne pa vladanje človeštvu.Glavnina zdravnikov svoje poslanstvo jemlje resno in zavzeto služiljudem, sem ter tja pa komu spodleti – namesto služenja ga zamikavladanje. In ker so izjeme praviloma veliko bolj opazne in provokativneod običajne večine, je javnost veliko bolj pozorna na različnastranpota; kršitelje Hipokratove zaprisege z zanimanjem opazujejo,jih javno ožigosajo in si jih tudi veliko bolj zapomnijo. Čeprav poobjektivnih ocenah strokovnjakov delež resnejših kršitev zdravniškegaposlanstva ne presega 1 do 2 odstotkov, pa so te toliko boljodmevne in temu primerno tudi precej škodijo ugledu zdravništva.Posebno mesto, vpliv in vloga zdravnika v družbi, ki se ponašaz večtisočletno tradicijo, sloni na vrsti pomembnih, objektivnihtemeljev:Nadarjenost, intelektualnabravuroznostZa študij medicine so se od nekdaj odločali najbolj nadarjeni,študiozni in resni dijaki oz. maturanti, ki so imeli tudi največmožnosti, da opravijo zahtevne sprejemne izpite, nato pa s svojimipotenciali in zavzetim delom redno in uspešno izpolnjujejo številnezahtevne študijske obveznosti ter upravičijo zaupanje strogihprofesorjev, mecenov in mentorjev ter svojih bodočih pacientov oz.ljudi, ki bodo v težavah in stiski potrkali na njihova vrata.Zahteven in drag študijPo najnovejših izračunih o stroških študija na posameznihfakultetah, ki so jih v okviru raziskave za potrebe EU naredili vNemčiji, sodi študij medicine med najdražje vrste akademskegaizobraževanja na dodiplomski, pa tudi podiplomski stopnji. Navrhu lestvice najdražjih fakultetnih izobraževanj se nahaja študijumetnostne zgodovine (59.000 evrov), sledi mu filozofija (58.200evra), na tretjem mestu je (humana) medicina, pri kateri znašajostroški študija 56.200 evrov, za medicino so se v evropskem prostoruuvrstili: zgodovina (55.500 evrov), informatika (52.800 evrov),elektrotehnika (49.900 evrov), kemija (48.500 evrov), ekonomija inposlovne vede (47.400 evrov), na predzadnjem mestu je farmacija,ki terja 46.300 evrov, na samem repu lestvice pa je pristal študijprava, ki stane 42.600 evrov. Povprečni finančni zalogaj, ki ga moraza posameznega akademskega izobraženca država (družba) ali družina(posameznik) vložiti v fakultetni študij, znaša v Evropski unijiokoli 51.000 (50.600) evrov. Pri oblikovanju lestvice finančne zahtevnostirazličnih vrst študija so izvajalci iz podatkovne baze državčlanic črpali numerične parametre tako državnih, javnih kot tudizasebnih visokošolskih ustanov, vanje pa so vključeni vsi stroški,ki so povezani z obveznimi študijskimi aktivnostmi študentov. Zasvetovljanski študij, ki ustvarja vsestransko podkovane izobražencepar excellence, je treba na široko odpreti denarnico. Poleg finančneje v primeru študija medicine zahtevna tudi njegova časovna inenergetska plat.Sposobnim in ambicioznim posameznikom, ki si želijo med inpo študiju graditi kariero v mednarodnih vodah (EU, Amerika,Kanada, Azija, Avstralija), strokovnjaki svetujejo, naj se potegujejoza mesto na mednarodnih izobraževalnih ustanovah (večinomazasebnih). Te so študentom na voljo v Avstriji, Nemčiji, Italiji,Skandinaviji, Franciji, Španiji in v drugih državah EU. Številne izmedtovrstnih visokošolskih institucij sprejemajo študente iz vsegasveta (zlasti tiste z mednarodno maturo), učni in pogovorni jezik jepraviloma angleščina, študijski programi so v glavnem kompatibilnis tistimi v ZDA, v okvir rednega študija pa sodi tudi izmenjavaštudentov (bivanje na priznanih sorodnih univerzah v tujini) inprofesorjev (gostujoči profesorji – pedagogi in raziskovalci). Študentjetekom študija praviloma bivajo v lepo urejenih študentskihdomovih oz. naseljih. Za našteto svetovljansko izobraževanje paje seveda treba plačati tudi ekskluzivno ceno: višina letnih šolninznaša več deset tisoč evrov na študenta. V opisano mednarodnoponudbo je vključen tudi mednarodni študij medicine – samostojnoali v kombinaciji s farmacijo, menedžmentom, psihologijo,pravom in informatiko. Medicina velja za enega najbolj »komponibilnihštudijev«, ki je naklonjen interdisciplinarnosti, zato ga jemogoče kombinirati z različnimi študijskimi področji, usmeritvamiin specialnostmi.Vseživljenjsko izobraževanje,izpopolnjevanje in usposabljanjeZdravniki se učijo do groba. Kontinuirano, vseživljenjsko izobraževanje,usposabljanje in izpopolnjevanje, ki je bilo nekoč obvezno leza zdravnike, znanstvenike, raziskovalce in univerzitetne profesorje,je postalo realnost za vse, ki hočejo v prihodnosti imeti delo in posel– si s svojim intelektualnim kapitalom služiti kruh ter z ustvarjenododano vrednostjo prispevati k razvoju in napredku človeštva.Zato postajajo učenje, izobraževanje in izpopolnjevanje nepogrešljivesestavine življenja in dela našega časa za vse poklice, čeprav sopri zdravnikih in njim sorodnih poklicih, ki imajo neposredni stikoz. opravek z ljudmi, še posebej pomembni. Učinkovitost izobraževanjain izpopolnjevanja ter premišljenost uporabe pridobljenegaznanja, izkušenj in kompetenc sta odvisni tudi od ustreznegaovrednotenja oz. načrtnega menedžmenta znanja. Strokovnjakise zavzemajo za povečanje obsega in kakovosti dodiplomskega inpodiplomskega izobraževanja. Seveda pa znanje samo po sebi nezadostuje. Priznani slovenski znanstvenik, strokovnjak, pedagog in32 Revija ISIS - Junij 2011

Zdr avstvoraziskovalec prof. dr. Anton Dolenc poudarja, da je zlasti pri zdravnikihv ključnih trenutkih morala oz. etika pred strokovnostjo.Zdravniki, dragoceni kadri inzelo iskani strokovnjakiDobri zdravniki in preverjeni specialisti sodijo v Evropi, ZDAin na ostalih celinah med izredno iskane poklice. Po zaželenostina trgu delovne sile se zdravniki, ki v ZDA prihajajo z vsegasveta in se skušajo čim bolje plasirati že na prvi preizkušnji – t. i.»Flex Tests«, uvrščajo takoj za najbolj »vroče« in aktualne ITstrokovnjake,specialiste za informacijsko tehnologijo. Podobnasituacija kot na nasprotni strani Atlantika, pa je tudi na staricelini. Dober zdravnik ima dovolj priložnosti, da se poklicnouveljavi tudi v Evropi, zlasti v državah EU. Za začetek se lahkoodloči kar za sosednjo Avstrijo, kjer so zdravniki izredno iskaniin zaželeni. Največ možnosti za uspeh na trgu delovne sile imajov deželi na senčni strani Alp po mnenju poznavalcev izurjenizdravniki srednjih let, moškega spola. Številne strokovnjakenamreč skrbi domača »feminizacija« na medicinskih fakultetah,ki se sčasoma seveda prenese tudi v javne in zasebne zdravstveneustanove. Kadrovski primanjkljaj v Sloveniji pa botruje dejstvu, daso zdravniki tudi pri nas zelo iskani, a pogosto še vedno premalocenjeni, preslabo nagrajevani in premalo spoštovani.Imunost na finančno krizoin gospodarsko recesijoStrokovnjaki na stari in novi celini ugotavljajo, da sodi zdravstvomed redke panoge oz. področja, ki so imuna na finančno krizo ingospodarsko recesijo. Številni kazalci namreč pričajo, da zdravstvenisektor v času upadanja konjunkture postaja vse pomembnejši,temu primerno pa se tudi povečujejo možnosti za zaposlitev natem področju. Tako danes v EU in v ZDA vlada precejšnje povpraševanjepo zdravstvenih strokovnjakih, zlasti medicinskih sestrahin zdravnikih različnih specialnosti. Po ugotovitvah strokovnjakovSvetovne banke zdravstvena panoga napreduje tako v času visokegospodarske konjunkture kot tudi v kriznih obdobjih. V obeh obdobjihse namreč nenehno pojavljajo tradicionalne in nove bolezni,motnje in poškodbe, ki terjajo strokovno oskrbo in zdravljenje.Glavni dejavnik aktualnega »zdravstvenega buma« pa tiči predvsemv nezadržnem staranju sodobnega prebivalstva razvitega sveta.V času, ko se glavnina gospodarskih in storitvenih panog soočas pomanjkanjem naročil in posledičnim odpuščanjem, pa strokovnjakiv ZDA napovedujejo, da bo v naslednjih sedmih letih (doleta 2016) njihov zdravstveni sektor zagotovil kar 3 milijone novihdelovnih mest. Potrebovali bodo zdravnike, farmacevte, medicinskesestre, zdravstvene menedžerje in druge zdravstvene strokovnjake.Zdravstvo tako danes predstavlja najhitreje rastoče gospodarskopodročje (industrijo), ki na vrhuncu recesije naravnost cveti. Navsakih 20 novih zaposlitev jih je danes kar sedem v zdravstvenemsektorju. Slednji tako trikrat pomaga gospodarstvu: zmanjšujestopnjo brezposelnosti in socialno stisko prebivalstva, poganja kolorazvoja (gospodarstvo, znanost, izobraževanje) in skrbi za zdravjevseh, ki (še) imajo delo, da ga lahko opravljajo čim bolj kakovostno.Zato razvojno naravnane države skrbijo za strokovno avtonomijozdravstvenih strokovnjakov in z njimi vodijo odprt, demokratičendialog ter jih vključujejo v polilog na različnih ravneh in področjih.Spodbudna tradicija in poslanstvo, kise prenaša iz generacije v generacijoV številnih državah, vključno s Slovenijo, sodi zdravniški poklicmed poklice z dolgo in bogato družinsko tradicijo. Kar prinašaštevilne prednosti in ugodnosti, tako za zdravnike kot tudi za njihovevarovance. Praksa, ki temelji na dejstvu, da imajo ambiciozni,uspešni, izobraženi in dobro situirani starši, ki veliko pozornosti,časa, denarja in energije posvečajo svojim potomcem, pravilomatudi perspektivne otroke. Do podobne ugotovitve je s poglobljenotrideset let trajajočo raziskavo prišla skupina nemških strokovnjakov(psihologov, pedagogov in sociologov) z univerze v Kölnu, kije od leta 1969 do 2000 opazovala in proučevala več kot 1.600 gimnazijcev.Rezultati omenjene obsežne študije pričajo, da ravnanje,odnos, vedenje in mišljenje staršev odločilno vpliva na potomce.Roditelji (skrbniki) so otrokom prvi zgled in vzor, ko gre za odnosdo dela, dolžnosti in obveznosti, učenja, lojalnosti, zavzetosti, navdušenja,resnosti ipd. Ravnanje staršev, njihov materialni kapital,poznanstva in družabne naveze (socialni kapital) – odnos do delain življenja nasploh, se prenaša na potomce naslednje generacije. Visti sapi pa vodja raziskave, prof. dr. Heiner Meulemann, poudarja,da bogastvo in prodornost sama po sebi še nista zagotovilo zauspeh, srečo in zadovoljstvo. Pomembne in uspešne družine pogostoizvajajo pritisk na svoje otroke, od njih veliko pričakujejo in ševeč zahtevajo. Če otroci ne dosežejo zadanih ciljev in ne izpolnijopričakovanj svojih staršev, jih družba pogosto označi za neuspešneže,ki so odpovedali in se izneverili perspektivni družinski tradiciji.Večina izmed otrok in mladine, ki je sodelovala v raziskavi, pa uspeuresničiti sanje svojih predhodnikov in si tako zagotoviti relativnoperspektivno življenje. Omenjena trditev naj bi po mnenju strokovnjakovin poznavalcev EU veljala zlasti za zdravniške sloje.Obvladovanje odnosovin komunikacijeZdravnik je mojster odnosov in komunikacije. Zaveda se zdravilnemoči besed in sodelovanja ter jih uporablja tudi v terapevtskenamene. Dober zdravnik preprečuje, lajša in odpravlja bolnikovetežave – zdravi tudi z besedo. Pomembno dejstvo, ki se gaštevilni zdravniki, zlasti mlajše generacije, danes pogosto sploh nezavedajo. Ameriški sociologi in japonski psihologi, ki so s poglobljenoraziskavo vzeli pod drobnogled ključne komponente vplivazdravnika oz. terapevta na bolnika (varovanca) in njegove svojce, sotekom svojega proučevanja ugotovili, da je beseda s svojo neslutenoizrazno močjo lahko izredno učinkovito zdravilo. V ambulanti inbolnišnici, pri stiku s terapevtom, so bolniki najbolj pozorni nadvoje: na zdravnikovo vedenje in govorjenje (njegovega znanja,izkušenj in kompetenc ne morejo ocenjevati ad hoc, zato jih imajoraje za samoumevne).Revija ISIS - Junij 201133

Zdr avstvoV zvezi s slednjim pa je izjemno pomembna še ena dodatna ugotovitev:bolnike (uporabnike) običajno bolj kot vsebina zanima inpritegne (odvrne) način, kako, kdaj in zakaj, pa tudi komu zdravniknekaj reče. Spoznanje, ki je povezano tudi in predvsem z dejstvom,ki so ga že ob koncu 20. stoletja izpostavili ameriški raziskovalci,da večina bolnikov sploh ne razume (in si tudi ne prizadeva, dabi razumela) glavnine tega, kar jim zdravnik pripoveduje. Pa tuditisti, ki bi njegovo pripoved lahko razumeli, se praviloma boljosredotočajo na način in obliko (modus parlandi), kot na vsebino.Zato skuša večina bolnikov in njihovih najbližjih iz vrste in načinazdravnikovega govorjenja in vedenja razbrati oz. ugotoviti vsebinoin pomen njegovega sporočila. Če bi se zdravniki tega bolj zavedali,ne bi podcenjevali moči, ki jo imajo besede pri zdravljenju, in bi sebolj izurili v komunikaciji (verbalni in neverbalni). Tako bi lahkomnoge izmed svojih pacientov pozdravili tudi ali celo samo zbesedo. Ugotovitev o moči in pomenu besede iz zdravnikovih ustdejansko sploh ni novost, saj je že starogrški oče sodobne medicine,veliki Hipokrat, v antiki učil, da je tudi tolažba lahko za trpečegaučinkovito zdravilo. V času, ko se zdravstvo srečuje z materialnimitežavami, je moč besede pri zdravljenju še toliko bolj pomembna.Sodobni zdravstveni utrip zaznamuje predvsem troje: napredekznanosti in tehnike, razvoj družbe in racionalizacija na vseh ravneh.Izdatke, namenjene zadovoljevanju zdravstvenih potreb prebivalstva,je mogoče učinkovito omejiti in zmanjšati tudi s pomočjodosežkov znanosti in tehnike. Izumi, ki omogočajo uspešno varčevanje,ne da bi pri tem trpeli bolniki in uporabniki, se v zadnjemčasu nizajo z naraščajočo hitrostjo.Medicina, ki je iz zdravljenja oz. preprečevanja bolezni v tretjemtisočletju prešla na menedžment zdravja, je z zdravniki na čeluodgovorna in pristojna predvsem za troje: odnose, higieno inizkoriščanje (razpoložljivih) potencialov (materialnih in nematerialnih).Prizadevati si mora za njihovo izboljševanje, dopolnjevanje,nadgradnjo, poglabljanje, povezovanje, kombiniranje, razporeditev(klasifikacijo), razvrščanje (kategorizacijo), vrednotenje (evalvacijo),umeščanje (hierarhizacijo), določanje prednosti (prioretizacijo) inprimerjanje (komparacijo). Vse naštete naloge so pomembne innujno potrebne, kompleksne in zahtevne, razvojno zaznamovanein trajnostno naravnane. Zato jih ni mogoče opravljati ad hoc,mimogrede in kampanjsko. Številnim zdravnikom pa za potrebninačrtni, organizirani in sistematični pristop primanjkuje časa inznanja, pogrešajo pa tudi sodelovanje, pomoč in podporo sodelavcev,pacientov, zavarovalnice, medijev in vlade.Pragmatičnost, praktičnost, vizijaZdravniki so pragmatiki, naklonjeni konkretnim, preprostim inuresničljivim rešitvam. Prepričani so, da je zdravstvo mogoče voditiin upravljati na jasen, pregleden in razumljiv način, brez velikihbesed in zapletenih scenarijev. Preprosta, na zdravem razumuosnovana sprememba je vse, kar po mnenju številnih strokovnjakovpotrebuje »bolno« zdravstveno varstvo v glavnini držav na pragu21. stoletja. Namesto dragih reform in zamudnih procesov transformacijese je najprej treba osredotočiti na glavni problem in seposvetiti eni sami, ključni nalogi, o kateri glavnina pristojnih danessploh ne razmišlja. Zdravnike in ostale zdravstvene strokovnjake jetreba usposobiti, usmeriti in plačati le za tisto, za kar so dejanskopristojni in odgovorni: za zdravje (in blagostanje) ljudi. Pri tempa jih čim bolj razbremeniti vseh ostalih obveznosti, ki ne sodijov njihovo neposredno strokovno področje: birokracije, administracije,politike ipd. Uvesti je treba sistem, usmerjen v zdravje inne podrejen bolezni, ki bo spodbujal in nagrajeval zdravje in nebolezen – kar pomeni, da bodo zdravstvene ustanove nagrajena za»proizvodnjo zdravja in zagotavljanje visoke kakovosti življenja«.Sistem, ki v preprosti in vsem razumljivi logiki pomeni, da je idealnipacient zdrav in zadovoljen pacient. Ekonomsko plat opisanenujne in odločilne spremembe pa je mogoče izraziti s preprostolinearno enačbo: zdrav in zadovoljen pacient = bogat in zadovoljenzdravnik.Priljubljenost, spoštovanjein občudovanjeSkupina multidisciplinarnih strokovnjakov, ki se je odločila poddrobnogled vzeti zdravnike različnih specialnosti, je na podlagisvojih ugotovitev izoblikovala lestvico zdravniških razvrstitevpo različnih rangirnih kriterijih ter njihov vpliv na ožje in širšesocialno okolje.Rang Poklic/delo/specializacijaMesto med100 najboljšimipoklici1 Zdravnik anesteziolog68 76,52 Direktor fizioterapije46 63,33 Zdravnik, vodja 25 60,0urgentnega oddelka4 Predstojnik oddelka 74 56,7za rehabilitacijo5 Bolnišnični administrator36 56,26 Vodja bolnišničnega86 54,8oddelka7 Specialist splošne 75 52,6kirurgije8 Delovni terapevt 19 50,69 Direktor programa50 50,0zdravstvenedejavnosti10 Socialni delavec 53 52,0Odstotek sodelujočih,ki menijo,da določen poklics svoji delomustvarja boljši svetZakaj si zdravnik zaslužiposebno mesto v družbi?Zato, ker rešuje človeška življenja (najbolj pogost argument), skrbiza zdravje in vitalnost ljudi, ker veliko zna in zmore, ker pri svojem34 Revija ISIS - Junij 2011

Zdr avstvodelu nosi veliko odgovornost, ker je študij medicine dolg, drag inzahteven, ker je njegovo delo zelo naporno, ker mora nenehnoštudirati in biti na tekočem z dosežki znanosti in tehnike, ker moranenehno spremljati dogajanje, ker nikoli popolnoma ne sleče svojehalje, ker svoje življenje žrtvuje za druge, ker ima ugled, vpliv, moč,ker je spoštovan in cenjen, ker je nenehno pod drobnogledom itd.Ker pri obravnavi bolnikov in njihovih svojcev, pa tudi v stikih skolegi in sodelavci pogosto igra vlogo učitelja (pedagoga), ki jepripravljen dobrohotno posredovati svoje dragoceno znanje inizkušnje (ključni, najbolj pogost argument), ker je glavni akter vdružbi, ki postavlja zdravje in znanje na sam vrh lestvice vrednot,ker se tudi sam nenehno izobražuje, izpopolnjuje in usposablja;ker svetuje in vzgaja, ker mora veliko vedeti in znati, ker mora bitizelo iznajdljiv in domiseln, ker je njegovo delo zelo zahtevno in naporno,ker je njegovo delo zelo odgovorno, ker mora biti nenehno»na preži«, ker je slabo plačan, ker nima pravega ugleda in statusav družbi, ker mora imeti jeklene živce, ker je nepogrešljiv in nenadomestljiv,ker mora biti dober strokovnjak in odličen psiholog, kerbrez njega družba ne more napredovati, ker veliko daje, ne da bizato zahteval plačilo, ker omogoča razvoj, ker spodbuja, podpira inpočne še marsikaj, kar se glavnini zdi logično in samoumevno.V sodobni demokratični in urejeni družbi je zdravnik dobro plačan(nagrajen), cenjen, spoštovan, priznan in občudovan. Hkrati pa seukvarja predvsem z zadevami, za katere je usposobljen in poklican.S svojim delom zasluži dovolj, da lahko živi perspektivno, kakovostnoin korektno (mu ni treba razmišljati o postranskih zaslužkihin iskati dodatnega dela) ter se lahko suvereno posveča svojemupomembnemu in zahtevnemu poslanstvu. S tem koristi sebi insvojim bolnikom oz. človeštvu nasploh. Zdravnik razmišlja in delabrez nepotrebnih zavor, ovir, zaprek in omejitev. Ko gre za pomočin služenje ljudem, je zdravnikova meja nebo, v vseh ostalih primerihpa mu okvire postavlja oče Hipokrat v svoji zaprisegi.Z veličino, pomenom in vlogo zdravnika v družbi so se polegHipokrata, Sokrata, Platona in Aristotela ukvarjali še Majmonides,Galen, Paracelsus in številni drugi veliki duhovi človeške zgodovine.Učencu, ki ga je spraševal, na kaj mora biti pri svojem delunajbolj pozoren, je Majmonides pojasnil:»Pot je gladka in ravna (zložna in položna). Pazi le, da ti drugi nebodo metali skalovja pod noge, in kar je še pomembnejše, glej, da siskal na pot ne boš metal sam ...«Dvoletne izkušnje zastopništvapacientovih pravicZlata RemškarV februarju 2008 smo v Sloveniji sprejeli Zakon o varovanjupacientovih pravic, ki je uvedel funkcijo regijsko razporejenihzastopnikov pacientovih pravic. Le-ti naj bi po zakonu ščitilinaslednjih štirinajst pravic bolnikov: pravico do dostopa do nujnezdravstvene oskrbe in zagotavljanja preventivnih storitev; pravicodo enakopravnega dostopa glede vrstnega reda in obravnave prizdravstveni oskrbi; pravico do proste izbire zdravnika in izvajalcazdravstvenih storitev; pravico do primerne, kakovostne in varnezdravstvene oskrbe; pravico do spoštovanja pacientovega časa;pravico do obveščenosti in sodelovanja; pravico do samostojnegaodločanja o zdravljenju; pravico do upoštevanja vnaprej izraženevolje; pravico do preprečevanja in lajšanja trpljenja; pravico dodrugega mnenja; pravico do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo;pravico do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov;pravico do obravnave kršitve pacientovih pravic ter pravico dobrezplačne pomoči pri uresničevanju pacientovih pravic.Sprejetje novega Zakona o varovanju pacientovih pravic je leta 2008sovpadalo z razdobjem, ko se je medijsko razpravljalo o nekaterihprimerih domnevno storjenih napak pri zdravstvenem obravnavanjubolnikov. Dobršen del javnosti je takrat pričakoval, da bo noviZakon o varovanju pacientovih pravic koristil bolnikom in zagotovilpartnerski položaj bolnikov v procesu njihove zdravstvene obravnave.Kakšne so praktične izkušnje zastopništva? Kaj so bolniki pridobili?So sploh karkoli pridobili?Poglejmo si dvoletne zastopniške izkušnje na gorenjskem področju.Na zastopniško funkcijo na Gorenjskem sem bila imenovana oktobra2008, delovati pa sem pričela v začetku leta 2009. V letu 2009 seje na gorenjskem področju posvetovalo z zastopnikom pacientovihpravic okrog 70 bolnikov ter leta 2010 okrog 150 bolnikov. Številobolnikov, ki so iskali zastopnikov nasvet, se je, kot opazimo, drugoleto zastopniškega delovanja podvojilo.Obe leti so izrazito prevladovale pritožbe bolnikov nad delom invalidskihkomisij, nad dostopnostjo, kakovostjo in zaračunavanjem zobozdravstvenihstoritev, nad neodobrenim zdraviliškim zdravljenjemter nad neodobreno ali prekratko odobreno bolniško odsotnostjo zdela, torej nad kršitvami pravic, izhajajočih iz pokojninsko-invalidskegain zdravstvenega zavarovanja.Pritožb zaradi kršenja pravic, izhajajočih iz Zakona o varovanjupacientovih pravic, je bilo malo oziroma le okrog desetina vsehpritožb. Zanimivo je, da se bolniki na primer niso pritoževali nadpredolgimi čakalnimi dobami na zdravstvene preglede (razen vzobozdravstvu). Možno bi bilo, da bolniki niso pričakovali, da bijim kot zastopnik lahko pomagala, ali pa je te vrste problematika naGorenjskem manj prisotna.Tudi pritožbe pacientov nad neprimerno komunikacijo zdravstvenegaosebja z bolniki so bile sorazmerno redke. V nekaj primerih some pooblastili za vzpostavitev stika z izvajalcem zdravstvene oskrbe,kar je pripomoglo, v zadovoljstvo obeh strani, k hitrejši razjasnitvinastalih nesporazumov, ki so se pojasnili.Revija ISIS - Junij 201135

Zdr avstvoKako pridobiti pravico do drugega mnenja, sta na primer leta 2010poizvedovala le dva bolnika.Več bolnikov me je spraševalo, ali imajo pravico zahtevati od izbranegazdravnika napotnico tedaj, ko sami čutijo potrebo po dodatnihpreiskavah, ki jih izbrani zdravnik oceni za nepotrebne in jim odkloniizdati napotnice za želene diagnostične postopke.Tako leta 2009 kot tudi leta 2010 se je nekaj bolnikov pritožilo nadsodno odrejenim prisilnim psihiatričnim zdravljenjem na zaprtihpsihiatričnih oddelkih, ki so ga doživljali kot nasilje nad seboj, predkaterim niso primerno zaščiteni.Nekaj bolnikov je poiskalo zastopnika pacientovih pravic tudi zaradidomneve, da niso bili primerno strokovno obravnavani oziromada je prišlo do napak pri njihovi zdravstveni obravnavi, ki so imeleposledice za njihovo zdravje.Če sem primerjala izkušnje zastopniškega delovanja leta 2009 z letom2010, sem ugotovila, da se vsebinsko problematika, zaradi katereso bolniki iskali zastopniško pomoč, ni spreminjala.Bolniki so se torej obe leti v prevladujoči večini pritoževali nad domnevnimkršenjem pravic, izhajajočih iz pokojninsko-invalidskegazavarovanja in zdravstvenega zavarovanja, za katerih razreševanje stapooblaščena Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenijein Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Z neodobritvijobolniškega dopusta, zdraviliškega zdravljenja, invalidske upokojitveipd. je prišlo do neizpolnjenih pričakovanj pridobitve pravic izpokojninsko-invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja, za katere sobolniki menili, da bi jim pripadale. Razviden je bil dvom bolnikov,da se pri odobritvah teh pravic upoštevajo pravična strokovna merila.Delovanje zdravstvenega sistema doživljajo kot strokovno podložnointeresom pokojninsko-invalidskega in zdravstvenega zavarovanja.Praksa je torej pokazala, da je bilo kršitev bolnikovih pravic, kiizhajajo iz Zakona o varovanju pacientovih pravic, v teh dveh letihmalo. Nanašale so se, kot smo videli, na zakonske člene primerne,kakovostne in varne zdravstvene oskrbe bolnikov, pa tudi pravice doobveščenosti in sodelovanja pri zdravljenju ter dostopnosti pridobitvedrugega mnenja.Zaznana maloštevilnost pritožb zaradi kršenja pravic, izhajajočih izZakona o varovanju pacientovih pravic, ne pomeni, da so v praksi vresnici tako redke. Neraziskano je namreč, ali so naši bolniki splohdovolj seznanjeni s svojimi pravicami, da bi jih lahko uveljavljali,oziroma da so morda tudi preveč potrpežljivi.Pritožbe bolnikov na strokovno neprimerno obravnavo (ki so bilele posamezne, a po presoji podpisane verjetno utemeljene, in ki tudiniso predmet obravnave zastopnikov), so bile preusmerjene v obravnavona strokovne službe posameznih ustanov oziroma na posredovanjepritožb na Zdravniško zbornico Slovenije.Zastopništvo pacientovih pravic je torej za sedaj, kot bi lahko presodilana podlagi pridobljenih izkušenj, precej šibka funkcija, ker pravzapravni pooblaščena za razreševanje pritožb bolnikov, ki jih najbolj tarejo.Vidimo, da niso pooblaščeni za razreševanje morebitnih krivic, kiizhajajo iz pokojninsko-invalidskega in zdravstvenega zavarovanjabolnikov, ter niso pooblaščeni, da bi sodelovali pri razreševanjustrokovnih napak, ki se pojavljajo pri zdravstveni obravnavi bolnikov.Varovali naj bi le pravice bolnikov, kot jih predvideva Zakon ovarovanju pacientovih pravic, ki pa niso tiste, ki delajo težave večinibolnikov.Ugotavljam, da kot zdravnica občutim pri zastopniškem delu precejšnjepomanjkanje pravniške izobrazbe, medicinsko znanje pa minedvomno omogoča celovitejše razumevanje bolnikov in njihovihproblemov, kot bi ga imela brez tega znanja.Ocenjujem, da bi morda funkcija zastopnika bolnikovih pravic zahtevalakombinirano medicinsko in pravniško znanje, da bi bila lahkobolj enakovredna v dialogu z izvajalci zdravstvene oskrbe bolnikov.Sedanja ureditev zastopništva je za spoznanje preveč laično-ljubiteljska,da bi imela družbeno težo pri uravnoteženju različnih polov zelokompleksnega sistema zdravstvenega obravnavanja bolnikov.Kot zdravnica, ki imam poleg kliničnega dela z bolniki sedaj tudiizkušnjo z zastopništvom pacientovih pravic, menim, da bi slovenskibolniki več pridobili s hitrejšo izpopolnitvijo sistema »varnezdravstvene obravnave bolnikov«, kot jo pridobivajo z zastopnikipacientovih pravic. Izpopolnjeni sistemi varne obravnave bolnikovv zdravstvenih ustanovah bi na primer zaznali bolnika s pljučnimrakom (kot sem ga srečala v zastopniški pisarni), ki se mi je pritožil,da je njegova zdravstvena obravnava od odkritja diagnoze raka pljučdo odločitve o načinu zdravljenja trajala štiri mesece, kar je sevedazelo odstopalo od povprečnega primernega trajanja obravnavanjatakega bolnika in lahko vplivalo na pričakovano možnost ozdravitveomenjenega bolnika. Primer bolnika bi izpopolnjen varnostni sistembolj pravočasno zaznal, poiskali bi se morebitni vzroki neprimernodolgega postopka in za v prihodnje odpravile morebitne pomanjkljivostiprocesa obravnavanja podobnih bolnikov.In to je tisto, kar kot zdravnik ocenjujem za bistvo varovanja pacientovihpravic.V zaključku ugotavljam, da zastopništvo pacientovih pravic vendarle nipovsem izpolnilo pričakovanj javnosti, ki so izhajala iz na novo uvedenegaZakona o varovanju pacientovih pravic. Pri popravkih zakona ovarovanju pacientovih pravic, ki so v teku, bi kazalo čim bolj upoštevatidosedanje praktične izkušnje zastopnikov pacientovih pravic.Štirinajst zakonskih pravic Zakona o varovanju pacientovih pravicse ukvarja pretežno le s proceduralnimi postopki zdravstvenegaobravnavanja bolnikov, ki pa večinoma vendarle za bolnike niso takousodni, kot so na primer lahko usodne strokovne napake pri njihovizdravstveni obravnavi ali kršenja pravic iz pokojninsko-invalidskegain zdravstvenega zavarovanja, ki pa jih razrešujejo druge službe in nezastopniki bolnikovih pravic.Zastopniki ščitimo, kot torej vidimo, precej ozko področje obravnavanjabolnikov, ki je sicer v praksi veliko kompleksnejše. Mordabi zastopniki lahko delovali bolj profesionalno (kot sedaj), če binadrejene službe intenzivneje koordinirale njihovo delo. Verjetnopotem preko etra ne bi slišali takega mnenja uporabnika zastopništvabolnikovih pravic, ki je nas zastopnike primerjal s kužkom brez zob.Lajajo, a nikogar ne ugriznejo. Slišano primerjavo sem sicer ocenilaza malo grobo, a je pravzaprav dokaj nazorno opredelila zastopniškoučinkovitost.Prav občutek neučinkovitosti funkcije in pomanjkanje pravniškegaznanja sta bila razloga, da sem zastopništvo aprila letos opustila.Ostalim zastopnikom pa želim dobro delovanje. Morda ga bodoolajšala dopolnila Zakona o varovanju pacientovih pravic, ki so v teku!36 Revija ISIS - Junij 2011

Prireditev odličnostiMarko DemšarV kar nekaj od zadnjih 15 let niti posameznim zdravnikom, nitizdravstvu ni bilo lahko. Dejanski dogodki so s »prizadevanjem«medijev dobivali nezasluženo odmevnost, ki je potiskala javnomnenje o delu zdravnikov vztrajno navzdol. Pravo nasprotjetakega obravnavanja pa je akcija revije za zdravo življenje»Viva«, ki je letos že petnajstič zapored povabila bralke in bralce,da v anketi povedo, kaj menijo o svoji zdravnici ali zdravniku, skaterim se srečujejo na primarnem nivoju.In prišlo je 14.129 odgovorov, ki so pomenili prav toliko pohval!Neverjetno, kako so se mnenja ljudi razlikovala od tistega, kar jenajvečkrat mogoče prebrati ali slišati in s čimer novinarji povečujejogledanost ali branost svojega medija. Jubilej in pozitivnanaravnanost akcije nista zaobšla predsednika Republike Slovenijedr. Danila Türka: sprejel je pokroviteljstvo nad njo ter zagotovilsvojo prisotnost na zaključni prireditvi. Ta je bila letos 7. aprila, nasvetovni dan zdravja, v Festivalni dvorani v Ljubljani. In to zares vsoju žarometov: ne samo zaradi neposrednega TV-prenosa, še boljzaradi prvega javnega nastopa predsednika, teden dni po operaciji.Besede, ki jih je v svojem govoru izrekel, so imele zato še pravposeben pomen in mestoma zelo oseben prizvok, v katerem ni bilomogoče preslišati izkušenj, ki jih je kot bolnik nabral, in zaupanja, skaterim je sledil nasvetom slovenskih zdravnikov.Komisija, ki je bdela nad potekom akcije in glasovanjem, je predstavilanaslednje najbolj spoštovane in cenjene zdravnike po izborubralcev revije »Viva«:Moja družinska zdravnica 2011 je postalaValerija Šaško, dr. med., spec. splošne in družinske medicine.Zdr avstvoZa mojo ginekologinjo je bila izbranaMilena Igličar, dr. med., spec. ginekologije in porodništva.Moja pediatrinja 2011 jeMarisa Višnevec Tuljak, dr. med., spec. šolske medicine.Najžlahtnejši naziv je dobilPeter Bossman, dr. med., spec. splošne in družinske medicine, inpostal »Moj zdravnik 2011«.Prisrčne čestitke so razen od predsednika dr. Danila Türka imenovanidobili še od nekdanjega predsednika Milana Kučana, ki je včasu svojega mandata le redko manjkal na zaključni prireditvi, odsedanjega in prejšnjega ministra za zdravje – Dorjana Marušičain Boruta Miklavčiča, od ministra za šolstvo dr. Igorja Lukšiča,od predsednice zdravniške zbornice prim. Gordane Kalan Živčec,in številnih uglednih gostov, med katerimi sta bili tudi prof. dr.Andreja Kocijančič, nekdanja rektorica Univerze v Ljubljani, invaruhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik.V srčiki prireditve je bila še zahvala Aleksandru Dopliharju, ki ževrsto let vodi v Ljubljani ambulanto Pro bono, namenjeno osebambrez osnovnega zavarovanja. Z izjemno mero nesebičnosti nudisvojo pomoč preko 1000 takim osebam na leto, pri tem pa skromnopripominja, kako ga prav to spodbuja k dejavnemu življenju.Med prostovoljci v tej ambulanti so še številni ugledni zdravnikispecialisti, ki jih je prav Aleksander Doplihar povezal v pravifilantropski tim.In zaključna misel?Revija Viva je lahko ponosna, da v skladu s svojo uredniško zasnovože vrsto let predstavlja slovenski javnosti zdravnike, ki jih ljudjecenijo in to tudi povedo!Izbrani zdravniki s predsednikom Republike Slovenije ...... in z nekaterimi uglednimi udeleženci prireditve.Revija ISIS - Junij 201137

ForumKomentar k članku »KlinikaGolnik postala članicaMednarodne mreže za promocijozdravja v bolnišnicah«Avtorji Jerneja Farkaš Lainščak, Danica Šprajcar inMitja Košnik so zapisali, da je treba aktivnosti na tempodročju nadaljevati in počasi vzpostaviti nacionalnomrežo bolnišnic. Ne vem, ali se je na srečanju govorilotudi o tem, kaj je Slovenija do sedaj prispevala pripromociji zdravja v bolnišnicah, a v članku to ni omenjeno.Pa vendarle je bilo pri promociji zdravja nekajže narejenega pred sedmimi leti s pomočjo Svetovnezdravstvene organizacije in s pomočjo gospoda OliverjaGroneja (ki ga avtorji članka navajajo v literaturi) inmojo pomočjo. V letu 2004 je Ministrstvo za zdravje,takratni Oddelek za kakovost v zdravstvu, pripravilovrsto delavnic na to temo v Splošni bolnišnici Izola,kjer smo preizkušali standarde za samoocenjevanjepromocije zdravja v bolnišnicah in je bila Slovenija enaizmed devetih držav ter Splošna bolnišnica Izola enaizmed 34 bolnišnic, kjer so se standardi preizkušali.Pred tem sem leta 2003 na sestanku ekspertov v uraduSZO v Barceloni sodeloval pri pripravi standardov.Splošna bolnišnica Izola je standarde ocenila, pripravilatudi projekt in je tudi članica mreže (http://www.hphnet.org/index.php?option=com_content&view=category&id=77&Itemid=19). Predstavitev v Splošni bolnišniciIzola v februarju 2004 je na voljo na spletnem naslovu:http://www.prosunt.si/assets/files/HPH%20_Uvod.pdfOstale dokumente pa si tisti, ki jih stvar zanima, lahkoogledajo na: www.euro.who.int/healthpromohosp in nastrani mednarodne mreže: http://www.hphnet.org/.Ne samo v tem primeru, tudi v primeru akreditacije incelo pri vsakdanjem delu s pacienti stvari podvajamo alizačenjamo »na novo« in razsipavamo z viri zaradi slabeobveščenosti in slabe komunikacije, potem pa jamramo,da ni denarja in da ni dovolj strokovnjakov, a bi se kljubtakemu načinu dela vseeno radi šli »vitko organizacijo«.Dobro pa je, da se je po tolikem času znova obudilaideja o promociji zdravja v bolnišnicah in zato veljajovse čestitke bolnišnici Golnik za članstvo v Mednarodnimreži za promocijo zdravja v bolnišnicah inširjenje idej v druge bolnišnice.Andrej RobidaCenter za izboljševanje kakovosti in varnosti zdravstveneobravnaveandrej.robida@prosunt.siwww.prosunt.siOdgovor zdravnici Tatjani Frelihglede priznavanja kreditnih točk zaudeležbe na stalnem podiplomskemusposabljanju, pridobljenih v tujiniSpoštovana Tatjana Frelih, dr. med.,Zdravniška zbornica Slovenije priznava kreditne točke zaudeležbe na dogodkih stalnega podiplomskega izpopolnjevanja(SPI) v Sloveniji in tujini v skladu s Pravilnikomo licencah, ki v 40. členu določa, da je vsako posameznostalno podiplomsko izpopolnjevanje lahko ocenjeno znajveč 20 kreditnimi točkami.Pogodba z UEMS EACCME določa, da se kreditnetočke SPI medsebojno priznavajo v skladu s protokolom,ki določa, da se za dodelitev kreditnih točk upoštevajotudi predpisi, ki veljajo v posamezni državi. Tako se sstrani UEMS EACCME dodeljene kreditne točke ustreznopretvorijo v nacionalni sistem točkovanja stalnegapodiplomskega izpopolnjevanja, kar v Sloveniji pomeni,da je največje možno število točk, ki jih je možno dobitiza posamezen dogodek SPI, 20 točk.Mojca Vrečarvodja dejavnosti stalnega podiplomskega izpopolnjevanjaZdravniška zbornica Slovenije38 Revija ISIS - Junij 2011

Čakalne dobe v zdravstvuMarjan FortunaZa (pre)dolge čakalne dobe v zdravstvu smo »krivi« vsi. Izvajalcibi lahko delali bolje, več in hitreje, bolniki pa bi moralimanj izkoriščati sistem, ki zagotavlja več, kot je sposobennuditi. Mnogi bolniki zahtevajo, da jih zdravniki pošljejo napreiskave ali predpišejo določena zdravila, čeprav za to nistrokovne utemeljitve. V takih primerih je v prvi vrsti vlogazavarovalnice, da to na nek način regulira (tudi s participacijami!).Mnogo je tudi podvajanja pregledov, ko je diagnoza žeznana, pa bodisi bolnik ali zdravnik želita t.i. drugo mnenje, kibi ga bilo treba vrednotiti drugače. Poznam bolnike, ki hodijood zdravnika do zdravnika zaradi enih in istih težav. Ponavljajose preiskave, ki niso poceni, in zavarovalnica to mirno plačuje.Pa to ne bi bilo nič narobe, če zato drugim bolnikom, kiso morebiti bolj potrebni neke zdravstvene storitve, ne bi bilotreba čakati dlje. Dokler naše zmogljivosti ne bodo zadoščale,da bo bolnik prišel do zdravnika res takrat, ko ga potrebuje, jenesprejemljivo, da ima bolnik pravico do drugega, tretjega inne vem še katerega mnenja, ko na drugi strani nekateri še doprvega ne morejo priti hitro.Na splošno zdravstvo dela zelo dobro glede na možnosti,ki jih ima. Vsekakor pa so ena največjih slabosti vsakegazdravstvenega sistema čakalne dobe. Toda dejstvo je, da so terealnost in se moramo z njimi sprijazniti tako tisti, ki delamov zdravstvu, kot tudi bolniki, čeprav je to takrat, ko si bolan,težko razumeti in še težje sprejeti. Je pa res, da je tu izjemnopomembna pojasnilna dolžnost osebnih zdravnikov kot tudispecialistov. Bolnik mora vedeti, da je npr. prisotnost žolčnihkamnov v večini primerov nenevarna in se na operacijo lahkočaka, res pa je, da lahko tako nenujno stanje hitro postanenujno.Ni mogoče enačiti vseh čakalnih dob, ampak je treba imetido njih različen pristop. Tako ni mogoče enačiti čakalnedobe npr. na operacijo sive mrene in večine operacij srca. Zaskrajšanje čakalnih dob je po mojih izkušnjah povsod, kjerso nesprejemljivo dolge, potrebno uvesti t.i. triažo. Čepravje razvrščanje bolnikov glede na stopnjo nujnosti lahko zelotvegano, ni drugega, boljšega in bolj pravičnega načina. Znaniso mi argumenti mojih sodelavcev, ki odklanjajo tak načindela, češ če bolnika ne pregledaš, ne moreš presoditi, kakonujno je stanje. To je sicer deloma res, pa vendar ob izkušnjahin znanju je to edini način, da skrajšamo čakalne dobe. Ali nibolj nevarno bolnike naročati na pregled enostavno po vrsti,tako kot prihajajo v ambulante, ali pa je bolje vršiti triažo?Tako odgovorno delo mora vsekakor opravljati čim boljizkušen zdravnik, kar pa, v danih okoliščinah, ni nujno vednospecialist. Seveda moramo imeti o bolniku čim več podatkov.Na žalost pa se pogosto dogaja, da ni tako.Nedavno je predstojnik kliničnega oddelka za abdominalnokirurgijo UKC Ljubljana izjavil, da približno 11 odstotkovForumbolnikov ne pride na predvideno operacijo. Tudi sam imampodobne izkušnje z bolniki, ki so pred nekaj leti čakali naoperacijo srca. Prišel sem do prav neverjetnih ugotovitev.Medtem ko je bila čakalna doba na operacije več kot dve letiin je nanje čakalo skoraj 500 bolnikov, je bilo nemalo bolnikov,ki so bili še kar na čakalni listi, a že operirani drugje, biliso tudi taki, ki so odklanjali operacijo, ali so imeli druge hudebolezni, ali so na žalost umrli, pa tega nismo vedeli, ker nismoimeli povratnih informacij. Kdo je bil kriv za tako stanje, ne biželel komentirati, vendar je dejstvo, da je za to kriva sistemskanapaka vodenja teh bolnikov od zavarovalnice, zavodov, kjerje bila sprejeta indikacija za operacijo, osebnih zdravnikov inne nazadnje tudi bolnikov oz. svojcev, ki niso sporočali, kaj ses temi bolniki dogaja. Prepričan sem, da se nekaj podobnegadogaja tudi z drugimi bolniki, ki čakajo na določene diagnostičnepreiskave ali terapevtske posege.Čakalne dobe, pa najsi gre za čakalne dobe na preglede ali naposege vključno z operacijami, so zelo različne. Z vso odgovornostjolahko trdim, da urgenten bolnik ne čaka, res pa je,da ima vsakdo nekoliko svojo predstavo o tem, kaj je urgentniprimer. Poleg teh, rekel bi zunanjih čakalnih dob, je trebaločiti notranje čakalne dobe. To so tiste, ko bolnik (pre)dolgočaka na predvideni pregled ali poseg. Treba je upoštevati, dazdravniki hkrati delajo na več deloviščih. To seveda bolnikaprav nič ne briga, ve samo, da čaka, in misli, da je to posledicaslabe organizacije dela, pa vendar pogosto ni tako. Večinomabolniki z razumevanjem sprejmejo ta dejstva. Najdejo sepa tudi taki, ki so nezadovoljni bodisi zaradi slabih izkušenjali drugih razlogov. Z nedavno sprejetim pravilnikom o šedopustnih čakalnih dobah je ministrstvo storilo zdravstvumedvedjo uslugo, kajti če niso zagotovljeni pogoji za še dopustnečakalne dobe, potem je tak ukrep nesmisel in prelaganjeodgovornosti samo na izvajalce.Pomemben, če ne glavni razlog, da imamo tako dolge čakalnedobe, je v tem, da so kadrovske, prostorske in druge zmogljivosti(predvsem za nekatere diagnostične preiskave) omejene.Problem pa niso samo neizkoriščene aparature, ampak tudipomanjkanje ljudi, ki znajo z njimi delati. Drug pomembenrazlog pa je razdrobljenost in slaba povezanost med posameznimiizvajalci. Zato je mnogo podvajanja pregledov inpreiskav, kar vse povzroča še daljše čakalne dobe. Poleg daljšihčakalnih dob pa te povzročajo tudi druge stroške. Ne nazadnjemoramo dopovedati bolnikom in najbolj odgovornim v zdravstvenemsistemu predvsem nekaj: dokler zavarovalnica nemore plačati vsega, kar zdravstvo lahko naredi, so zagroženekazni za neupoštevanje pravilnika nič drugega kot sprenevedanjevodilnih ljudi v zdravstvu, ki krivdo za predolge čakalnedobe pripisujejo predvsem zdravnikom. Razumel bi, da bibile potrebne tudi kazni, če ne bi izpolnjevali pogodbenihRevija ISIS - Junij 201139

Forumobveznosti do zavarovalnice, dokler pa presegamopogodbene obveznosti, so zagrožene kazni zgoljpolitična floskula.Mnoge probleme bi lahko rešili s plačevanjem posistemu skupin primerljivih primerov (SPP), ker je toedini način, da bo delo ustrezno plačano. Za to pa sopomembne klinične poti, po katerih poteka obravnavabolnikov. Tako denimo odlično deluje obravnavabolnika s srčnim infarktom. Z dobro organizacijosmo bistveno skrajšali čas od nastopa simptomovdo končne oskrbe, kar je za končni izhod bistvenegapomena, saj smo tako zelo zmanjšali smrtnost innasploh izboljšali prognozo.Mislim, da bi bile vsaj za čakanje na ambulantnepreglede čakalne dobe bistveno krajše, če bi bilakomunikacija med nosilci zdravstvene dejavnostiboljša. Ob današnjih možnostih komunikacije bilahko znatno olajšali dostopnost do ustrezne ambulantneoskrbe. Dokler pa je napotnica praktičnoedini dokument, s katerim pošiljamo bolnike edenk drugemu, ne bo boljše. Osnovno pri komunikacijije, da napotni zdravnik napiše osnovne podatke obolniku. Nesprejemljivo je, da ni mogoče napisati večkot osebne podatke, ki jih pogosto izpiše računalnik,rubriki terapija in priloženi izvidi pa ostajata bolj alimanj prazni. Konec koncev bi nekatere stvari lahkonapisale tudi naše čedalje bolj izobražene sodelavke– medicinske sestre, ki so (pre)mnogokrat okupiranez administrativnim delom.Vsi se moramo zavedati, da je najdražje zdravstvo spredolgimi čakalnimi dobami in z njihovim skrajšanjembi lahko bistveno pocenili in racionaliziralizdravstveno oskrbo, da manjše obolevnosti in umrljivostiniti ne omenjam.Izzivi sodobnega zdravstvav razmerah politizacijenjegovih težavDavorin DajčmanRazumevanje razlike med skrbjo za zdravje celotnegaprebivalstva na eni strani in zdravljenja obolelegaposameznika na drugi strani v luči usmeritve zdravstvenepolitike na Slovenskem še zmeraj bega tako političnokot strokovno javnost. Skrb za zdravo prebivalstvo jepredvsem potreba javnega oziroma državnega značaja,medtem ko je proces zdravljenja bolnika izključnodomena konkretnega delovanja zdravstvenega sistema.Da oboje vpliva na zdravstveno stanje družbe oziromaposameznika, je jasno, vendar njuni medsebojni vpliviostajajo zamegljeni, najsibo zaradi pomanjkanja političnevolje ali zelo počasnega dialoga med strokovno javnostjo,zakonodajalci in plačniki. Postavlja se nekaj zanimivihvprašanj: Ali se dejavniki, ki vplivajo na zdravje prebivastva,sploh v čem razlikujejo od tistih, ki vplivajo nazdravje posameznika? Kako oboje razumeti kot enovitpaket ukrepov in predpisov za ohranjanje zdravja vsehljudi? Lahko z razvojem skrbi za zdravje posameznikazvečamo raven zdravja splošnega prebivastva in obratno– je dobra sinergija obeh sploh dosegljiva?V javnosti obstaja vsesplošno prepričanje, da slovenskizdravstveni sistem in njegovi izvajalci z razpoložljivimznanjem in tehnologijo zmorejo več, da je finaciranjezdravstva z obstoječim zavarovalniškim sistemom skorajmaksimum, kar lahko pričakuje zdravstvena blagajna, terda število brez potrebe opravljenih storitev ne presegakritične meje. Vse statistike porabe zdravstvenega evrakažejo, da je večina denarja iz zdravstvene blagajneporabljenega za financiranje konkretnih zdravstvenihpostopkov, pri čemer denarja za preventivne programevečinoma zmanjka. Zato si morajo ti poiskati »drugačne«vire: proračunska sredstva ali podporo zasebnegakapitala. Ločnica med skrbjo za zdravje prebivalstvain obravnavo obolelega državljana se tako prične že vfinančnih temeljih.Razprave o reformi zdravstvenega zavarovanja so večinomapolne moralnih in ideoloških načel na eni straniter grobe računovodske ekonomike na drugi strani, zelošibko pa slonijo na primerih konkretnih zdravstvenihpostopkov in dejanske zdravstvene prakse. Običajnonikoli ne zajemajo vprašanja osebne odgovornosti posameznikapri koriščenju sredstev za večinoma zelo dragezdravstvene postopke, prav tako pa ne slišimo veliko oodgovornosti organov države ali družbe kot celote zavsesplošno neupoštevanje priporočil za zdravo življenje.Promocija zdravja še zmeraj nima ustreznega mesta vrazvojni politiki naše države, vse preveč pa se izgubljamov razpravah o nepravilnostih pri koriščenju zdravstvenegaevra in proračunskih sredstev, namenjenih za razvojzdravstvene infrastrukture.40 Revija ISIS - Junij 2011

ForumAli protikadilska zakonodaja, ki prepoveduje kajenje v zaprtihjavnih prostorih ter prepoved prodaje alkoholnih pijač v nočnihurah in mladoletnim osebam, ustrezno zvečuje osveščenost širšegaprebivalstva, nismo izmerili, sočasno pa ugotavljamo, da poplavarazličnih diet za zdravo življenje, ki so jih polni dnevni časopisi,zamegljuje možnost kritičnega pogleda na zdravo in uravnoteženoprehrano. Vse več je dokazov, da na zdravstveno stanje ljudi močnovpliva njihov socialni položaj ter splošne razmere okolja, v kateremživijo, in je torej odvisno od družbenih, ekonomskih ter političnihrazmer, ki določajo njihov življenjski standard. Pomebni dejavnikitveganja za nižanje ravni splošnega zdravja so tudi onesnaževanjeokolja z razvojem industrije, razmere v prometu, dostopnost doprepovedanih drog, porast kriminalnega vedenja ter večanje številanezaposlenih.Ob vseh teh perečih problemih naše družbe je bitka »vladnihzdravstvenikov« za krajše čakalne dobe in uvajanje njihove medmrežnedostopnosti vsakemu državljanu le pesek v oči vsem skupaj.Čutiti je, da gre zgolj za politizacijo problema posameznika priuveljavljanju pravic iz zdravstva neodvisno od njegovih dejanskihpotreb po ustrezni zdravstveni pomoči in brez prepotrebneposodobitve infrastrukture zdravstva ter kadrovske okrepitve vsehravni naše službe: od administracije, zdravstvene nege, družinskegazdravnika, pa vse do visoko specializiranih zdravnikov. Vprašajmose, kolikšna pa je splošna dostopnost do zdravih živil, možnostiprimerne rekreacije oziroma pravilnega gibanja in na kakšen načinsi ljudje lahko zagotavljajo svoj zaslužek. Spet na drugi strani pa,kako zdravstveno zavarovanje upošteva zavedno nezdravo življenjeposameznikov ter posebnih načinov življenja.Izhodišče prihodnjega razvoja zdravstvene osveščenosti morasloneti na spoznanju »zdravje je življenje«, s čimer se ukine ločnicazdravja od življenja, saj mora danes biti že vsakomur jasno, da jeza človeka in družbo zdravje pravzaprav življenje. Zdravo življenjelahko dosežemo s samopreseganji in samospreminjanji tako naosebni kot skupni ravni. Razvojne usmeritve zdravstva s stranizakonodajalca skozi prizmo političnega lobiranja in zategovanjapasu večinoma ciljajo na splošno mnenje in celotno populacijo brezanalitičnega vidika, naslanjajo pa se na najbolj kritična sistemskavprašanja, ki ne morejo biti rešena brez celostnega konsenza medjavnostjo, stroko in državo. Ker morala in etika še zmeraj ostajataključni vrednoti moderne družbe, moramo tako na osebni kotdružbeni, še posebej pa na državni ravni spoznati, da zdravje moraustvarjati intelektualno zadovoljstvo, samozavest in pogum. Zakakovostno sobivanje državljanov, zdravstvenih delavcev in državeje tako pomebna aktivna skrb za zdravo življenje, strpnost primedsebojni komunikaciji ter sodelovanje pri odločanju o sistemskihpomanjkljivostih, kar pa se bistveno razlikuje od vsakdana vpraksi in vsesplošnega množenja strokovnih in pravnih konfliktovmed prizadetimi.Prvi korak k boljšemu sobivanju je zagotovo aktivnost na ravni celostnepreventive, saj na ta način ljudje lahko spoznajo gola dejstvao »nezdravju«, načinih zdravljenja in mehanizmih delovanja terfinanciranja zdravstva. Tako se bo drugi korak zrcalil v ustvarjanjukakovostne zdravstvene zavesti, ki bo izoblikovala kritičnega bolnikana eni strani in ustvarjalnega zdravnika na drugi strani, razvilpa se bo odnos do bolezni, trajanja zdravljenja, do čakalne vrste vmnožici »bolj ali še bolj« zdravstvene pomoči potrebnih ljudi inomejenosti zdravnika v doseganju idealnega zdravja. Le ob takihrazvojnih usmeritvah lahko v poslednjem koraku pričakujemo, dazdravnik in bolnik postaneta soustvarjalca zdravja ter tako oba enakopravnasubjekta z zelo izenačenimi odgovornostmi v zdravstvukot javni službi.Če izhajamo, da v analitičnem smislu o pojavih v naši okolicilahko govorimo le z domnevami, se moramo spomniti, da jevsaka domneva, ki je ne moremo ovreči, pravilna, pravilna pa takodolgo, dokler ne dokažemo nasprotno. Kljub številnim različnimpolitičnim, strokovnim in ekonomskim stališčem o zdravstvu naSlovenskem še zmeraj drug drugemu nismo dokazali svoje resnice,že vrsto let pa probleme zdravstva s pridom uporabljamo za doseganjeciljev v manjših interesnih skupinah in tako delamo škodovsem skupaj. Edina sprejemljiva drža človeka v odnosu do zdravjain zdravstvene dejavnosti v družbi je dialog med ljudmi, strokovnojavnostjo in državo. To je namreč drža, ki ustvarja temelje bivanjav družinskem in družbenem prostoru, ustvarja kritičen pogled nazdravje in zdravstvo, zavira pa nestrpnost, jezo in samouničevanje vbrezkončnih sporih. Ob bok temu je potrebno omeniti tudi pomenskupne drže zdravniškega ceha, pa naj gre za »skupne prostore«,delitev denarja ali odgovornosti v družbi. In slednjič, zavedati semoramo, da sleherni zdravstveni sistem, javni ali zasebni, delujez omejeno zmogljivostjo, zaradi česar se verjetno nikoli ne bomov celoti izognili večni »melodrami« o brezosebnosti zdravstva,neekonomičnem zdravljenju in sumničavosti v stroko. Prav zatopotrebujemo usmeritve, ki bodo krepile zdravstveno zavest in s temkrepile bivalno samozavest nas vseh.Poučen primer iz medicine delaKako lahko izdano spričevalo postane vzrok za odškodnino(7.980 EUR), ki jo mora plačati zdravnik medicine delaTihomir RatkajecSled dogodkov38-letni delavec je prišel 23. avgusta 2010 na predhodni zdravstvenipregled, da bi pridobil pozitivno spričevalo za delo steklopihalcakrogličarja. Bilo je že slišati, da na zdravniškem pregledu ne dobišvedno pozitivnega spričevala. Pri podajanju anamnestičnih podatkovo zadnjem delovnem mestu sem občutil negotovost delavca inRevija ISIS - Junij 201141

Forumprikrito napetost. »Kjer ste nazadnje delali?« »V podjetju, kije šlo v stečaj.« »Kakšen delovni čas ste imel?« »Delal semosem ur, pa tudi po štiri ure.« »Ali ste pridobili invalidnost?«Na vprašalniku, ki ga je lastnoročno podpisal, izjavlja, dane. Da gre za diagnozo Crohnove bolezni tankega črevesain stanje po resekciji, sem lahko zaključil že na podlagianamneze in kliničnega pregleda. Ko sem mu povedal, danisem prepričan, kaj bom napisal na spričevalo, ter da želimen dan za razmislek in da pridobim kartoteko od osebnegazdravnika, se mi je odprl in povedal, da ima štiri nepreskrbljeneotroke, da je žena nezaposlena, da mora delati, dabi jih preživel, in da nima nič drugega kot svoje roke. Živionstran meje, za državljanstvo, za delovno vizo nisem nitivprašal. Ali moram? Človeška stiska me je prizadela. Šeenkrat sem srečal človeka, ki se komaj preživlja, kakršne vzadnjem času srečujem vse pogosteje. Njim nasproti je grobsvet kapitala, vmes pa zakonodaja in zdravnik medicinedela, ki mora poznati in spoštovati zakone. Kjer je etičnost,sočutje, odgovornost?Naslednji dan od osebnega zdravnika ni bilo možno pridobitikartoteke. Delavcu sem obljubil, da bom izdal spričevalo,saj mora začeti delati čim prej oz. čim prinese spričevalo.Odločil sem se izdati spričevalo, da je zmožen za delosteklopihalca krogličarja za eno leto (ocena na spričevalupod točko 2). Nisem pa napisal, ali v polnem osemurnemali krajšem delovniku, sem pa menil, da v polnem glede natrenutno anamnezo in klinični status ter ob rednem jemanjuimurana in salofalka. V kartoteki preventivnega pregledasem sicer našel lastni izvid s predlogom o skrajšanem delovnikuštiri ure za dve leti, vendar v trenutku izdaje spričevalanisem vedel, ali je bil ocenjen na invalidski komisiji ali ne.Presenečenje je sledilo oktobra, ko me je poklicala socialnadelavka iz podjetja in opozorila, da ima delavec kontrolnipregled na invalidski komisiji (IK), ker je bil ocenjen kotinvalid III. kategorije za dobo dveh let. Hkrati me je brezbrižnovprašala, kako da nisem vedel, da je gospod delovniinvalid in da ne sme delati v polnem delovnem času? Natome je klical inženir varstva pri delu, organizirali so sestanekpri predsedniku uprave, v prisotnosti pravnika, poudarjalimojo neprevidnost, bolje rečeno napako ter že napovedalimorebitno odškodnino (neposredno so se izogibali tej besedi).Nisem se počutil prav mirnega, misli o napačni oceniso mi krožile po možganih kot reentry impulzi po srcu. Kajsem naredil tako narobe? Potem sem se dokopal do kartoteke.Pacientu je bil po propadu podjetja 19. septembra 2008zaključen bolniški dopust. Odločba invalidske komisijeje bila z dne 19. avgusta 2008, mnenje se je glasilo, da je»zmožen za delo pihanje stekla I, z omejitvijo: brez nočnegadela«. Od 29. decembra 2008 se ni več javljal pri zdravnikuv Sloveniji, vse do pregleda 23. avgusta 2010.Vsakodnevne skrbi in delo so odvračali moje misli od primeratega delavca vse do 14. marca 2011, ko je poklical novišef kadrovske službe in s pretirano vljudnim glasom predlagalsestanek o »vam že znanem primeru«. Na sestankusta mi vodja kadrovske službe in pravnica pokazala odločboinvalidske komisije z dne 4. januarja 2011, kjer je bilozapisano: »Zavarovanec je nadalje delovni invalid III. kategorijeinvalidnosti zaradi posledic bolezni in ima še nadaljepravico dela na drugem delovnem mestu z omejitvijo: breznočnega dela s polovico delovnega časa«. Kakšen zaključekinvalidske komisije, če upoštevamo spodaj navedene citate izizvedenskega mnenja: »delavec pove, da dela polni delovničas, sicer s težavo, vendar nekako gre, v to delo je prisiljen,ker ima doma štiri otroke,« in nadalje »senat IK meni, dapri zavarovancu od zadnje ocene ni prišlo do bistvenihsprememb v zdravstvenem stanju, ki bi vplivale na njegovodelazmožnost, zato ostaja še nadalje v veljavi III. kategorijainvalidnosti v dosedanji obliki, utemeljen je kontrolnipregled v mesecu januarju leta 2016«.Gospa pravnica in gospod šef kadrovske pravita: »Gospoddoktor, ker smo ga mi na podlagi vašega spričevala zaposlili(sklenili pogodbo o zaposlitvi) kot steklopihalca krogličarjain pridobili delovno vizo samo za to delo, po odločbi IK paga moramo prestaviti na drugo delo, za katero ne dobimovize, ga moramo izključiti iz delovnega procesa in plačatinjegovo odsotnost v vrednosti 7.980 EUR do izteka pogodbe.Menimo, da bi to morali plačati vi.« Postalo mi je jasno,da bom zase in svoje podjetje težko izboril ugodnejši izid.Ali se splača sprožiti spor pred sodiščem? Odločil sem se, dapriznam poraz. Ali je to res poraz? Sam sem prepričan, dasem ravnal prav in kot zdravnik. Res je, da splet okoliščin nibil v prid ne pacientu ne zdravniku medicine dela.Postavljam nekaj vprašanj vsem, ki bodo brali prispevek:Kako se je mogel senat IK odločiti za mnenje o razporeditvina drugo delovno mesto in ga ni pustil delati na delovnemmestu steklopihalca krogličarja vsaj štiri ure, saj so saminapisali, da ni prišlo do bistvene spremembe zdravstvenegastanja? Kako je lahko senat IK upošteval izvida z dne 22.januarja 2009 in z dne 25. maja 2009, ki sta stara skoraj dveleti? Kako to, da kadrovska služba ni vprašala delavca, aliima kakšno invalidsko oceno ali omejitev pri delu? Ali jimocena zmožnosti za delo z omejitvijo za eno leto ni dala misliti,kaj je z delavčevo delovno zmožnostjo? Ali je pravično,da stroške odškodnine nosi le pooblaščeni zdravnik, ko jebilo v zadevo vpletenih več strani (delavec, podjetje, pooblaščenizdravnik, IK)? Zakaj me kadrovska služba ni obvestilao roku pritožbe na odločbo IK, ki bi bila po mojem mnenjuupravičena zaradi dokaj površno napisane ocene zmožnostiza delo s strani IK?Kot zdravnik občutim moralno in etično zadoščanje, ne gledena finančne posledice, saj sem svoje delo opravil dobro,opravil dobro anamnezo, klinični pregled, preiskave, kar jevse skupaj pokazalo trenutno zdravstveno stanje pacienta, kije dovoljevalo vsaj štiriurno zaposlitev na delovnem mestusteklopihalca. ZPIZ ima svoje brezčutne sodelavce, podjetjesvoje močne službe, šibki strani sta le dve: pacient s svojonesrečno boleznijo in zdravnik medicine dela v precepuštevilnih interesov.42 Revija ISIS - Junij 2011

Akad. prof. dr. prava in dr.med. Janez MilčinskiTomaž RottPisati o akademiku prof. dr. Janezu Milčinskem, enem izmednajbolj pomembnih in znanih iz plejade prvih učiteljev napopolni Medicinski fakulteti v Ljubljani, je skorajda žepredrzno dejanje, saj je o njegovi strokovni poti že tolikoznanega in večkrat zapisanega. Vseeno pa je treba ponovitivečinoma vsem znane podatke iz mozaika njegovega življenja.Poskusil sem dodati še ščepec nekoliko bolj osebne note,nekaj njegovih besed, ki s(m)o jih poslušali številni rodovinjegovih učencev, ki se jih spominjamo in skušamo uveljavljativ vsakdanjosti, saj so bila napotila izjemnega učitelja,velikega strokovnjaka in humanista.Nanizanih je nekaj skorajda anekdotičnih drobcev, ki smo jihz njim preživeli v študentskih letih. Njegovo življenje pa najlažjeilustrira njegova lastna neposredna beseda iz avtobiografskeknjige spominov in nekateri zapisi, ki so objavljeni namedmrežju. Upam, da bo poleg bogatih biografskih podatkovs pomočjo njegovih izrečenih in napisanih besed zaživel vsajdrobec njegove široke človeške osebnosti.Akademik prof. dr. Janez Milčinski se je rodil 3. maja 1913 vLjubljani kot najstarejši od treh sinov mladinskega sodnika,advokata in slovenskega humorističnega in satiričnega pisateljaFrana Milčinskega, s psevdonimom Fridolin Žolna (3. 12. 1867,Lož – 24. 10. 1932, Ljubljana), in matere Marije Krejči. Četrtiotrok v družini je bila sestra Breda Slodnjak, slavistka.Delo pisateljevega bogatega življenja se je nadaljevalo inodsevalo v dejavnostih njegovih treh sinov: vzgojne, socialne inpravniške izkušnje pri doktorju prava in medicine akademikuJanezu, pisateljevem »skavtu Petru«, reševanje človeških stisk vdelu akademika psihiatra Leva (1916–2001), satirično-humorističnorazmišljanje o vsakodnevnem življenju pa pri »dr. humorja«,Franetu z umetniškim imenom Ježek (1914–1988). Vvsakem primeru so imeli fantje v družini najmanj tri doktorate.Janez je po maturi leta 1931 na realni gimnaziji študiral v Ljubljanipravo in leta 1936 promoviral. Po študiju v Ljubljani inZagrebu je leta 1940 zaključil tudi študij medicine in bil v letihod 1941 do 1943 asistent pripravnik na Patološko-anatomskeminštitutu v Ljubljani. Leta 1945 so Janeza Milčinskega imenovaliza izrednega profesorja sodne medicine in predstojnikanovoustanovljenega Inštituta za sodno medicino Medicinskefakultete (MF) v Ljubljani, leta 1957 je postal redni profesorsodne medicine.Dvakrat je bil dekan MF (v letih 1954–1955 in 1962–1964),prorektor (1970–1973) in 30. rektor Univerze v Ljubljani(1973–1976), predsednik skupnosti jugoslovanskih univerz(1975–1976), član trajnega komiteja Evropske rektorskeiz zgodovine medicinekonference (1974–1979) in upravnega odbora Mednarodnegazdruženja univerz (1975–1980).Leta 1983 se je upokojil in podelili so mu naslov zaslužnegaprofesorja ljubljanske univerze.V drugem zakonu, z glavno operacijsko sestro na Ortopedskikliniki, gospo Vido Červ, sta se jima rodili dve hčerki: zdravnicaMetka (rojena l. 1954), profesorica na MF v Ljubljani, in Maja(rojena l. 1956), filozofinja, sinologinja in religiologinja, profesoricana Filozofski fakulteti v Ljubljani.Prof. dr. Janez Milčinski je leta 1961 postal dopisni, leta 1970pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti(SAZU) in bi njen dolgoletni predsednik (od marca 1976 domaja 1992).Življenjsko pot je sklenil 28. julija 1993. Že v zgodnjih devetdesetihletih so njemu na čast poimenovali vsakoletna spominskasrečanja, enodnevne simpozije z aktualno tematiko s področjasodne medicine.Od leta 1941 je bil član OF in julija 1943 odšel v partizane, kjerje deloval kot kirurg v bolnišnici v Zgornjem Hrastniku v Rogu,ki do konca vojne ni bila odkrita in stoji še danes. Bil je organizatorvojno-sanitetne službe v zaledju, najprej kot vodja oddelkaSlovenske centralne vojno-partizanske bolnišnice v Rogu, natov Žumberku kot upravnik bloka Slovensko-hrvaške vojno-partizanskebolnišnice in sanitetne šole VII. korpusa, končno pakot šef sanitetnega odseka štaba baze NOV Slovenije v Zadruv Dalmaciji. To obdobje je opisal med svojim zdravljenjemtuberkuloze v sanatoriju v seriji nadaljevanj pod naslovom »Mipa nismo se uklonili«, ki so kasneje izšla kot celota leta 1965 priSlovenski matici v zborniku Slovenskega zdravniškega društva»Poslanstvo slovenskega zdravnika«. Po vrnitvi iz Zadra so gademobilizirali in moral je sleči uniformo, o čemer piše:»Samemu mi je bilo težko sleči uniformo. Prvič zato, ker nisem imel kajdrugega pametnega obleči – pozneje so mi sešili plašč iz dveh avstralskihodej … Sleči uniformo je bilo obenem pomenilo izločiti se iz nenavadnegakolektiva, v katerem ni treba operirati z denarjem … In slednjič, ločiti se oduniforme pomeni ločiti se od sodelavcev, s katerimi smo bili dolgo skupaj.V šali smo drug drugega tolažili, da bomo šli pač za tramvajarje in bomolahko še naprej v uniformi … Čeprav mi hčeri še danes očitata, da semzasvojen od uniform …«Po demobilizaciji se je vrnil na Patološko-anatomski inštitut.Kot načelnik Oddelka za vzgojo zdravstvenega naraščaja priMinistrstvu za zdravstvo LR Slovenije je dejavno sodeloval priustanavljanju popolne MF v Ljubljani.Inštitut za sodno medicino je bil ustanovljen 25. avgusta 1945s sklepom fakultetnega sveta in začel z rednim delom 17. septembra.Od leta 1945 do upokojitve leta 1983 je prof. MilčinskiRevija ISIS - Junij 201143

iz zgodovine medicinekot prvi predstojnik vodil in razvijal ustanovljeni inštitut, vzačetku z izredno skromno materialno bazo in šestimi zaposlenimi.V tem prvem povojnem obdobju, polnem improvizacij,se je izoblikovala podoba inštituta kot učne, znanstvene teroperativno-zdravstvene ustanove:»Delati smo začeli iz nič. Imeli smo mikroskop, tri knjige, obdukcijskipribor in dva pisalna stroja ...«V začetku so se strokovno na inštitutu uveljavile toksikologija,alkoholometrija, medicinska kriminologija, hematologija,kasneje katastrofna služba in izvedenstvo, ki so ga poimenovali»ljubljanska izvedenska šola«, ter medicinska etika in deontologija.V povezavi s kliniki so sooblikovali redne seminarje iztoksikologije. Na inštitutu so tudi ustanovili etično komisijo, kise je dopolnila s strokovnjaki ostalih medicinskih področij inpostala najvišji etično-deontološki organ na ravni republike.Na inštitutu za sodno medicino v sedemdesetih letih.Pouk sodne medicine s predavanji in vajami za medicince se jezačel leta 1945, leta 1947 so se začeli pouk in tečaji za nekateredelavce v šolah državnega sekretariata za notranje zadeve. Leta1948 so prof. Janeza Milčinskega imenovali za honorarnegapredavatelja sodne medicine na juridični fakulteti Univerze vLjubljani, kjer je s predavanji začel v zimskem semestru istegaleta. Leta 1952 se je pričel pouk sodne medicine na Stomatološkifakulteti v Ljubljani.Po navodilih kadrovske komisije Medicinske fakultete se je leta1973 vodstvo pedagoške dejavnosti ločilo od vodstva strokovnedejavnosti. Ustanovili so Katedro za sodno medicino in medicinskodeontologijo, za njenega prvega predstojnika so izvoliliprof. dr. Janeza Milčinskega.Janez Milčinski se je kot pravnik in zdravnik posvetil sodnimedicini, kjer je s pridom lahko uporabil obe stroki pri sodnomedicinskih,etičnih in deontoloških vprašanjih v medicini.Upravičeno ga lahko imamo za pionirja sodne medicine naSlovenskem, čeprav so bili pred njim že predavatelji s tega področja,kot Janez Bleiweis, Janez Plečnik in še drugi, ki pa nisozapustili zapisov o svojih predavanjih. Prof. Milčinski je gojilposebno spoštovanje do prof. Janeza Plečnika in je v javnostipogosto omenjal njegovo vlogo in pomen ter se večkrat udeležilvsakoletnega Plečnikovega memorialnega sestanka.V poletnih mesecih leta 1947 je dobil štipendijo Svetovnezdravstvene organizacije, ki mu je omogočila edino daljšestrokovno izpopolnjevanje v Belgiji, Franciji, Švici. Kasneje se jeizpopolnjeval tudi med strokovnimi obiski v Avstriji in Nemčiji.V svojem strokovnem delu se je poleg osnovne sodnomedicinskemorfologije veliko ukvarjal z izvedenskim ocenjevanjemtelesnih poškodb, še zlasti v prometu, in z zastrupitvami teralkoholizmom. V povezavi s poškodbami v prometu in drugjese je pričel ukvarjati tudi s področji prve pomoči in oživljanja.Prvi Plečnikov memorialni sestanek 1970: z leve prof. dr.Janez Milčinski, prof. dr. Bogdan Brecelj, prof. dr. Andrej O.Župančič (foto: Tomo Brezovar).Ob Plečnikovem grobu 1970: z leve doc. dr. Anton Dolenc,prof. dr. Janez Milčinski, prof. dr. Vera Lenartova in prof. dr.Ivan F. Lenart, prof. dr. Valentina Kobe (foto: Tomo Brezovar).44 Revija ISIS - Junij 2011

»Pravzaprav je nenavadna pot, da seuvajajo nove metode oživljanja in prvepomoči na sodni medicini, ne pa kotposeben predmet v prvih letnikih medicinskegaštudija in potem v kliničnihpredmetih. Toda tako je bilo. Preko nesrečz elektriko sem se nekako povezal sslovenskim elektrogospodarstvom, in tamnaletel na veliko razumevanje za vzgojonjihovih delavcev o prvi pomoči. V času,ko sem se začel za to zavzemati ... so sepojavile prve publikacije – to je bilo dalečpred letom 1953 – o umetnem dihanjuz usti in nekaj let pozneje tudi o zunanjimasaži srca. To smo uvedli najprej prielektrogospodarstvu, nato pa pri gorskireševalni službi, v katero sem se vključilpo obravnavanju planinskih nesreč, iskanjuvzrokov in dogovarjanju o ukrepihza preprečevanje ali vsaj zmanjšanjenjihovega števila. Tako se je začela prvapomoč v okviru našega inštituta …Potemsmo začeli uvajati snov na sodnomedicinskem inštitutu v tečajih za stažiste.Sposodili smo si lutko za umetno dihanje in za zunanjo masažo srca. Takoje teklo 5 let ... kliniki so gledali nekoliko postrani, a nazadnje so se odločili,da bodo sami prevzeli ta pouk«.Izredno pomembno delo je zapustil na občutljivih področjih medicinskegaprava, etike in deontologije, nauka o zdravnikovihdolžnostih in obveznostih ter kazenski odgovornosti zdravstvenihdelavcev. Sodeloval je pri nastajanju Kodeksa etike zdravstvenihdelavcev SFRJ. Med drugim je zastopal stališča zdravnikovestrokovne samostojnosti in neodvisnosti, v svojem odnosu dosodelavcev na fakulteti je zagovarjal in dosledno spoštoval načelaHipokratove prisege »o spoštovanju svojih učiteljev, staršev«,osnovno načelo zdravniškega poklica »primum nil nocere« inopozarjal na pomembno načelo Maimonidove molitve – »odvrniod mene misel, da zmorem vse«. Poudarjal je tudi:»… Narava zdravniškega dela je taka, da ga ni mogoče izrecno predpisatiz navodili in prav tako ne kontrolirati … zato je notranja etična kontrolatoliko bolj potrebna in pomembna«.»Zdravnik bodi predvsem dober človek, ki ga ne vodi noben interes (dobiček,slava, čast, ugled, priznanja, nagrade, odlikovanja), temveč je ves predančloveku v stiski. Kogar bi vodili omenjeni interesi, pač ni zrel za ta poklic;zanj in za bolnika je bolje, da ubere drugo pot.«Aleksander Nardin, dr. med., iz Šempetra pri Gorici je o njemdejal:»Janez Milčinski nas je učil, da sta neogibna pogoja za dobro zdravljenjebolnikovo zaupanje in zdravnikova vestnost. Pri tem mu bo lahko včasih vpomoč posvet z bolj izkušenim kolegom ali mnenje strokovnega kolegija«.Glede evtanazije pa je prof. Milčinski govoril, da mora zdravniktudi kritično presoditi, kako bo ravnal pri umirajočih bolnikih,kako bo izbiral zdravljenje.»Zdravnik ne sme pomagati bolniku umreti, ampak mu mora pomagati,ko umira. Ne sme posegati v življenje, ampak olajšati trpljenje, ki bi bilo napragu smrti … Zato pravim, medicina ne sme vsega kar zmore …«Prof. Milčinski je tudi opozarjal na razliko med zdravnikom insodnim izvedencem.Predavanje v šestdesetih letih v leseni predavalnici.iz zgodovine medicine»Vsaka stroka ima svojo deontologijo, svoja etična pravila in etična pravilaizvedenca so drugačna kot tista, ki veljajo za zdravljenje. Zdravnik je v službipacienta, izvedenec pa v službi pravosodja, pravice in resnice in nobenihsocialnih razlogov ni, ki bi smeli vplivati na njegove odločitve, čeprav bodokomu v škodo.«Profesor Milčinski je bil odličen in med študenti priljubljenpredavatelj, tako medicincem in stomatologom kot pravnikomin študentom Višje šole za zdravstvene delavce ter kriminalistomrazličnih ljubljanskih fakultet in višjih šol. Na predavanjih je s svojimumirjenim in preudarnim glasom ter s pretehtanimi besedamisistematično in poglobljeno analiziral in razreševal vprašanja izomenjenih področij, na katerih je deloval tudi kot dober organizatorin znanstveni raziskovalec. Svoje izkušnje je predstavljal tudi napredavanjih v tujini in v jugoslovanskem prostoru, na pravni fakultetiv Trstu in medicinskih ter pravnih fakultetah SFRJ ter predvsemna številnih kongresih in drugih strokovnih srečanjih domain po svetu. Med pedagoškimi zadolžitvami je sprejel tudi večletnovodenje Katedre za sodno medicino v Tuzli. Tako kot govornik jebil tudi kot pisec poznan po lepi slovenski besedi, izjemnem stilu vstrokovnih, poljudnoznanstvenih člankih ali izvedenskih mnenjih.Kot dekan se je v svojem drugem mandatu v šestdesetih letihuspešno upiral reformi, ki je zajela vso univerzo, neuspešno paproti odvzemu nazivov doktor medicine oziroma stomatologije:»… Vodilni motiv je bil dvostopenjski študij (»prvi bolonjski poskus«, op.avtorja), pri čemer naj bi fakultete v dveh letih izšolale nekakšne hitrozvarjene strokovnjake, na višji stopnji naj bi pa še naprej ostala diploma …Na medicini … Moram reči, da je bilo splošno mnenje odklonilno, češ datakšnega polzdravnika nimamo kje uporabiti.«»Do leta 1985, torej 22 let, je zakon (o nazivih) ostal veljaven, 22 let nismomogli izvedeti, kdo stoji za njim … Pri tem je nastala velika škoda. Izgubilismo veliko večino, pravzaprav skoraj vse inozemske študente … Afričane …Indonezijce … precej rojakov s Primorske in Koroške. Vsi so morali oditiiz Ljubljane in presedlati na druge fakultete, Korošci na avstrijske, kjer sopri enakih pogojih dobili naziv doktor medicine, ki je v Avstriji pogoj zaopravljanje zdravniškega poklica.«Revija ISIS - Junij 201145

iz zgodovine medicineNa rektorskem položaju se je med drugim soočil s probleminovega univerzitetnega zakona, ki je dosledno zahteval doktoratznanosti za naziv profesorja. O tem je imel svoje mnenje:»Sam nimam doktorata znanosti iz medicine, in v času, ko je postaldoktorat pomemben, me je reševal tisti s prava. Ali je doktorat potreben zavisokošolskega učitelja? Mislim, da ni prava pot, ki so jo ubrali pri nas, podpritiskom in na silo ter s popuščanjem, z množico doktoratov … Mislim, danoben doktorat znanosti ne kvalificira koga za dobrega učitelja …«Mednarodno veljavo si je pridobil zaradi neoporečne strokovnosti,zaradi najvišje stopnje humanosti pri svojem delu in njegovemvodenju v najtežjih razmerah, ob posredovanju, pomočiin predvsem zaradi visokega odstotka identifikacije posmrtnihostankov žrtev različnih katastrof: ob potresih v Skopju (1963),na Siciliji (1968) in v El Asnamu v Alžiriji (1980), pri poplavizaradi udarnega vala vode iz doline Vajont na vasico Longarone(1963), železniških nesrečah v Zagrebu (1974) in Borovnici(1976), pri množičnih letalskih nesrečah na Brniku (1966),Krku (1971), Maganiku pri Titogradu (1973), Zagrebu (1976)in na Korziki na gori S. Pietro blizu Ajaccia (1981).Na osnovi velikih izkušenj je v sedemdesetih letih postaviltemelje katastrofne medicine. Na Inštitutu za sodno medicinoso ustanovili Enoto za identifikacijo mrtvih, ki je sodelovala privečjih nesrečah in katastrofah doma in v tujini. Akademik Milčinskije pripravil posebno shemo delovanja enote, ki je v veljavitudi v sedanjem času, dopolnjena z vsemi novimi metodami napodročju identifikacij neprepoznavnih trupel v katastrofah.Kot avtoriteta s področja sodnomedicinskih vprašanj, medicinskeetike in deontologije in še posebej identifikacije je s področjasvojega delovanja napisal poleg preko 200 člankov tudi pet knjig.Znamenita je »črna knjiga« Sodna medicina, uvod v delo z izvedencem(1956), leta 1962 prevedena tudi v srbohrvaščino. Svojebogate izkušnje na področju izvedenskih mnenj je podal v knjigahMedicinsko izvedenstvo I (1970) in Medicinsko izvedenstvo II(1981). Najbolj pereča vprašanja medicinske etike in deontologijeje združil v knjigi Medicinska etika in deontologija (1982).Spomini in pričevanja akademika prof. dr. Janeza Milčinskega vmemoarskem delu Leta za pet drugih iz leta 1990 pa so izrednozanimivo branje, ki ga bogatijo tudi vedre domislice, nekateripa ga ocenjujejo kot njegov lasten strokovni obračun. V njemse nam avtor predstavi z novega zornega kota – kot človek zdelom svoje življenjske zgodbe. Na pestro in z dogodki bogatoživljenje simbolno kaže tudi naslov knjige.Zaradi svoje razvejane dejavnosti, strokovne poglobljenosti,odličnosti, velike kritičnosti so mu zaupali številne zadolžitvein naloge v okviru različnih strokovnih in tudi političnihorganizacij doma in v tujini. V letih od 1948 do 1950 je bil napovabilo profesorja Andrije Štamparja, takratnega predsednikaskupščine Svetovne zdravstvene organizacije (SZO, oz. OMS –Organisation Mondiale de la Santé ali WHO – World HealthOrganization), poleg dr. Pavla Gregorića in internista profesorjadr. Čeda Plavšića kot član jugoslovanske delegacije večkrat vtujini. Približno po mesec dni so bili dvakrat v Ženevi in enkratv Rimu. O tem je med drugim zapisal:»… Ko sem se lani vračal iz Švice domov, sem si mislil, da imam Švice zabližnji dve petletki dovolj. Zato sem letos junija brez navdušenja sprejel vest,da bom moral za pet tednov v Ženevo. Vsi načrti za delo v počitniškemčasu so se podrli, z njimi pa tudi načrt o tednu dni potikanja po planinah.Še manj sem bil navdušen, ko so mi povedali, da moj opravek v inozemstvune bo strokovnega značaja, še celo ne sodnomedicinskega, pač pa bolj administrativnega,napol diplomatskega. Sodne medicince nas imajo za gibčne inprilagodljive v novih situacijah, češ da nas je stroka tega naučila, z drugimibesedami, da se nas je v stiku s kriminalom le nekaj prijelo. Šele zadnjedni pred odhodom sem točno izvedel, za kaj prav za prav gre: v Ženevi boustanovna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije ...«In to je bilo prav v času, ko je Stalin kot vodja Komunističnegainformacijskega biroja (v letih 1947–1955 povezovalne organizacijevseh komunističnih strank) izključil Jugoslavijo iz teorganizacije. Negotovost, tesnobne občutke ob informacijah indezinformacijah o stanju v Jugoslaviji je profesor Milčinski opisal:»… Tedaj udari strela v porajajočo se idilo, v uspavajoče vzdušje miru: 29.junija zjutraj so na vseh kioskih in vogalih, kjer prodajajo časopise, velikirdeči napisi: »Prelom med Moskvo in Beogradom!« »Tito obsojen«. Vsi listiso polni senzacij. Stežka izluščimo iz zmedenih člankov, kaj je na stvari ...Čim vstopiva s tovarišem iz Beograda v dvorano, nama je očito, da je novicarazgibala vso druščino. Eni se v zadregi drže leseno, drugi naju gledajo sspoštljivim zanimanjem. Nekaj je jasno: niti prvi niti drugi se ne znajdejo… Še par dni vlada takšna, namenoma ustvarjena atmosfera pritiska innapetosti, potlej časopisi spet preidejo na domače senzacije, kot »Karambolkolesarja s pešcem« in podobne. Samo še kratka notica razočarano ugotavlja,da »Tito popolnoma obvladuje položaj«.Naša skupščina nadaljuje svoje delo v komisijah … Najbolj črna točkaudejstvovanja je bila zame finančna komisija. Potisnili so me vanjo, češ da kotjurist te stvari razumem (Vedno, kadar je kje kaj kislega, mi moja pravniškapreteklost narobe hodi!). V resnici nisem »teh stvari« spočetka prav nič razumelin na koncu še vedno jako malo. In ravno v tej komisiji je šlo za najboljdaljnosežne sklepe: višina budžeta, razdelitev kreditov, procent prispevkaposameznih držav. Konec koncev pa postane stvar prav zanimiva ...«Prof. Milčinski je tudi podrobneje opisal težave in zanimive podrobnostipri zelo pomembni izvolitvi Izvršnega odbora SZOin pri tem poudaril pomembno vlogo predsednika jugoslovanskedelegacije prof. Andrije Štamparja.Med ostalimi zadolžitvami je bil prof. Milčinski član Sveta zazdravstvo LRS (1956–1958) in sveta Kriminološkega inštituta univerzev Ljubljani (1961-1968). Leta 1958 je postal podpredsednik,v letih od 1962 do 1964 in od 1982 do 1983 pa je bil predsednikUdruženja za sudsku medicinu SFRJ. Od leta 1959 je bil članUdruženja za medjunarodno pravo SFRJ, od leta 1961 podpredsednikSekcije za mednarodno medicinsko pravo tega združenja.Zaradi svojih mednarodno priznanih zaslug je bil izvoljen za predsednikaMednarodne akademije za sodno in socialno medicino zaobdobje od 1970 do 1973 in odtlej njen častni predsednik.Bil je član gradbenega odbora za gradnjo nove bolnišnice v Ljubljani(1962–1965), od leta 1962 član komisije UO sklada BorisaKidriča, od leta 1965 član UO istega sklada, od leta 1963 predsednikRepubliškega koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu,od leta 1965 član zveznega odbora Jugoslavenskog savezaprotiv alkoholizmu in član International committee for alcoholand traffic, od leta 1966 član sveta za varnost prometa SFRJ. Bil jepredsednik jugoslovanske konference PUGWASH (1985).46 Revija ISIS - Junij 2011

iz zgodovine medicineOd leta 1963 je bil član redakcijskega odbora revije Kriminologijai krivično pravo, od leta 1965 pa član uredniškega odborarevije The international microfilm journal of legal medicine. ZaVidmarjem je SAZU 16 let predsedoval dr. Janez Milčinski.Skupščina SRS je leta 1977 sprejela nov zakon o SAZU, ki je tonajvišjo nacionalno ustanovo znanosti in umetnosti degradiralv samoupravno organizacijo, ki razvija marksistično teorijo inmetodologijo, in v postopku kandidiranja novih članov SAZUzahteval mnenje družbenopolitične organizacije.Vendar je delo SAZU potekalo strokovno dovolj neodvisno,kot varno križarjenje med Scilo in Karibdo, kar je verjetnotudi zasluga prof. Milčinskega. V akademiji je bila pomembnanjegova vloga pri povezovanju celotne slovenske znanstvenesfere in njenem uveljavljanju v jugoslovanskem in mednarodnemprostoru. Leta 1981 so zasnovali raziskovalni programNaravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, ki sta gaizvajala akademija in znanstveno raziskovalni center (ZRC). Vspoznanju, kako pomembno je raziskovanje narodne istovetnostiv vseh njenih pojavnih oblikah – kulturni, socialni, politični,gospodarski – je prof. Milčinski usmerjal SAZU. Med drugimje spomladi leta 1990 tudi imenoval komisijo za sestavo slovarskegadela novega slovenskega pravopisa. Nekaj nejevolje jesprožilo njegovo zavzemanje za simpozij Znanost in vera, ki soga organizirali v okviru SAZU.Šele leta 1994 sprejeti novi zakon pa je SAZU osvobodilmarksistične ideologije in samoupravnega modela ter akademijispet priznal status najvišje in neodvisne nacionalne znanstvenein umetnostne ustanove.Septembra leta 1991 je prof. Milčinski s svojo udeležbo namednarodnem znanstvenem sestanku Znanost za svobodo, mirin sodelovanje v Cankarjevem domu podprl slovenske težnje poosamosvojitvi.Zaradi izredno uspešnih posredovanj in pomoči pri velikihkatastrofah v Evropi je prof. Milčinski dosegel mednarodnisloves in ugled. Njegovo delo mu je prineslo številna slovenska,jugoslovanska in mednarodna odlikovanja, priznanja indiplome, med drugim: leta 1973 nagrado AVNOJ, kasneje zlatičastni znak svobode Republike Slovenije, red zaslug za narodRepublike Francije in leta 1987 francosko odlikovanje akademskihpalm v najvišji stopnji commandeur, red zaslug za italijanskorepubliko, odličje planinske solidarnosti (Milano), medaljoInštituta Oscar Feire iz São Paula.Leta 1987 mu je Univerza Karla Marxa v Leipzigu podelila častnidoktorat. Deset let za Titom in Kardeljem (1979) je postalčastni doktor ljubljanske univerze. Bil je dopisni, redni ali častničlan številnih akademij znanosti in umetnosti, jugoslovanske(1977), srbske (1978), bosansko-hercegovske (1978), makedonske(1979), črnogorske (1985), častni član Ligurske akademijeznanosti in književnosti (1980), redni član nemške akademijenaravoslovcev Leopoldina (1980), starejše od britanske RoyalSociety, newyorške akademije znanosti (1989) in Evropskeakademije znanosti in umetnosti (1991), častni član tujih zdravniškihorganizacij – združenj za sodno medicino Italije (SocietaItaliana di Medicina legale e delle Assicurazioni, 1956), Poljske(1975), Češkoslovaške (1971), NDR (1972), ZRN (DeutscheGesellschaft für gerichtliche und soziale Medizin, 1980),Avstrije (1983), in domačih – Slovenskega zdravniškega društva(1976), Mariborskega ZD (1982), prior h.c. jugoslovanskeskupine Ordre de Saint Fortunat (1987) in častni član RK Slovenije(1985). Ponosen in vesel je bil članstva v Gorski reševalniNa Akademiji leta 1993 prof. Milčinski s soprogo Vido inhčerko Metko, ter akademikoma Cirilom Zlobcem in FrancetomBernikom.S simpozija v Cankarjevem domu Znanost za mir, svobodo insodelovanje septembra 1991, z leve akademiki prof. dr. JanezMilčinski, prof. dr. Anton Trstenjak, prof. dr. Dušan Ferluga,gospod Zvonko Letica (foto: Tomo Brezovar).Revija ISIS - Junij 201147

iz zgodovine medicineslužbi Slovenije in ne nazadnje častnega članstva v Akademskempevskem zboru Tone Tomšič.Leta 1982 je prejel nagrado mesta Ljubljane, skupščina mestaLjubljane pa ga je proglasila za častnega občana (1987). Prednekaj leti pa mu je Mednarodno združenje humanistov posmrtnopodelilo svoje najvišje priznanje »za vse, kar je storil za mir,človeštvo in v dobro ljudi«.Kljub številnim zadolžitvam v mednarodnih, jugoslovanskih inslovenskih strokovnih krogih pa je preživljal vsakdanje življenje ssvojimi konjički, ki so bili deloma tudi povezani s stroko. V svojimemoarski knjigi omenja »tri lepe stvari: gore, letenje, knjige«.Bil je znan zbiratelj starih spisov in knjig. Svojo ljubezen doknjig opisuje:»… lahko rečem, da sem se nalezel, okužil z bibliofilstvom, z ljubeznijodo knjig, v domači hiši … Nekako v začetku sedemdesetih let sem odkrilTrubarjev antikvariat nasproti Magistrata … Ko sem odkril ta antikvariat,sem začel resno zbirati stare knjige. Najprej medicinske, nato vse po vrsti iz16. stoletja, pozneje zemljepis, zgodovino, medicino, botaniko, naravoslovjesploh, nato vse o potresih in tudi sveto pismo, mašne bukve, črno mašo,predvsem stvari, ki so bile povezane z mojo stroko … Imam češko svetopismo iz leta 1537, nekatere Frobenove izdaje iz Basla, vse iz prve polovice16. stoletja, ki so občudovanja vredne že zaradi tiska, treh, štirih pisav, ki sojih uporabljali – latinice, gotice, hebrejske, grške, arabske … inkunabule sopraktično nedosegljive, jaz imam eno samo, pa sem zadovoljen, da imamvsaj to. Sicer pa 16. stoletje. Čim bližje letu 1500, toliko bližje je tudi meni.«Planinarjenje je ohranil v visoko starost, saj je bil zadnjična Triglavu leta 1982, skupaj z bratom Levom in 76-letnimBogdanom Brecljem. Še prej pa je na vrh Triglava pripeljal svojihčerki. Kljub temu se je moral včasih odreči priljubljenemuplaninarjenju, tako tudi zaradi že omenjene udeležbe na ustanovitviSZO leta 1948.»Danes se sprašujem, od kod to nagnjenje, ta ljubezen do gora. Od domaprav gotovo ne, kajti mislim, da je bil Rožnik najvišja gora, na katero smose povzpeli v družinski sestavi … Veliko zaslugo je imel Pavel Kunaver, paskavtstvo, taborjenje, izleti … V času študija, zlasti na pravni fakulteti, semveč hodil v gore. Obiskal sem več Kamniških, pa Julijce, Škrlatico, Jalovec… V dobri družbi sem prišel lahko tudi na vrh Grossglocknerja … Potemsem začel hoditi sam – tudi pozimi … čeprav je bilo nekoliko neumno, vnasprotju z načeli. A v najlepšem spominu so mi ostale prav zimske ture ...«Hoja v gore in kasneje predvsem sodna medicina z raziskovanjemplaninskih nesreč ga je povezala tudi s člani gorskereševalne službe.»Tam (v gorski reševalni službi) sem našel zanimivo delovno področje, po enistrani raziskovanje nesreč in njihovih vzrokov, po drugi strani pa poučevanjeprve pomoči v posebnih razmerah v gorah, v zimskem času in podobno ... Sfanti sem šel tudi na nekatere akcije. Nekoč so me povabili, da se kot ponesrečenecpeljem z akijem … in dodelili so me dobri dvojici, rajnkemu Koblarjuin Cirilu Pračku. Moram priznati, da je bila to velika izkušnja, a prav gotovovozijo pravega ponesrečenca povsem drugače, veliko bolj mirno in previdno.Takšno tresenje je namreč še za zdravega človeka mučno … na tisti tekmi zVitranca je naša trojka zmagala, v dolini smo bili prej kakor v minuti …«Ljubezen do letenja je bila pri njem prav tako stara kakorljubezen do gora. Rad se je spominjal svojih poletov in potovanjz letali, med drugim tudi preizkusnega leta z airbusom okrogJulijcev. Rad se je odzval vabilom in je tako brez večjih zadržkovvečkrat preizkusil jadralno in akrobatska letala in zanimive ternenavadne izkušnje tudi opisal:»V tistem času se mi je napletlo še nekaj drugega. Patolog dr. Rastko Golouhme je povabil v jadralno letalo. Bil je navdušen jadralec, bazo pa je imel vPetrovčah pri Celju. Z njim sem prvič letel z jadralcem in v zraku sva ostalakakšni dve uri. Na letališču so mi potem omogočili še z majhnim motornimletalom kratek polet, med katerim je pilot pokazal, kaj vse zna. Vse skupaj mije pripravilo neznansko veselje in zadovoljstvo. Ker so to opazili, so me poznejepovabili na letališče, naj si pridem nekaj ogledat – imeli so dvosedežno letaloPrenos ranjenca v partizansko bolnico Zgornji Hrastnik vKočevskem rogu, avgusta 1943 (fotografiral Janez Milčinski).Na Triglavu v šestdesetih letih.48 Revija ISIS - Junij 2011

iz zgodovine medicineJanez z bratom Levom v osemdesetih letih.lepe aerodinamične oblike, akrobatsko letalo Zlin, in mi dovolili, da sem znjim tudi letel. Maks Arbeiter me je posadil v letalo, na sprednji sedež, ki jenamenjen učencem, da bolje vidijo predse, pa tudi, da jih ima učitelj pred očmi.Pilot je pognal letalo v zrak, naredil nekaj figur, ki so me močno očarale, premetna krilo pa je zame od vseh figur morda najbolj privlačen. Letalo, ki ima močanmotor, se zažene navpično v zrak in leti, dokler mu dovolijo moči, potem seza trenutek ustavi – vsaj tak občutek vzbudi – se zvrne navzdol na krilo, pademorda 200 metrov in se spet ujame ter nadaljuje v looping. Toda tisto navpičnonavzgor in spet navpično postrani navzdol je treba doživeti – seveda, kdor ima stakimi stvarmi veselje in mu ne povzroča slabega občutka ...«Poleg njegovih dnevniških zapisov je s svojim smislom za fotografiranjeohranil več zgodovinsko pomembnih fotografskihdokumentov o organiziranosti zdravstvene dejavnosti v partizanihmed 2. svetovno vojno. Ob tem imajo nekatere fotografije tudiumetniško vrednost, kar dokazuje tudi prikazana fotografija o prenosuranjenca. Nekdanji člani pevskega kvinteta dr. Janez Plečniksmo ponosni, da jih je na Bledu fotografiral prav prof. dr. JanezMilčinski.Rad se je odzval vsakemu vabilu, če mu je le-to dopuščal njegovdelovni urnik, pa ne samo zaradi dolžnosti v vlogah profesorja alidekana na Medicinski fakulteti, prorektorja ali rektorja ljubljanskeuniverze in dolgoletnega predsednika SAZU, ampak zaradiiskrenega zanimanja za najrazličnejše strokovne, kulturne dogodkein dogajanja, ki so bila povsem nepovezana z njegovimi številnimiuradnimi dolžnostmi.Kljub temu, da smo študenti občutili do njega spoštljiv in zadržanodnos, pa se je znal med nami sprostiti in poveseliti. Tako nismobili presenečeni, da se je rad udeležil tradicionalnega vsakoletnega»brucovanja« pevcev Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič,ki je imelo vedno dobro pripravljen tematski glasbeno-igralskizabavni program. Spominjam se tudi skupnega praznovanja ob25-letnici zbora leta 1971, ki so se ga poleg profesorja Milčinskegain drugih udeležili še gospa Vida Tomšič, gospa Tončka Marolt,avstrijski konzul Heinrich Riesenfeld. Prof. Milčinski je o povezaviz apezejevci zapisal:»Sicer pa iz mojega rektorskega časa poteka veliko prijateljstvo z akademskimpevskim zborom in z Maroltovci, ki traja še danes. Izvolili so me za častnegaBrucovanje Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič 1966,z leve prof. dr. Janez Milčinski, gospa Tončka Marolt, avstrijskikonzul dr. Heinrich Riesenfeld med pevci zbora.člana, kar me je zelo razveselilo in še vedno ostajamo v stikih, čeprav že dolgonisem več rektor univerze, niti aktivni profesor medicinske fakultete.«Še bolj pa nas je presenetila in tudi razveselila njegova udeležba naabsolventskem večeru našega letnika v tedaj oblegani študentskitrdnjavi »Pajzl«, ki so jo nekateri povsem neupravičeno ocenjevalikot proslulo študentsko zatočišče. Tu je ob pogovoru, glasbi,plesu, prigrizku in pijači (znano je bilo, da je prof. Milčinski cenilKirsch, dobro češnjevo žganje) vztrajal kar dolgo v noč. Vendar paje le potrebno omeniti, da smo na to srečanje uspeli privabiti tudinekatere druge ugledne učitelje, himalajca, raziskovalca Amazonije,patofiziologa prof. dr. Andreja Otona Župančiča (1916–2007), tudistrastnega ljubiteljskega ornitologa, ki so ga zato na grško-jugoslovanskimeji kot »špijuna« aretirali in nato brzojavno preverjaliv Ljubljani (»da neki … izjavljuje, da je profesor Medicinskog fakultetau Ljubljani. Da li je to istina?«), ko je skrit v ločju ob jezerufotografiral ptice, higienika prof. dr. Ivana Bonača (1906–1988),olimpijskega tekmovalca v plavanju, ginekologa prof. dr. DraškaVilfana (1914–1996) in še v istem letu prezgodaj preminulegaljubljanskega gornika in jamarja kirurga dr. Uroša Tršana (1926–1969). Med »povštrtancom« se je sramežljivo (skozi okno) umaknilprof. Bonač.Prof. Milčinski je znal biti tudi nagajivo hudomušen. Med predavanjemo problematiki alkoholizma v prometu je želel nazornopokazati učinek alkohola na enem od prostovoljcev med študenti.Malo po sedmi uri zjutraj, ko so se začela predavanja, je študentskosuhljatemu mladcu dal na tešče izpiti 1 dcl vinjaka. Čez dobre polure je prostovoljec pričel malce »čudno gledati«, kar je profesoropazil, pa mu je takoj ponudil: »Kolega, če vam je pijača dobrodela, lahko dobite še en kozarček«. Seveda je ogovorjeni to »le izgole vljudnosti« odklonil. Zanimivo pri vsem tem je bilo, da muje kasneje analiza prikazala le 0,4 promila alkohola v krvi. Izraženoobčutje preizkušanca pa je vendarle prikazalo, da tudi takaše dovoljena količina alkohola v krvi pri resničnem udeležencuv prometu ne bi bila povsem nepomembna za kritično voznikovopresojanje. Nekaj dni kasneje smo v okviru alkoholometrijepreizkus ponovili in profesor je zastonjkarsko pijačo znova ponudilRevija ISIS - Junij 201149

iz zgodovine medicineže preizkušenemu prostovoljcu, kar je slednji razumljivo z veseljemsprejel.Med obravnavanjem morebitne koruptivnosti v zdravstvu je bilozanimivo njegovo razmišljanje in stališče o medsebojni pomočizdravstvenih delavcev pri hitrejšem dostopu do določene preiskave,pregleda ali zdravljenja. To se mu vsaj v tedanjih razmerah v zdravstvu,pred dobrimi 40 leti, ni zdelo sporno, kaj šele koruptivno, sajnaj bi šlo za pomoč kolegu v stiski, kar ni bilo povezano z nobenimiprotiuslugami. In ta pomoč naj bi bila ena redkih ugodnosti, kijo je lahko določeni zdravstveni delavec ponudil svojemu kolegu.Seveda pa sem ne sodijo nenavadna posredovanja, ko je svojeprijatelje kirurge prof. Milčinski prosil, da so na kirurški klinikioperirali opico iz živalskega vrta ali njegovega kameleončka, komu je zrastel tumor nad očesom. V delovni sobi prof. Milčinskegaso bile namreč poleg knjig in kopic spisov občasno tudi različneživali, ki so jih dobili med drugim tudi iz skladišč za uvoženo sadje:dolgo časa je z njim živel kameleon Miško, tropske ribice, kače kotmodras, črni gad, krajši čas pa škorpijoni, velike gosenice, stonoge,strupeni pajki, s katerimi je preživljal cele dneve in včasih celo celenoči in jih včasih kot zanimivost pokazal študentom.V okviru toksikologije smo si morali drug drugemu izpiratiželodec. Čeprav to ni bila ravno prijetna izkušnja in se teh posegovnerad spomnim, pa mi je ta izkušnja nekajkrat prišla prav na terenupri bolnikih z zastrupitvami, večinoma v samomorilne namene.Odločno pa je bil proti posegom, ki so predstavljali predvsem»znanstveno radovednost«. Ko sva s kolegom v okviru študentskeraziskovalne naloge histokemično preiskovala jetrne encime pribolnikih z različnimi jetrnimi boleznimi, je kolega želel imeti zaprimerjavo biopsijo normalnih jeter in se je s kliniki že dogovoril,da bi mu napravili jetrno biopsijo. Vendar so ga vseeno napotilik prof. Milčinskemu, da pove svoje mnenje. Profesor se je nadkolegovo idejo močno razjezil z argumentoma: »Spoštovani kolega,kdo bo odgovarjal, če bi prišlo med ali po biopsiji brez zdravstveneindikacije do morebitnih zapletov? In ne nazadnje, kdo pa vamjamči, da imate normalna jetra?«Ko smo obravnavali določeno sodnomedicinsko problematiko, jevedno predstavil zgodovinsko ozadje in prikazal dileme, ki so seodpirale v določenih obdobjih ob določenih primerih, pa naj jetematika predstavljala evtanazijo, splav, oceno predvsem prometnihpoškodb, zdravniške napake itd., in ne nazadnje tudi smisel in pomenavtopsij, kjer je pričel in zaključil z znanim latinskim citatom»Mortui vivos docent«.Študij medicine se je in se še vedno praviloma končuje s sodno medicino.Zato so bile med njegovim zadnjim predavanjem umestnezelo pomenljive besede kot pomembno izročilo, vezilo in vodilo:»Ohranite bistro glavo, pošteno srce in zravnano hrbtenico!«,čemur bi lahko dodali le še Prešernovo »delavno ročico«, da bi vsajdeloma lahko sledili našemu učitelju in vzorniku.ZahvalaZahvaljujem se svojcem za spodbudne in koristne pripombe inposredovanje nekaterih fotografij.Članek s pripadajočo osnovno literaturo je objavljen na spletni stranizbornice (Publikacije zbornice).Kratek pregled začetkov povojnegazobozdravstva na Slovenskem3. Prva združevanja zobozdravstvenih delavcevVelimir VulikićVsako zgodovinsko obdobje je prinašalo nekaj novega, pogostopodkrepljenega z novimi dosežki znanosti in tehnike. Tanapredek je vplival tudi na stanje in razvoj zdravstva, ki so gadolga leta sestavljali ljudski zobozdravniki – brivci, padarji,ranocelniki in drugi laiki. Njihovo delo je bilo izdiranjebolnih zob, pogosto po sejmih, in reklamiranje ter prodajanjemalo- ali ničvrednih zdravil proti zobobolu. Šele v začetku 19.stoletja se zobozdravstvo loči od splošnega zdravstva in postaneavtonomna veja medicine. S prihodom prvih šolanih tujihzobozdravstvenih delavcev na slovensko ozemlje po letu 1814se pri nas začenja strokovno zobozdravstvo. Z večanjem številateh kadrov, kasneje tudi domačih, se začenja in vse bolj zaostrujemedsebojni boj za paciente in zaslužek. Da bi ščitili svojeinterese in v kruhoborstvu postajali močnejši, so ustanavljalisvoje organizacije. Tako so svojo prvo stanovsko organizacijoustanovili zobni tehniki leta 1910, nato zobozdravniki 1919 innazadnje dokaj maloštevilni dentisti leta 1930. Zobozdravniki,50 Revija ISIS - Junij 2011ki so imeli glavno vlogo pri oblikovanju zobozdravstveneslužbe, so na vse načine zavirali naraščanje dentističnega stanuin napredovanje zobnih tehnikov v stan zobnega terapevta.Končno ceno tega nenehnega konflikta med zobozdravstvenimidelavci v tedanji skupni državi Jugoslaviji so plačevalipacienti.Dozorevanje združevanjazobozdravstvenih delavcevDruga svetovna vojna (1941–1945), boj proti okupatorju in nastajanjenovega družbenega reda so prinašali korenite spremembev odnosih med ljudmi. Številni zobozdravstveni delavci so sepriključili enotam osvobodilnega boja. Ker je šlo za obstoj nasvoji zemlji, so tudi oni strnili svoje vrste in pozabljali na denar, kijih je pred tem razdvajal. Borcem so lajšali zobobol, da so lahkovztrajali v boju proti okupatorju. Med njimi se je kalilo tovariško

iz zgodovine medicinesodelovanje. Na vodilnih položajih so bili boljši organizatorji zobozdravstva,ne glede na stopnjo izobrazbe in stan. Tako je bil vesčas vojne voditelj partizanskega zobozdravstva zobni terapevt izstanu dentistov. V vojni zgrajeni novi odnosi so se po osvoboditvidežele poglabljali in prenašali na vse zobozdravstvene delavce.Meje med temi stanovi (zobozdravniki, dentisti in zobnimi tehniki;poklicnih zobnih asistentk še ni bilo) so se vse bolj brisale.Ustanovitev podružnicev okviru sindikatovPovojno politično vzdušje, angažiranje ljudi pri obnovi dežele,izid prve številke Zobozdravstvenega vestnika ter priprave naodpiranje zobozdravstvenih šol so v to kolesje pritegnili vsezobozdravstvene delavce. O tem dentist Peter Zlatnar piše: »Toširoko torišče dela na strokovnem, strokovno-političnem insocialnem polju interesno in moralno veže vse zobozdravstvenedelavce k čim tesnejšemu sodelovanju, kar podira vse pregrademed zobozdravstvenimi stanovi, ki so nas do sedaj ločevali ...«Tako so na začetku leta 1946 ljubljanski zobozdravstveni delavciustanovili svojo podružnico v sestavi Enotnih sindikatov zdravstvenihdelavcev in nameščencev Slovenije (ESZDNS). Za predsednikapodružnice je bil izvoljen dentist in študent stomatologije BrankoPalčič. Glavne naloge podružnice so bile: pomoč pri urejanju inširitvi zgradbe stomatološke klinike, priprava učnih načrtov za šole,izdelava poslovnika za zobozdravstvene ustanove, priprava cenikovzobozdravstvenih storitev, skrb za racionalno porabo zobozdravstvenihpotrebščin ter redna strokovna in politična predavanja.Podružnica se je ukvarjala tudi s tekmovanjem za doseganje boljšihuspehov na delovnih mestih, saj so se tudi zobozdravstveni delavcipriključili tej vsesplošni ljudski akciji. Tekmovanja, večinoma vpočastitev kakega državnega praznika, so vključevala zobne ambulante,laboratorije in ustanove.Marca leta 1946 so se zobozdravstveni delavci priključili vsesplošnimakcijam nedeljskih prostovoljnih del, katerih organizacijoje prevzel Branko Palčič, vodja tekmovalnih del. O prostovoljnihnedeljskih akcijah med marcem in avgustom je Palčič poročal: »Vnedeljo, 24. marca, smo začeli s prostovoljnim delom v vasi Krka.Bilo nas je skupaj sedem: dva stomatologa, trije dentisti, instrumentarkain uradnica. V lepem jutru nas je sanitetni avto, preurejenza zobozdravstvene namene in opremljen z električnim vrtalnimstrojem, teleskopskim stolom ter Roentgenskim aparatom, odpeljalizpred Dentistične šole po lepi dolini Krke, tako da smo bili v vasipetnajst minut pred osmo zjutraj. Priprave, ki so v zvezi z delom, toje priključitev toka, preskrba s čisto vodo in ureditev poslovanja, sotrajale pol ure. Z delom samim smo začeli ob pol deveti uri zjutraj.Prebivalstvo, predvsem otroci, so nas v začetku gledali nezaupljivo,pa so kmalu spoznali naš dober namen. Delo je trajalo do pol četrteure popoldan z majhnim odmorom pri kosilu ... Število storitevje pokazalo, kako potrebni so prostovoljnih nedeljskih izletov ...«Palčič je poročal, da so tega dne v vasi Krka pregledali 130krajanov ter jim plombirali 59 zob, izdrli 170 zob z anestezijo inosem brez anestezije ter vstavili tri vložke. Pri vseh pregledih sole v dveh primerih našli stanje zob brez kariesa. Neka 26-letnamladenka je imela vseh 30 zob karioznih. Podobno stanje soodkrili tudi udeleženci nedeljskih del v Žužemberku, DolenjskihToplicah, Rakitni, Mali Loki, Borovnici, Tuhinju, Ambrusu, naKozjem, v Moravčah, Valdoltri in drugod. Podružnica je bila, čepravv kratkem času svojega obstoja, v pomoč referentu za ljudskozdravje in drugim subjektom pri organizaciji zobozdravstva vnovih razmerah.Dentist in študent stomatologije BrankoPalčič, predsednik podružnice innato sekcije zobozdravstvenih delavcevSlovenije.Dr. Lojze Brančič, predsedujoči I.kongresu zobozdravstvenih delavcevSlovenije.Dentist Avgust Zupet, referent za zobozdravstvopri ministrstvu za ljudskozdravje.Revija ISIS - Junij 201151

iz zgodovine medicinePrvi kongres zobozdravstvenihdelavcev SlovenijeV iskanju najboljših in času primernih rešitev so se zelo pogostovršile razne reorganizacije, pa ne samo v zobozdravstvu. Slovenskizobozdravstveni delavci so bili ponosni na rezultate enoletnega povojnegadela: na stomatološko kliniko, odprto v začetku aprila 1946,na glasilo Zobozdravstveni vestnik, na svojo strokovno organizacijo,zobotehnično in dentistično šolo in več drugih dosežkov. Predvsempa na dokaj preseženo več desetletno medsebojno rivalstvo zazaslužek. Da bi utrdili doseženo in dobili nov zagon v ustvarjanjuzačrtanega napredka v stroki in organizaciji, so se v podružniciodločili za izvedbo prvega tovrstnega kongresa v Jugoslaviji.Ustanovili so pripravljalni odbor, katerega predsednik je bil dentistVekoslav Šmid.Dvodnevni kongres je bil 18. in 19. maja 1946 v predavalnicipatološko-anatomskega inštituta ljubljanske bolnišnice. Udeležilose ga je 251 zobozdravstvenih delavcev, od tega večja skupina izHrvaške ter predstavniki iz Makedonije in Gorice. Kongresu jepredsedoval Lojze Brenčič. Na kongresu so bili še predstavnikištevilnih slovenskih ustanov in organizacij: minister za narodnozdravje dr. Marjan Ahčin, njegov pomočnik dr. Milan Perušek,dekan MF prof. dr. Božidar Lavrič, referent za zobozdravstvo priministrstvu Avgust Zupet in še nekaj drugih. Kot je bilo takrat nazborovanjih v navadi, so pozdravne brzojave poslali maršalu Titu,predsedniku LR Slovenije Borisu Kidriču in Komiteju za narodnozdravje v Beogradu.V pozdravnem nagovoru je minister Ahčin med drugim povedal:»Spomnimo se težkih bojev med zobozdravniki in zobnimitehniki ... Nihče več ne bo iztrgan iz skupnosti. Partikularizemnaj preneha, prav tako vsako trenje. To je kongres zobozdravnikovin zobotehnikov – kongres zobozdravstvenih delavcev ...« Tudidrugi gostje so bilioptimisti glede rastizobozdravstva. Prof.dr. Lavrič je poudaril,»da je naša medicinskafakulteta zelo mlada insi šteje v veliko čast, dase vrši zobozdravstvenikongres ravno v časuotvoritve stomatološkeklinike. Stomatologijaje v Sloveniji prvič postavljenana znanstvenobazo, dani so tudi pogojiza njen znanstvenirazvoj ...«Zobni tehnik Marko Kraigher,organizacijski tajnik sekcije zobozdravstvenihdelavcev Slovenije.V strokovnem delukongresa je bil poudarekna kariesu zobin paradentozi terna nujni potrebi profilakse in sanacije tega poraznega stanja priprebivalstvu. Na to tematiko so se vrstili referati prof. dr. JožetaRanta, dr. Antona Logarja, asistenta dr. Franca Čelešnika, dentistovErnesta Kodriča, Vekoslava Šmida in Olge Mencin iz Ljubljane,Juraja Kallaya in dr. Iva Vinskega iz Zagreba ter dr. Smileva izMakedonije. Nato je sledila živahna razprava. Veliko pozornostinavzočih zobozdravstvenih delavcev je pritegnil Avgust Zupet, kije v imenu ministrstva za zdravje predstavil organizacijske nalogezobozdravstva v povojni Sloveniji. Med glavnimi nalogami so bile:razvoj mreže zobnih ambulant, »ki bodo vključevale vsako vas«,nižanje cen zobnih storitev – sčasoma naj bi bile povsem zastonj.Nadalje naj bi s pomočjo propagande pri prebivalstvu izboljšalihigieno zob in ust ter zagotovili sanacijo in profilakso zobnegakariesa pri mladini.Postregel je tudi s podatki, da je dve tretjini vseh zobozdravstvenihdelavcev (72 zobozdravnikov, 148 dentistov in 98 zobotehnikov– skupaj torej 318) delovalo v Ljubljani, v vseh drugih krajihSlovenije pa komaj tretjina. Z razporejanjem po okrožjih so do časakongresa tako stanje uspeli popraviti. Med pomembnejše naloge jeZupet uvrstil še uvajanje predavanj in praktičnih tečajev, na katerihbi izpopolnili strokovno znanje terapevtov in zobnih tehnikov.Strokovna sekcija zobozdravstvenihdelavcev SlovenijeČlani podružnice se niso mogli zadovoljiti le z organizacijskimdelom in delovnimi akcijami. Želeli so si namreč tudi ali predvsemveč strokovnih predavanj in razprav, kar je od njih zahtevalouspešno poklicno delo. V iskanju boljših rešitev so se na čelu spredsednikom Palčičem odločili za preoblikovanje podružnice vstrokovno sekcijo. Tako je bil 6. junija 1946 ustanovni občni zborStrokovne sekcije zobozdravstvenih delavcev pod okriljem istihsindikatov ESZDNS. Zbora se je udeležilo 86 zobozdravstvenihdelavcev, večinoma iz Ljubljane. To je bil pomemben, če nezgodovinski dogodek v združevanju nekdaj velikih nasprotnikov.Kmalu nato so ustanovili svoje podružnice še v Kranju, Mariboru,Celju in v Novem mestu.V skrbi, da se ne bi obudila predvojna nasprotja, zlasti pri starejšihčlanih, je asistent dr. Čelešnik med drugim povedal: »Konstruktivnodelo zobozdravstvenih delavcev v sekciji nima samostanovskega značaja in ne sme biti pobarvano z nikakršnimi konkurenčnimitežnjami. Sekcija ima svoj glavni cilj: nuditi ljudstvuvse tisto, kar je znanost do danes dosegla. Dosedanjim uspehomnaj sledijo naslednji, ne v osebno korist posameznikov, ampak vkorist tistim, ki trpijo in pričakujejo našo nesebično pomoč.«Na zborovanju so sklenili ustanoviti še več podružnic, sprejeliso osnutek pravil in izvolili 18-članski plenum zobozdravstvenesekcije. Nato so izvolili prof. dr. Jožeta Ranta za predsednika, kije prevzel v upravljanje Zobozdravstveni vestnik kot strokovnoglasilo sekcije.52 Revija ISIS - Junij 2011

Zdravi športniki specialne olimpijadeMarta TomeČlovek si težko predstavlja, koliko ljudi je potrebnoorganizirati, da se izpelje projekt, kot je specialna olimpijada,na kateri tekmuje okrog 200 športnikov z motnjo v telesnemin duševnem razvoju. Vse pohvale Centru za usposabljanje,delo in varstvo (CUDV) Dobrna, ki je 12. in 13. marca 2011izpeljal Zimske državne igre na Rogli, pripravil spremljajočiprogram Zdravi športniki specialne olimpijade (SpecialOlympics Healthy Athletes) in še zabavo za tekmovalce.Mednarodni športni program Specialna olimpijada je namenjenosebam z motnjo v duševnem razvoju. Tekmovanja potekajov različnih športih na različnih težavnostnih stopnjah, gledena sposobnosti, ki so pogojene z motnjo. Tako so tekmovalcirazdeljeni v različne skupine in ima vsak priložnost za zmago.Zdravstveno osebje, ki spremlja igre, je vključeno v programSOHA (Special Olympics Healthy Athletes). Namen programazdravih športnikov specialne olimpijade je izboljšati obstoječezdravstveno stanje posameznikov, svetovati lokalnim zdravstvenimdelavcem, izšolati strokovnjake, ki bi lahko tudi na lokalniravni pomagali ustanovam (zavodom, šolam, vrtcem), razširitiznanje o ljudeh s posebnimi potrebami ter zbirati in analiziratipodatke o zdravstvenem stanju oseb z motnjo v duševnemrazvoju.V dvorani Golovec v Celju smo v soboto, 12. marca, pričakalitekmovalce in njihove spremljevalce, ki so z avtobusi, kombijiali osebnimi avtomobili počasi prihajali z Rogle. Vreme jimje bilo naklonjeno, sneg pa kakovostno pripravljen. Rdečih licod sonca in vetra ter žarečih oči od navdušenja so pripovedovalio svojih uspehih v slalomu, teku na smučeh in krpljanju.Krpljanje je včasih služilo zgolj za lažjo hojo po snegu, danespa se vedno bolj uveljavlja kot zanimiv, široko uporaben zimskiZanimivošport. Posebno športniki s težjo motnjo so navdušeno krpljali.Medalj še niso imeli okrog vratu, ker jih je naslednji dan čakalaše finalna preizkušnja.Zdravstveno osebje smo kot prostovoljci sodelovali v programuSpecial Smile (Lep nasmeh), ki ga v Sloveniji koordinira doc. dr.Alenka Pavlič, programu Healthy Hearing (Zdrav sluh), ki gakoordinira asist. mag. Saba Battelino, in Fun Fitness (Zabavnifitnes). V programu Fun Fitness so preizkušali gibljivost in močposameznika, v programu Healthy Hearing pa opravili pregledušesnih kanalov, merjenje slišnosti in pregled srednjega ušesa.V sproščenem okolju, brez »belih uniform«, smo zobozdravnikiizvajali klinični pregled ustne votline po posebnem protokolu,s katerim smo ugotavljali število zob v ustih, prisotnost zalitij,kariesa, manjkajočih zob, poškodovanih zob in gingivitisa, potrebopo ustnem ščitniku ter stopnjo nujnosti zdravljenja. Vsakšportnik je na modelu prikazal svojo spretnost umivanja zob.Najbolj pa so jim oči zasijale, ko so za nagrado dobili zobnoščetko, pasto in nitko.Vemo, da je obisk pri zobozdravniku nemalokrat združen sstrahom, ki je lahko pogojen s prejšnjimi negativnimi izkušnjami,negativnim odnosom do zobozdravstva v družini ali sprisotnostjo neznanih zvokov in občutkov. Pri ljudeh z motnjamiv duševnem razvoju je dojemanje takih dejavnikov navadnopotencirano. Zato je obisk v malo drugačni zobozdravstveniambulanti še kako dobrodošel in korak naprej v sodelovanju. Zazobozdravnike pa spoznanje več, da se tudi pri ljudeh z motnjov duševnem razvoju z vztrajnostjo, doslednostjo in rednimiobiski pri zobozdravniku da ohraniti ustno votlino zdravo, zzdravimi zobmi, ter s tem višjo kakovost življenja.Revija ISIS - Junij 201153

ZanimivoDostojevski in epilepsijaZvonka Zupanič SlavecMed različnimi boleznimi je epilepsija človeštvo od nekdaj strašilain fascinirala. Antična oznaka »sveta bolezen« (morbus sacer)točno zadene te občutke. Vendar pa je že hipokratska medicinaskušala na naraven način razumeti ta bolezenski pojav. Do danesje poleg znanstvene medicinske razlage obveljalo tudi celovitejšepojmovanje bolezni. Predvsem v literaturi in slikarstvu spominjajoopisi in upodobitve na spoznanje, da so zdravje, bolezen,umiranje – mimo biologije, sociologije in psihologije – povezalis kozmologijo, antropologijo in za mnoge ljudi tudi z metafizikoali transcendenco.Umetnost močno vpliva na javno in splošno zavest. Romani inpovesti, pesnitve in drame imajo vpliv na človeško naravnanostin vedenje. Lahko oboje izboljšajo ali pa napačno usmerijo.Umetnost je za bolnika in njegove bližnje lahko v veliko pomoč,lahko pa širi zmotno razumevanje bolezni in terapije. Iz umetnostiizvirajo simboli trpljenja in ozdravitve, človeka v stiskiin človeka, ki pomaga. Njene stvaritve so dokumenti kulturneravni in so vzorci tako za posameznike kot za družbo in državo.Bolezen in umiranje sta vodilni temi v delu in življenju Dostojevskega.Poleg biološko-medicinske plati so pri njem opazne tudi socialnopsihološkemere bolezni in njen religiozno-filozofski pomen.Svet Dostojevskega leži med smrtjo in življenjem, med sanjamiin resničnostjo. Usoda mu ni prizanašala s trpljenjem in muko.Rodil se je v moskovski sirotišnici (1821) in do smrti (1881) ostalv sirotišnici življenja. Njegovo otroštvo ob mrkem očetu, vojaškemzdravniku, je bilo osamljeno in mračno. Kot mladenič je bil zaradisodelovanja v revolucionarnem krožku obsojen na smrt. Tam namorišču, v pričakovanju najusodnejšega dogodka, ko sta se zgnetlav utrinek časa mladeničev najhujši obup in neznanska želja poživljenju in je v trenutek stisnil vse svoje bivanje, je bil pomiloščen;nato pa za štiri leta poslan v sibirsko katorgo. Vse to je do koncazaznamovalo njegovo življenje. To življenje je tragedija – sibirskizapori, epilepsija, uboštvo, igralska strast, preganjanja zaradi dolgov... Vse svoje eksistenčne krize pa je Dostojevski z izjemno ustvarjalnomočjo pregnetel v umetniške plodove svetovnega slovesa.Ponižanje in beda sta porodila drobni roman Bedni ljudje (1846),iz Zapiskov iz mrtvega doma (1861) se ob neminljivih podobahkaznjencev in ponotranjenih zapisih kaznjenstva razpne obtožbapo vsej Rusiji. Osrednja literarna tema Dostojevskega je epilepsija.Gre skozi najpomembnejša dela tega največjega ruskega pisatelja– Zločin in kazen (1866), Idiot (1868), Besi (1872), Mladenič(1875), Bratje Karamazovi (1879–1880).Opisi epilepsije pri Dostojevskem so vedno znova pritegnilinjegove bralce, zbudili pa tudi zanimanje in priznanje psihiatrovin nevrologov ter spodbujali k razglabljanju o bistvu tegatrpljenja. Literarni opisi božjasti temeljijo pri Dostojevskem naizkušnjah, ki jih je imel kot epileptik. Daljni znaki bolezni so žev otroštvu, razvila pa se je v kaznilnici in trajala vseh trideset letnjegovega umetniškega življenja, do smrti. Sredi dela, na cesti, med54 Revija ISIS - Junij 2011pogovorom ga iznenada, s peno na ustih, trešči ob tla, da se krvavopobije. Ohranila so se pretresljiva avtobiografska pričevanja, o tempričajo neposredne pripovedi njegovih sorodnikov. Pisatelja je premagovalstrah, da bi zaradi božjastnih napadov duhovno propadelin ne bi mogel več pisateljevati. Svoji drugi ženi piše (28. 6. 1874):»Bojim se, da mi ni bolezen okrnila samo spomina, ampak tudimojo domišljijo. Prešinila me je žalostna misel: Kaj bo, če ne bommogel več pisati?«Lastno doživetje epilepsije je brez dvoma Dostojevskemu obogatiloumetniško podajanje te bolezni; obenem pa literarno delozrcali njegovo osebno usodo. Umetnost, stvarnost in znanost serazlikujejo, vendar so tudi vse nekako povezane. V Idiotu avtorpiše o razmerju med umetnostjo in resničnostjo: »Pravilomaopisujejo pisatelji v romanih in novelah le take družbene like, ki vdejanskosti skoraj ne obstajajo kot tako popolni (človeški) primeri,kakršne jih predstavlja umetnik, ki pa so kot tipi zato resničnejši odresničnosti same.«Bolezen kot objektivni pojavVeliki epileptik svetovne literature in obenem izrazit primer zavzpon in padec človeškega trpljenja je glavna oseba romana Idiot,knez Miškin. Izkustveno nadrobno in pomensko bogato je tukajprikazana epilepsija v družbenih in duševnih, telesnih in duhovnihrazsežnostih. Konkretno so opisani pojavi te živčne bolezni, tako vtelesni objektivnosti kot v subjektivnih zaznavanjih bolnika.Napadi so se začeli v otroštvu, petletna terapija v Švici je prineslaizboljšanje, s povratkom v Rusijo, ko je Miškinu 26 let, se napadiponovijo, po sedmih mesecih se bolezen ne more več terapevtskoobvladati, sledi »popoln zlom duševnih organov«. Realistično soopisani vročično nemirni občutki, nedoločena žalost in velikaraztresenost pred napadom, glavoboli, trganje po udih, doživetje»avre«, slutnje, da se bo začel napad, čustva hvaležnosti in blaženosti.Miškinovi napadi so močni in mučni, vsakokrat ga pahnejo vduhovno topost, povzročijo izgubo spomina, mu omejujejo logičnosklepanje ter mu budijo občutek studa, osamljenosti in krivde. Napadomslede stanja neskončne žalosti, napetosti in tujosti, ki pa sepočasi izgubljajo. Živo je opisan eden od takih napadov in počutjepo njem, ko je knez res utrujen, oslabljen, čuti se potlačenega intelesno razbitega. Dan kasneje je na zunaj videti zdrav, notranje pase počuti še zelo utrujenega.Miškin pripoveduje o občutkih po več hudih napadih na vožnjiskozi Nemčijo in Švico: »Potem ko je tako močno nastopila mojabolezen in so se napadi ponavljali se me je vsakokrat polotiladuševna topost, popolnoma sem izgubil spomin, in čeprav je razumše delal, je bil logični potek misli moten. Več kot dveh, treh mislizapored nisem zmogel. Tako vsaj se mi zdi sedaj. Ko so napadipopustili, sem bil zdrav in močan kot sedaj. Ja, spominjam se še:v meni je bila neskončna žalost. Lahko bi bil jokal. Čudil sem sein bil nemiren. Najhuje pa je vplival name občutek, da je vse okoli

Zanimivomene tuje. To sem dojel. Tujost me je naravnost ugonobila. Iz tegastanja, iz te teme, spominjam se, sem se zbudil nekega večera – biloje v Baslu, ko smo prispeli v Švico. Kaj me je zbudilo? Zbudil me jeoslov krik na trgu. Osel me je presenetil in mi ugajal čez vse mere.V istem trenutku se je v meni zjasnilo in tema je izginila.«Bolnik kot subjektZ obolelostjo za epilepsijo pri knezu Miškinu, osrednji osebiromana Idiot, so povezane njegove družbene, duševne in predvsemduhovne sposobnosti. Na intelektualni ravni je šibak in naivenkot otrok, vendar obdarjen z duhovno intuicijo in uvidevnostjo,zato v bistvenih stvareh modrejši kot vsi prebrisani spletkarji okolinjega. Tako dobre kot slabe strani človeške narave mu ne ostanejoprikrite. Instinktivno dojame misli soljudi, predvidi njihovoravnanje glede na njihov značaj. Do dna spregleda človeka. Okolicase pri njem čudi povezavi med napadom in najglobljim psihološkimopazovanjem. Ena od oseb, ki jo je na mah spregledal, reče:»Ja, knez. Spet je gledal v najgloblje.« Miškin bere z obraza. Zaljudi okrog sebe je nekak katalizator in čudodelni psihoterapevt,bolj nagonsko kot iz uvidevnosti. Eden od akterjev v romanu gapresenečen sprašuje: »Knez, ste zdravnik?« In nato: »Le kako semvas mogel imeti za idiota! Vi opazite stvari, ki jih drugi ne.« Taveliki epileptik s svojo intuicijo zasluti usodne dogodke in se mujih kdaj posreči preprečiti. Čuti se blizu ljudem, do njih je zaupljiv,neskončno razumevajoč in dobrotljiv. Najbližje pa so mu otroci.»Idiot« predstavlja nadrazumsko plat človeške zavesti.Družbena reakcijaBolezen je vedno tudi družbeni pojav, izziv za okolje. Epileptikzahteva veliko prizanesljivosti in naklonjenosti tako od sorodnikovkot od družbe. V romanu Idiot reagirajo ljudje s celim spektromodzivov; prestrašeni so in se umikajo, zanimajo se in sočustvujejo,izražajo svojo premoč, norčujejo se iz bolnika, čutijo se olajšanein zadovoljne, da sami niso prizadeti z boleznijo. Dostojevski je vromanu Zločin in kazen označil ta negativni občutek zadovoljstvakot splošni pojav. Vsakdo ga ima, prav nihče ni brez tega občutka,pa naj čuti še tako resnično sočutje in prizadetost.Knez Miškin z uvidevnostjo doživlja odnos okolja kot telesno-duševnotrpljenje, še bolj pa razume težave in stiske soljudi. Ta epileptičnibolnik postane utelešenje eksistencialne prizadetosti, nasplohsočutja zdravih do bolnih in bolnih do zdravih. Samo kdor je trpel,razume trpeče. Razumevanje za ambivalenco človeškega bitja najdeMiškin pri ravno tako ogroženih osebah romana – pri nevrotičniin neuravnovešeni Nastasji (do nje goji najglobljo ljubezen), jetičnemIppolitu, rivalu Rogošinu, človeku s problematično naravo,zmedeni Epačini. Nastasja reče o njem prvi dan, ko ga je spoznala:»Prvič sem videla človeka.« Miškina ima za popolnega in obenemživljenjsko nezmožnega: »Angel ne more sovražiti, ne more pa tudiljubiti. Ali je mogoče ljubiti vse ljudi, vse svoje bližnje?«Odnos zdravnik - bolnikOdnos med zdravnikom in bolnikom postavlja zahteve do obeh,ni odvisen samo od zdravnika. Pravice, dolžnosti in kreposti veljajotako za zdravnika kot za pacienta in družbeno okolje. Odgovornostse ne sme od posameznika preložiti na družbo. Dostojevski v Zapiskihiz mrtvega doma odločno obsoja poskuse, da se pri zdravnikih,ki so izgubili humanost, krivdo zvrača na »milieu«. Slabi zdravnikibodo vedno obstajali, so »volkovi« v ovčji čredi. Karkoli ženavajajo kot svoje opravičilo, na primer, da je okolje krivo, so vednokrivi oni, posebno če so izgubili ljubezen do bližnjega. Ljubezendo bližnjega, prijaznost, bratsko sočutje s trpečimi je največkratpomembnejše od zdravil. Čas bi bil, da bi prenehali apatično valitikrivdo na »milieu«.Simbolika ali umetnost kotimanentna transcendencaZ zemeljskim bivanjem je neizbežno povezano telesno in duhovnotrpljenje, tako kot smrt. Montaigne (francoski filozof in pisatelj v16. stol.) pravi: »Ne umreš, ker si bolan, temveč, ker živiš.«Komaj še katera druga bolezen obsega celotno – telesno in duševnotrpljenje v filozofskih in religioznih razsežnostih tako zelo kotepilepsija. Za Dostojevskega je odločilna religiozna raven.Oznaka »sveta bolezen« je znana že iz antike in se večkrat pojavitudi pozneje. Tako ime ima božjast ne le zaradi božanskega izvora,ampak zaradi povezave njenega poteka z božanskostjo.Pri »idiotu« Miškinu se tik pred epileptičnim napadom, »sredižalosti, notranje potrtosti in muke« bliskovito razjasnijo možgani,za trenutek se krčevito napnejo življenjske sile. Občutenost življenja,zavesti se podeseteri v teh trenutkih, ki trajajo samo en blisk. Razum,srce sta nenadoma polna nenavadne svetlobe; vse razburjenje, vsi dvomi,nemir se razrešijo v višji mir, mir, poln jasne, harmonične radosti inupanja, poln smisla in zadnjega ustvarjalnega vzroka. To stanje se vtisti »sekundi« še stopnjuje in hipoma nato sesuje v napad. Ta ena»sekunda« je »najvišja stopnja harmonije, lepote«, globok občutek»polnosti, mere, pomirjenja in vzburjenja, kakor v molitvi stopnjujočese zlitje z najvišjo sintezo življenja«.Dovolj razvidna je vzporednica z avtorjem. Dostojevskemu sedoživljanje božjasti spremeni v najvišjo skrivnost njegove umetnosti;še nepoznano skrivnostno lepoto srka iz tega stanja. Tisti hippred izgubo zavesti, to sanjajoče čustvo sreče, ki navdihuje njegovoneverjetno bistrovidnost, razloži pisatelj neposredno: »Vi zdraviljudje, vi ne slutite, kakšen trenutek slasti prešinja epileptika enosekundo pred padcem ... Ne vem, ali ta slastna sekunda traja uroali več, a verjemite mi, vseh radosti življenja ne bi hotel menjatizanjo.«Bolezen je Dostojevskega vzdignila v bolj zbrana čustvena stanja,kar normalnemu občutju ni bilo dano; podelila mu je skrivnostenpogled v spodnji človekov svet. Tankoslušnost epileptičnega bolnikamu omogoči, da prisluhne poslednjim besedam duše, predense pogrezne v temo, in skrivnostna bistrovidnost v »sekundi« predpadcem potrjuje njegovo preroško zmožnost stika z najglobljim.Dostojevski – umetnik prihodnostiGlobin moderne duše niso razkrili moderni psihologi, znanstveniki,marveč brezmerneži med pisatelji, kakršen je bil Dostojevski.Revija ISIS - Junij 201155

ZanimivoO sebi pravi, da je vse življenje povsod prestopal meje, prestopilvse mere. Spustil se je do skritih izvirov podzavesti, se povzpel doneverjetnih višin samospoznanja. Nihče ni odkril toliko novega očloveški duši in tako razširil človeškega vedenja o sebi kot ta »psihologpsihologov«, viharni brezmernež, ki mu je bilo »neizmerljivoin neskončno enako potrebno kot zemlja sama«, čigar »stvarni«svet je nezavedno in nedoumljivo. Globlje je prodrl v podzavestkot zdravniki, pravniki, kriminalisti in psihopati. Kot upodabljalecnenavadnega nima primere v svetovni literaturi. Pred znanostjo je ssposobnostjo jasnovidne vsevednosti in sočutja upodobil vse vzgibečloveške notranjosti, vse njeno dobro in zlo. Ker je razkril vse podrobnostiduše, kaže globlje, bolj univerzalno svetovno čustvo kotvsi drugi pisatelji modernega časa.Dostojevskega religiozni humanizem izraža idejo o rešitvi človeštva.Položi jo v usta meniha Zosima v romanu Bratje Karamazovi:»Ljubi vse božje stvarstvo in vsako peščeno zrno v njem. Ljubivsak list, vsak žarek božje luči. Če ljubiš vse, boš prodrl v božanskoskrivnost stvarstva.«Avstrijski portretist črnih tonovEgon Schiele (1890–1918)Razstava ob ekskurziji »Medicinski Dunaj«ljubljanskih študentov medicineTatjana Tomazo Ravnik, Zvonka Zupanič SlavecSončen ponedeljek velikonočnega tedna, natančneje 18.aprila 2011, je na Dunaju pozdravil tri avtobuse ljubljanskihmedicincev, ki so se pri predmetu zgodovina medicine s prof.Zvonko Zupanič Slavec odpravili na ekskurzijo. Tam jih ječakal zanimiv program z ogledom patološkega muzeja (Narrenthurm)in medicinskega muzeja z anatomskimi voščenimifigurami, zgodovinsko-medicinsko zbirko in bogato staromedicinsko knjižnico, vse razstavljeno v zgradbi nekdanjevojno-medicinske akademije Josephinum. Medicinci so sivodeno ogledali še staro dunajsko bolnišnico, ki je sedaj žedesetletje preurejena v univerzitetni kampus. Po obsežnem inorganizacijsko odlično speljanem programu je ostalo še nekajčasa za ogled bogatih zbirk dunajskih muzejev in galerij.Leopoldov muzej je vabil na ogled čudovite zbirke secesijskeganakita iz germanskega, romanskega in celo ruskega prostora (Fabergé),ob teh filigranskih miniaturah izjemne lepote pa je posebnopozornost pritegnil kontroverzni avstrijski portretist, pri kateremnehote začutiš tesnobo in ujetost v njegove temne barve in neredkotudi mračne motive. Ob imenitnih naseljih barvitih hiš ta vtissicer zbledi, a se ob monumentalnem skupnem portretu Schielejas Klimtom ponovno vrne. Sijajno nadarjeni umetnik, ki mu ješpanska gripa prekinila življenjsko nit že pri 28 letih, bi gotovonaredil svetovno kariero, saj je v sebi nosil veliko inovativnost inhkrati drznost, da je kljub občasnim neugodnim odmevom družbevztrajal na svoji poti in plul, kot mu je narekovala notranja bit.Osvetlimo si življenje tega slikarja.Egon Schiele je znan avstrijski slikar, varovanec Gustava Klimta.Imenujejo ga tudi glavni figurativni slikar 20. stoletja. Zaznamujetaga intenzivnost slikanja in veliko avtoportretov. Zavitepostave in izrazite linije so značilne za slike in risbe, ki označujejoumetnika kot zgodnjega predstavnika ekspresionizma.Egon Schiele se je rodil v Tullnu ob Donavi 12. junija 1890. OčeAdolph Schiele je bil postajenačelnik, mati Maria Soukupovaiz Krumaua na Češkem je bila gospodinja. Kot otrok je hodil vsamostansko šolo, kjer je že njegov učitelj prepoznal in podpiralnjegovo umetniško nadarjenost. Ko je imel 15 let, je oče umrlza posledicami sifilisa. Skrb zanj je prevzel materin brat, ki je bilrazočaran nad njegovo nezainteresiranostjo za akademski študij.Leta 1906 je mladi Schiele vstopil v razred Christiana Griepenkerla,slikarja portretov in zgodovinskih dogodkov na dunajskilikovni akademiji. Študija ni opravljal z veseljem, saj ga je motilmočan konservativizem. To obdobje ni pustilo sledov v njegovemosebnem umetniškem stilu. Navdušil ga je linearni, dvodimenzionalnistil Gustava Klimta in dunajskih secesionistov.Leta 1907 se je srečal z Gustavom Klimtom, ki je v mlademumetniku začutil nadarjenost. Kupoval je njegova dela, organiziralzanj modele in ga predstavljal potencialnim zaščitnikom.Vpeljal ga je v skupino Wiener Werkstätte, ki je bila povezana ssecesijo. Leta 1908 je imel Schiele svojo prvo razstavo v Klosterneuburgu.Schiele je zapustil akademijo v letu 1909, ko jezaključil tretji letnik. Istega leta je njegov upor rodil umetniškorealizacijo, ki je bila neodvisna od stila, ki je slavil estetiko lepega.Ustanovil je skupino Neukünstgruppe in razvil stil risanja, kije premišljeno prisegal na vtisu krhkosti in napetosti.S subjektivnim, antiakademskim načinom je Schiele izbiralperspektive in poglede na način, ki je postave redko prikazoval zglavo navzgor ali v celotni dolžini postave. Tako so videti zaviteali deformirane v svoji kompozicijski ureditvi. Glavni motiv tehdekadentnih barvnih predstavitev so avtoportreti in portreti, patudi golota, ki jo določa močan erotični značaj. Podobe človekaje podkrepil z natančno psihoanalizo. Številni avtoportretikažejo na pretanjeno preučevanje lastnega duševnega stanja.Te slike so razburile konvencionalno razumevanje in so takopostale zgodnji primeri dunajskega ekspresionizma. Schiele seje nato pridružil združenju Bund Österreichischer Künstler in vletu 1913 delal za berlinski časopis Die Action.56 Revija ISIS - Junij 2011

ZanimivoEgon Schiele: Avtoportret z lampiončki, 1912.V letu 1911 je spoznal 17-letno Wally Neuziel, ki je z njimživela na Dunaju in mu bila tudi za model. Pobegnila sta iz ponjunem mišljenju klavstrofobičnega Dunaja in odšla v češkiKrumlov (Krumau), rojstno mesto Schielejeve matere. Njunnačin življenja ni bil po godu prebivalcem in tako sta kmaluodšla v Neulengbach, 35 km zahodno od Dunaja. Schiele jeiskal okolje za navdih in studio z nizko najemnino. Vendartudi v tem okolju nista bila dobrodošla in aprila leta 1912 je bilSchiele tri dni priprt zaradi slikanja zelo mladih golih modelov.Menili so, da je amoralen. V naslednjih letih je razdrl zvezo zWally in se leta 1915 poročil z Edith Harms, s katere družinoso bili na Dunaju sosedi. V času prve svetovne vojne je postalvojak (1915–1917) in nadrejeni oficir, ki je opazil njegov umetniškitalent, ga ni nikoli poslal na fronto. Lahko je skiciral inslikal, medtem ko je stražil ruske vojne ujetnike.Leta 1917 se je Schiele vrnil na Dunaj in nadaljeval umetniškoustvarjanje. Njegova dela so kazala zrelost umetnika s popolnoizpolnitvijo njegovih talentov. Slikar se je udeleževal številnihrazstav, kot npr. Wiener Sezessionsausstellung, ki je imela leta 1918velik uspeh in na kateri je razstavljal kar 50 svojih del. Za razstavoje prispeval tudi poster, ki je bil reminiscenca Zadnje večerje ssvojim portretom v podobi Kristusa. Po razstavi so cene njegovihdel zelo poskočile. V istem letu je imel odmevne razstave še vZürichu, Pragi, Dresdnu in 1914 v Parizu. Udeležil se je tudiskupinskih razstav 1910 v Pragi, 1912 v Budimpešti in Kölnu ter1913 sodeloval na nekaj razstavah secesije v Münchnu.Jeseni leta 1918 je španska gripa pokopala več kot 20.000 Evropejcev.Dosegla je tudi Dunaj. Žena Edith, ki je bila šest mesecevnoseča, je umrla za gripo 28. oktobra, Egon pa le tri dni za njo, 31.oktobra. Celo v času po smrti Edith je narisal nekaj njenih skic, kipredstavljajo njegova zadnja dela. Ustvaril je več kot 3.000 del.O Schielejevem življenju je bil leta 1980 posnet biografski film(Egon Schiele Exzess und Bestrafung – Eksces in kazen), ki ga jerežiral Herbert Vesely, v njem pa so nastopili Mathieu Carierkot Egon Schiele, Jane Birkin kot njegova umetniška muza inChristine Kaufmann kot njegova žena. Schielejevo življenje jebilo leta 1980 predstavljeno tudi v gledališko-plesni predstaviEgon Schiele (Stephan Mazurek). Schielejevo življenje in delosta tudi predmet številnih esejev (npr. Richard Avedon: BorrowedDogs) in novel (Mario Vargas Lios: The Notebooks of DonRigoberto).Leopoldov muzej v MQW na Dunaju poseduje Schielejevanajpomembnejša dela in tudi najpopolnejšo zbirko njegovihslik. Nekaj del je tudi v Muzeju Egon Schiele v Tullnu ter vGaleriji Belvedere na Dunaju.Skupinska fotografija medicincev 6. semestra MF UL z ekskurzije »Medicinski Dunaj« pred stavbo dunajske univerze aprila2011. Vodja prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, spremljevalci: Senta Jaunig, doc. dr. Metka Volavšek, dr. Aleksander Rotter, prof.Duša Fischinger, doc. dr. Tatjana Tomazo Ravnik (foto: Blaž Bertoncelj).Revija ISIS - Junij 201157

MedicinaSlika 1: Intranetni obrazec za prijavo padca.3. Prvi sestanek skupine:a. kratka predstavitev zapleta in predvidenega načina delab. razdelitev nalog4. Zbiranje podatkov5. Drugi sestanek skupine:a. natančna predstavitev zapletab. postavljanje dodatnih vprašanjc. dodatna pojasnila (v primeru potrebe po dodatnemzbiranju podatkov se člani skupine dogovorijo gledezbiranja dodatnih podatkov in nadaljujejo z naslednjimikoraki na naslednjem sestanku)d. ugotavljanje neposrednih in globljih vzrokov za zapletter prispevajočih dejavnikove. ugotavljanje varovalf. oblikovanje varnostnih priporočil6. Priprava zaključnega poročila7. Vrednotenje učinka uvedenih varnostnih priporočilMetodologijo s pripadajočimi orodji, združenimi v intranetniaplikaciji, še razvijamo in lahko, da jo bomo kasneje ob novihpraktičnih spoznanjih še spremenili oz. nadgradili.Sprejem odločitve za izvedbo analizePri odločitvi, ali je treba analizo obvezno izvesti, si pomagamoz matriko, s pomočjo katere ovrednotimo zaplet na osnovi njegovepogostosti pojavljanja in njegove resnosti. Našo matrikoše razvijamo na osnovi tujih primerov, med drugim preučujemotudi avstralsko metodologijo (Australian Government, 2010).Po tej metodologiji je za zaplet z oceno 3 izvedba analize obvezna.Lahko pa se odločimo za izvedbo analize tudi pri zapletih,ki so ocenjeni z nižjo vrednostjo, še posebno, če so zaposlenimotivirani za to ali pa bi imela le-ta veliko učno vrednost.Določitev skupine strokovnjakov,ki bo izvedla analizoAnalizo izvede skupina treh do petih oseb, ki je sestavljenaposebej za to nalogo. Vanjo so vključeni zaposleni, ki dobropoznajo delovanje oddelka, kjer se je pripetil zaplet, in strokovnjaki,ki niso zaposleni na tem oddelku.Strokovnjak, ki je zaradi poznavanja metodologije izbran zausmerjanje analize, opravi intervju z udeleženimi pri dogodku,da pridobi podatke, ki se jih uporabi v analizi. V skupino zaanalizo varnostnega zapleta se vključi zaposlene, ki opravljajoenakovredno delo tistemu, pri katerem se je zgodil zaplet.V primeru resnih zapletov se je treba z zaposlenimi, ki so bilineposredno vpleteni, čim prej po dogodku pogovoriti in jimponuditi psihološko podporo. Opraviti je treba tudi razgovor spacientom in njegovimi sorodniki.Revija ISIS - Junij 201159

MedicinaSlika 2: Uporaba orodja Teamworks.Vir: http://www.teamworks.si/?id=idejni.php&to=1 (15. 2. 2011).Prvi sestanek skupineNa prvem srečanju članov skupine za analizo pooblaščenec zavarnost ali druga usposobljena oseba, ki vodi preiskavo, predstaviprimer. Na tem prvem sestanku se člani dogovorijo gledetega, kdo bo opravil naslednje naloge:• zbiranje podatkov in priprava natančnega opisa dogodkov, kiso se zgodili pred nastopom zapleta;• pregled literature, zakonodaje, standardov, smernic, protokolov,tehničnih navodil itd., da se pridobi dodatne podatke, kise jih bo potrebovalo pri analizi zapleta;• dogovorijo se, kdo bo pisal zapisnike, poročilo itd.Zbiranje podatkovPodatke za analizo se pridobi iz sporočila o zapletu, iz medicinskedokumentacije, elektronskih zapisov, ogleda lokacije, kjer jeprišlo do zapleta, s pomočjo razgovorov itd. To nalogo običajnoopravi oseba, ki vodi analizo.Drugi člani komisije pregledajo dodatne vire, kot so zakonodaja,interni protokoli, strokovna literatura itd.Drugi sestanek skupineNa sestanku oseba, ki vodi analizo, drugim članom tima podakronološki potek dogodkov in diagram poteka dogodkov. Drugičlani predstavijo dodatne podatke, ki so jih zbrali. Vodja analizenato pozove ostale člane skupine k dodatnim vprašanjem. Vprimeru, da skupina lahko odgovori na vsa dodatna vprašanja,se nadaljuje z naslednjimi koraki, v nasprotnem primeru sedogovorijo za dodatno zbiranje podatkov in se z naslednjimikoraki analize nadaljuje na naslednjem sestanku.V naslednjem koraku s pomočjo izmenjave idej in misli (angl.brainstorming), ki je poznana tehnika za skupinsko pridobivanjeidej, poiščejo neposredne in globlje vzroke ter prispevajočedejavnike za nastanek zapleta. V UKCL bomo za podporoizvajanja teh sestankov na računalnike v računalniški učilnicinamestili program Teamworks (slika 2). Program omogočaanonimno in s tem bolj sproščeno izražanje idej.Nato se prispevajoče dejavnike preveri še na sistematičen načinpo prirejeni metodologiji usmerjevalnih vprašanj (t.i. Triageand Triggering Questions), ki so jo razvili v organizaciji Departmentof Veterans Affairs National Center for Patient Safety(U.S. Department of Veterans Affairs, 2009). Naš prirejennabor usmerjevalnih vprašalnikov bo uporabnikom dosegljivna intranetu v okviru intranetne aplikacije (slika 3). V UKCLsmo usmerjevalna vprašanja razdelili v naslednje sklope: bolnik,človeški faktorji, oprema, usposabljanje, organizacija/postopkiin okolje.Po določitvi vzrokov in spremnih dejavnikov ugotavljamo,katera varovala iz posamezne skupine nabora varoval bi lahkopripomogla k preprečitvi zapleta, katera so bila že uvedena, aniso bila učinkovita, katera bi bilo potrebno uvesti. Tudi v temdelu si najprej pomagamo s programom Teamworks za zbiranjeidej in nato še sistematično pregledamo nabor varoval, ki jeSlika 3: Usmerjevalna vprašanja v intranetni aplikaciji za podporo analizi varnostnih zapletov.60 Revija ISIS - Junij 2011

Medicinavgrajen v intranetno aplikacijo, ki olajša določitev varoval teromogoča tudi njihov grafični prikaz.Nato člani skupine oblikujejo varnostna priporočila. Pri temlahko upoštevajo tudi metodologijo SMART (Wikipedia, 2011).Priprava zaključnega poročilaČim prej po zaključku sestanka skupine za analizo se napiše zaključnoporočilo. Intranetna aplikacija bo vsebovala predlogo, kibo olajšala pisanje standardiziranih poročil. Poročila bodo imelaenoten videz in strukturo in bodo tako bolj pregledna. Poročilone sme vsebovati podatkov, ki bi omogočali razkritje pacientoveidentitete, in prav tako ne podatkov, ki bi lahko razkrili identitetozaposlenih, ki so bili vpleteni v zaplet. Poročilo tudi ni delpacientove dokumentacije.Če bolnik izkaže zanimanje, se zanj in njegove svojce pripravikratek povzetek poročila z opravičilom zaradi neželenega dogodka,ki ga je doživel, in z ugotovitvami o zapletu ter predvidenihukrepih, ki bi v bodoče preprečevali podobne dogodke.Vrednotenje učinka uvedenihvarnostnih priporočilPomembno je, da se preveri, ali so bila varnostna priporočilarealizirana in tudi kakšen je bil njihov učinek.PrimerUporabo metodologije za analizo zapleta bomo v nadaljevanjuprikazali na spodaj opisanem resničnem varnostnem zapletu,ki se je pripetil pred leti. Takrat analiza ni bila izvedena, smo jopa izvedli eksperimentalno v okviru razvijanja metodologije zaanalizo zapletov.Zgodilo se je v sobi intenzivne nege na enem od kirurškihoddelkov. Tistega jutra je v sobi ležalo šest pacientov. Zanje soskrbeli: dve srednji medicinski sestri, ena diplomirana medicinskasestra, ki je opravljala opravila v tej sobi in še v drugiekvivalentni sobi intenzivne nege na vzporednem hodniku,in dijak srednje zdravstvene šole, ki je pomagal v obeh sobahintenzivne nege. Ena od srednjih medicinskih sester je pacientki,ki je bila prejšnji dan operirana, od flebokatetra odklopilainfuzijske sisteme in tudi cevko od epiduralnega katetra, prekkaterega je perfuzijska črpalka dovajala mešanico zdravil protibolečinam. Nato je pacientki pomagala vstati, jo pospremilado umivalnika v sobi in ji pomagala pri umivanju. Proti koncuumivanja je v sobo vstopil dijak, ki je prišel pomagat. Prevzelje pacientko, ker se je srednja medicinska sestra lotila drugegaopravila. Dijak je pacientki pomagal nazaj v posteljo in natovse cevke, vključno s tisto z mešanico zdravil proti bolečinam,priključil na flebokateter in tudi vključil perfuzijsko črpalko.Pacientko je tudi priklopil na monitor (EKG, pulzna oksimetrija,RR). Čez nekaj časa je v sobo prišla anestezijska medicinskasestra, ki je izvajala obiske pri pacientih, ki so prejemaliprotibolečinsko terapijo. Zaznala je napako. Pacientka je bilabradikardna, zardela v obraz in ko jo je anestezijska medicinskasestra vprašala, kako se počuti, je dejala, da ji je malo vroče in dajo rahlo srbi in mravljinči okoli ust.Opis eksperimentalne analizeOpisani zaplet bi lahko imel katastrofalen izid in zato je obveznaizvedba analize. Mešanica zdravil proti bolečinam, ki jo ječrpalka vbrizgavala v flebokateter, je vsebovala tudi marcaine –zdravilo, ki v primeru intravenozne uporabe (namesto epiduralne)povzroči številne stranske učinke. V najslabšem primerulahko pride celo do srčnega zastoja, ki se ne odziva na običajnereanimacijske ukrepe in pacient umre.Za obravnavani primer bi bila primerna naslednja sestava skupineza analizo: pooblaščenec za varnost, zdravnik ali diplomiranamedicinska sestra, ki je usposobljena za izvajanje analiz in nizaposlena na oddelku, kjer se je pripetil zaplet, zdravnik anesteziolog,anestezijska medicinska sestra, srednja medicinska sestra.Slika 4: Diagram poteka.Revija ISIS - Junij 201161

MedicinaNa prvem sestanku je oseba, ki je vodila eksperimentalno analizo,že podrobno predstavila problem, ker je zelo dobro poznalaokoliščine zapleta. Tako se je takoj nadaljevalo z naslednjimikoraki, saj so bili že vsi potrebni podatki zbrani. Zaporedjedogodkov je prikazano v diagramu poteka na sliki 4.Skupina je nato izoblikovala naslednji sklop dodatnih vprašanj:• Zakaj je bila pacientka sploh odklopljena od kontinuiraneepiduralne analgezije?• Ali je bilo osebje seznanjeno s tem, kakšne so lahko poslediceintravenozne uporabe zdravila, ki je namenjeno zaepiduralno uporabo?• Ali je bila na cevki, ki je bila namenjena priklopu na epiduralnikateter, nalepljena opozorilna nalepka z opozorilom, dase sme cevko priklopiti le na epiduralni kateter?• Zakaj ni bila izvedena dvojna kontrola?• Ali je bil pred priklopom cevke preverjen zapis na temperaturnemlistu?• Kakšna je bila vloga diplomirane medicinske sestre pricelotni zadevi?• Zakaj je dijak smel opravljati priklope infuzijskih sistemov?• Zakaj ni dijaka nihče nadzoroval?• Zakaj zaposleni niso zaznali bradikardije in zariplosti obrazapri pacientki?Oseba, ki je vodila analizo,je dala dodatna pojasnila:Razlog, da se jeodklopilo vse cevi, je biluveljavljen postopek, dase paciente pred prvimvstajanjem po operacijiodklopi od infuzije inepiduralne analgezije,da je pacientu olajšanogibanje in da se fizioterapevtomin medicinskimsestram ni trebaizogibati infuzijskemustojalu, ko pacientu pomagajopri hoji. Polegtega perfuzijska črpalkani imela vgrajenihdržal, ki bi omogočalapričvrstitev črpalke nainfuzijsko stojalo, in jebila zato položena naomarico poleg postelje.Odklapljanje pacientovod infuzij in epiduralneanalgezije je bilanavada, ki je mogočeSlika 5: Grafični prikaz vzrokov za zaplet in varoval.res olajšala delo fizioterapevtom in medicinskim sestram, a se je pritem podcenjevalo varnostne vidike: možnost napačnega priklopa inda vsako odklapljanje infuzijskih sistemov in sistema za epiduralnoanalgezijo predstavlja tveganje za okužbo. Nenadziranje dijaka jeimelo globlji vzrok v tem, da se v bistvu nihče od članov negovalnegatima sploh ni dobro zavedal nevarnosti napačnega priklopa,ker ob uvedbi nove metode pooperativnega lajšanja bolečin ni bilodovolj izobraževanj s poudarkom na varnostnem vidiku. Drugapomanjkljivost ob uvedbi nove metode je bila, da ni bilo poskrbljenoza uvedbo varnostnega mehanizma: lepljenje opozorilnenalepke že v operacijski dvorani na tisti del cevke, ki se ga priključina epiduralni kateter in tudi na samo črpalko, ki dovaja mešanicozdravil. Predpisa, da bi se izvajalo dvojno kontrolo, ni bilo in tudidijak ni preveril zapisa na temperaturnem listu pred priklopomcevk. Diplomirana medicinska sestra je bila ves čas v sobi, opravljalaje različna opravila in le bežno spremljala dogajanje tudi v zvezis pacientko, pri kateri je prišlo do zapleta. Dijak je že dlje časa delalprek študentskega servisa, pridobil je že kar nekaj izkušenj, bil jezelo motiviran in samoiniciativen. Dejansko so ga zaposleni sprejemaliže kot del kolektiva, kot nekoga, ki je že dlje časa redno zaposlen.Zaposleni niso zaznali bradikardije, ker na monitorju niso bilenastavljene meje alarmov oz. je bil alarm izklopljen. Pacientke se niveč opazovalo, ker je bila jutranja nega pri njej zaključena in se jeosebje posvečalo drugim pacientom.Po teh dodatnih pojasnilih je slika dogodkov postala jasnejša.Neposredni vzrok za zaplet je bil jasno razviden: priklop62 Revija ISIS - Junij 2011

Medicinaanalgetske mešanice na intravenozni kateter namesto na epiduralnikateter. S pomočjo usmerjevalnih vprašanj se je ugotovilo,da so dejavniki iz skupin: človeški faktorji, oprema, usposabljanjein organizacija pogojevali nastanek globljih vzrokov, ki sopripeljali do neposrednega vzroka za nastanek zapleta:• odklapljanje cevk zaradi različnih vzrokov (slaba stojala sslabo gibljivimi kolesci in brez nastavkov za obešanje vrečk;perfuzijske črpalke brez držal za pričvrstitev na infuzijskostojalo);• tehnična pomanjkljivost, ki omogoča napačen priklop;• pomanjkanje varnostnih opozoril na opremi;• šibko zavedanje možnosti tovrstnega zapleta med osebjem;• neizvajanje dvojne kontrole pred ponovnim priklopom cevk;• pozna zaznava zapleta zaradi neuporabe alarmov pri monitorju.V naslednjem koraku so člani skupine najprej s pomočjo izmenjaveidej in misli in nato še s sistematičnim pregledom seznamamožnih varoval ugotovili, katera varovala bi lahko preprečila zapletali vsaj omogočila hitrejšo zaznavo aktivne napake (slika 5).Skupina je nato oblikovala seznam varnostnih priporočil, določilaodgovorne osebe in roke za njihovo uvedbo (preglednica 1).Najbolj in popolnoma učinkovit ukrep, da se opisani zapletne bi več ponovil, bi bil ta, da bi imele cevke za priklop naepiduralni kateter drugačen premer kot cevke, ki so namenjenepriklopu na žilni kateter. Žal zaenkrat proizvajalcev tovrstneopreme niti tako velike institucije za varstvo pacientov, kot jenpr. Institute for Safe Medication Practices v ZDA (ISMP,2011), v to niso prepričale, zato tega ukrepa nismo uvrstili v našnačrt uvedbe varnostnih izboljšav.Zaključno poročilo za opisani primer ni bilo napisano, ker je šloza eksperimentalno analizo.ZaključekEksperimentalna analiza je pokazala, da metoda kljub navideznienostavnosti zahteva veliko znanja in izkušenj, ki nam jih še primanjkuje.Tako smo videli, da je za uspešno izvedbo analize zelopomembno, da pooblaščenec za varnost ali druga oseba, ki vodianalizo, povsem samostojno obvlada metodo, dobro pozna delovanjekompleksnega sistema bolnišnice ter da on in ostali članiskupine razmišljajo sistemsko, saj drugače lahko analiza odkrijevzroke, prispevajoče dejavnike in potrebne varnostne izboljšavele na površinski ravni, brez odkritja globljih vzrokov, katerihodprava res šele prepreči ponovitev zapleta. V eksperimentalnianalizi smo videli, da mora tisti, ki vodi sestanke, stalno skrbetiza uravnotežen potek. Nekateri člani skupine »prehitevajo« poteksestanka in jih mora vodja sestanka znati umiriti. Prav tako se jepokazalo, da lahko člani skupine kar hitro pričnejo vrednotiti alicelo kritizirati izjave drugih, kar je povsem v nasprotju s tehniko»viharjenja možganov« in zato menimo, da bo koristna uporabaprograma Teamworks, ki to preprečuje.UkrepUkinitev odklapljanja epiduralneanalgezije, če le-to ni nujnopotrebno. Obvezna uvedbadvojne kontrole, če se cevkeponovno priklaplja.Priprava izobraževanja v zveziz epiduralno analgezijo na vsehoddelkih, kjer se ta uporablja –pristojnost ravnanja s sistemi zaepiduralno analgezijo se podelisamo zaposlenim, ki opravijoizobraževanje.Lepljenje opozorilnih nalepkna cevke, ki se priklopijo naepiduralni kateter in na črpalkože v operacijski dvorani.Vgraditev držal za pričvrstitevna infuzijska stojala naperfuzijske črpalke, popravilovseh kolesc na inf. stojalih innadgradnja inf. stojal z držaliza vrečke.V nabor kriterijev za izborperfuzijskih črpalk dodati, damora imeti perfuzijska črpalkadržala za pričvrstitev na infuzijskostojalo.Odgovorna osebaza izvedboGlavne med. sestreoddelkov, ki uporabljajoepiduralnoanalgezijoAnestezijska medicinskasestra zapodročje pooperativneanalgezijein pedagoškemedicinske sestrena oddelkih, kiuporabljajo epiduralnoanalgezijoAnestezijska medicinskasestra zapodročje pooperativneanalgezijeVodja Tehničnovzdrževalnihslužbin glavne med.sestre oddelkov, kiuporabljajo epiduralnoanalgezijoVodja KomercialneslužbePreglednica 1: Načrt uvedbe varnostnih izboljšav.Rok zaizvedboTakoj14 dniTakoj14 dniTakojV UKCL nameravamo testirati uporabnost metodologije na osnovidodatnih eksperimentalnih analiz, dokončati razvoj metodologije,nadgraditi intranetno aplikacijo s pripadajočimi orodji za sporočanjezapletov in podporo izvajanju analiz, pripraviti priročnik zaizvajanje analiz ter zdravnike in medicinske sestre, ki delujejo napodročju kakovosti in varnosti, usposobiti za izvajanje analiz.Literatura je na voljo pri avtorjih.*Kratka oblika članka je pripravljena za 8. Kongres zdravstvenein babiške nege, Maribor, 12. do 14. maj 2011.Revija ISIS - Junij 201163

MedicinaKlinična farmacija – priložnost in prednostza bolnike na sistemskem zdravljenju rakaPrimer Enote za sistemsko terapijo raka na Kliniki GolnikLea Knez, Nadja Triller, Aleš Mrhar, Tanja ČuferV predhodni številki revije Isis smo predstavili vlogo kliničnegafarmacevta pri zdravljenju bolnikov s tuberkulozo naKliniki Golnik, v tem prispevku pa prikazujemo prednostitakega sodelovanja pri sistemskem zdravljenju raka.Zdravila, ki jih uporabljamo pri sistemskem zdravljenju raka,lahko razdelimo v tri skupine: citostatiki, hormoni in tarčnazdravila. Zdravljenje s temi zdravili zahteva še večjo previdnostkot zdravljenje z ostalimi zdravili. Protitumorna zdravila namrečuvrščamo med zdravila, pri katerih je razmerje med tveganjemin koristjo zelo veliko. Zato so napake pri njihovem predpisovanju,pripravi in uporabi povezane z veliko verjetnostjo za resneneželene dogodke ali za bolnika celo usodne. Še več, resni zapletipri zdravljenju s protitumornimi zdravili se lahko pojavijo tudiob doslednem upoštevanju vseh veljavnih navodil in priporočil.Prav zaradi vsesplošnega tveganja vse več proizvajalcev povezujedovoljenje za uporabo teh zdravil z navedbo, da lahko ta zdravilapredpisuje samo ustrezno izobražen internist onkolog. Dodatnopa je za varno sistemsko zdravljenje bolnikov z rakom potrebnoaktivno sodelovanje zdravstvenih delavcev različnih strok.V naši bolnišnici smo v skupnem prizadevanju po izboljšanjuoskrbe onkoloških bolnikov vzpostavili tesno sodelovanje zdravnikovinternistov, usmerjenih v onkologijo, kliničnih farmacevtov inmedicinskih sester. Z vsakim bolnikom, ki je po sklepu konzilija zatumorje prsnega koša napoten na sistemsko zdravljenje v našo enoto,se ob prvem pregledu sreča tudi farmacevt. Farmacevt se z bolnikompogovori o njegovem dosedanjem zdravljenju z zdravili inpoda mnenje o možnih interakcijah ostalih zdravil s predlaganimsistemskim zdravljenjem. Interakcije vplivajo na farmakokinetikoter farmakodinamiko zdravila in posledično na klinično učinkovitostin varnost. Vsaka interakcija ne zahteva ukinitve zdravljenjaz zdravilom, pri nekaterih bolnikih pa ukinitev zdravljenja z določenimzdravilom morda sploh ni možna. Zato je nujna razpravamed odgovornim zdravnikom in farmacevtom o možnostih zaukrepanje pri posameznem bolniku. Tega sodelovanja ne moremonadomestiti zgolj z uporabo programov za iskanje interakcij.Sodelovanje vseh članov zdravstvenega tima je sestavni del vsakebolnikove obravnave. Vsako sistemsko terapijo raka, predpisanos strani zdravnika onkologa, pregleda farmacevt, ki zdravila tudipripravi, pred aplikacijo kemoterapije pa istovetnost predpisanegain pripravljenega zdravila preveri dodatno medicinska sestra. Vsisodelavci tima s svojim podpisom zagotavljajo ustreznost predpisanegain apliciranega zdravljenja. To sodelovanje je razvidnotudi iz dokumentacije (slika).List bolnika na sistemskem zdravljenju raka je bil na KlinikiGolnik pripravljen prav z namenom čim boljšega in preglednegaList bolnika na sistemskem zdravljenju raka (prvi del), na katerembeležimo osnovne podatke o bolniku in sistemskem zdravljenjuraka, predpisane odmerke in neželene učinke zdravljenja.64 Revija ISIS - Junij 2011

Medicinasodelovanja vseh strokovnjakov, ki sodelujejo pri izvedbi sistemskegazdravljenja. Pri pregledu predpisa kemoterapije farmacevtpreveri izračun odmerkov predpisanih zdravil glede na bolnikovotelesno površino, ustreznost odmerkov glede na bolnikovo krvnosliko, ledvično in jetrno funkcijo, ustreznost predpisa antiemetičnegain drugega podpornega zdravljenja ter pravilnost vsehadministrativnih podatkov. Pri tem pregledu farmacevt primerjaskladnost predpisa s protokoli sistemskega zdravljenja s posameznimishemami, ki so bili izdelani v sodelovanju zdravnikov,farmacevtov in medicinskih sester. Vsako odstopanje mora farmacevtpreveriti z odgovornim zdravnikom specialistom. Namenponovnega pregleda predpisa kemoterapije s strani farmacevtaje preverjanje ustreznosti predpisa glede na dogovorjene protokolezdravljenja in potrditev, da so vsa odstopanja od protokolovstorjena namerno, tj. na osnovi dobro pretehtanih strokovnihrazlogov.Pomembno je, da se vsi zavedamo, da so odstopanja od veljavnihpriporočil pogosto potrebna za dobro obravnavo, ki zahtevaprilagajanje zdravljenja glede na potrebe in značilnosti posameznegabolnika. Hkrati pa je pomembno tudi zavedanje, da lahkovsako nenamerno odstopanje v zdravljenju s protitumornimizdravili ogrozi bolnikovo varnost in je zato pomembno takaodstopanja prepoznati in preprečiti. Ponovni pregled predpisakemoterapije s strani farmacevta je dodaten varnostni mehanizem,poglobljen s farmacevtovo ekspertizo farmakokinetike terfarmakodinamike in interakcij med zdravili. Prednosti tega sodelovanjasmo pokazali tudi v retrospektivni analizi farmacevtovihintervencij med pregledom predpisa kemoterapije, ki so podrobnejeopisane drugje (Knez L, Jošt M, Toni J et al. Uvajanje novihfarmacevtskih storitev ob prehodu na centralizirano pripravoprotitumorskih zdravil. Zdrav Var 2011; 50: 12–23.).Na podlagi naših izkušenj menimo, da lahko s skupnim sodelovanjemzdravstvenih delavcev različnih strok ponudimo onkološkimbolnikom boljšo in bolj varno obravnavo, in verjamemo,da bo v prihodnosti takšno sodelovanje prepoznano kot nujenpredpogoj za izvajanje sistemskega zdravljenja raka.Strokovno srečanje okolorektalnem karcinomu vSplošni bolnišnici Slovenj GradecZdenko KikecNovembra leta 2009 smo »gastroenterologi« SB Slovenj Gradecpripravili strokovno srečanje o akutnem pankreatitisu, z namenom,da ovrednotimo svoje dosedanje delo in pripravimo kliničnopot obravnave tega resnega obolenja. Zaradi dobro sprejetegastrokovnega srečanja smo se z velikim veseljem in obetilotili naslednjih dveh. V prvi polovici leta 2010 smo natančnoobdelali krvavitve iz zgornjih delov prebavne cevi, novembra2010 pa smo skupaj z zdravniki primarne ravni in s pomočjoprof. Saše Markovič Predan predstavili obolenja jeter. Predstavljenaje bila patologija, klinična slika, diagnostika in možnostizdravljenja različnih jetrnih bolezni. Pečat jesenskemu srečanjusta še posebej dodali Zdenka Koželj Rekanovič, dr. med., spec.splošne medicine, ki je na slikovit in nazoren način prikazaladileme ob bolniku z okvaro jeter zaradi virusnega hepatitisa, začinjenegaz alkoholizmom in uživanjem trdih drog, in prof. SašaMarkovič Predan. Le-ta je v svoji predstavitvi seznanila večkot sto prisotnih o možnosti presaditve jeter, indikacijah zanjo,svetovnih in naših rezultatih ter kako v praksi začeti postopekza njeno izvedbo. Na koncu se je razvila živahna razprava, kar jerazumljivo glede na pogostost jetrnih obolenj v Sloveniji zaraditakšnih ali drugačnih razlogov.Skupinsko delo, krepitev stikov med primarno in sekundarnoravnjo zdravstva, ugodni odzivi okolice in vidne koristi za bolnikeso nas prepričali, da smo na pravi poti in je z organizacijostrokovnih srečanj treba nadaljevati.19. aprila 2011 smo se ponovno zbrali na Letališču SlovenjGradec, ki nam nudi prostorske in tehnične možnosti, inpripravili četrto strokovno srečanje. Tokratna tema je bil rakdebelega črevesa in danke (RDČD), ki je danes v Slovenij velikzdravstveni problem, saj ga vsako leto odkrijemo pri približno1.400 bolnikih. Da je problem še večji, je obolenje pogostodiagnosticirano v napredovalem stadiju, zato je zdravljenjezahtevnejše in manj učinkovito.Od leve: Miroslav Vujasinović, Zdenka Koželj Rekanovič,prof. Saša Markovič (foto: Aljoša Videtič).Revija ISIS - Junij 201165

MedicinaVladimir Natek, specialist interne medicine, je na začetkustrokovnega srečanja predstavil epidemiološke podatke, kliničnosliko, diagnostične možnosti in dejavnike tveganja RDČD.Največ lahko v preventivne namene storimo z zdravo prehrano,vzdrževanjem primerne telesne teže, gibanjem in sodelovanjemv programu Svit.Avtor tega prispevka sem predstavil skoraj dveletne izkušnjes presejalnim programom zgodnjega odkrivanja in zdravljenjapredrakavih spremem in samega raka debelega črevesa in danke(Svit) v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Analiza dosedanjihrezultatov je pokazala, da odkrijemo RDČD pri 7,5 odstotkapreiskovancev v programu Svit, večina obolenj pa je bila odkritav zgodnjem stadiju, ko so možnosti za petletno preživetje90-odstotne ali več. Pri več kot polovici preiskovancev smo odstraniliadenome različnih velikosti. Ob dovolj visokem odzivupovabljencev lahko v nekaj letih pričakujemo boljše preživetjebolnikov in manjšo incidenco RDČD.Prim. Saša Rainer, specialist radiolog, nas je seznanil z relativnonovo in v našem prostoru ne tako pogosto izvajano CT-kolonografijo.Predpriprava nanjo je podobna kot za kolonoskopijo,izvede pa se s pomočjo CT. Kadar je črevo čisto in z insuflacijozraka dovolj razširjeno, lahko vidimo že nekaj milimetrovvelike polipozne spremembe. Prednost CT-kolonografije jenebolečnost same preiskave, velika senzitivnost za patološkespremembe in možnost detekcije patoloških sprememb naostalih organih v abdomnu. Slabša stran je izpostavljenost rentgenskemusevanju in nezmožnost jemanja histoloških vzorcev.V naši ustanovi se odločimo zanjo v primeru, da kolonoskopijatehnično ni izvedljiva v celoti. Zaradi dobrega sodelovanja znašimi radiologi CT-kolonografijo opravimo še isti dan, ko smoposkusili s kolonoskopijo, kar je prijazno za preiskovanca, kermu je prihranjeno ponovno in neprijetno čiščenje črevesja.Dr. Luka Ležaič, specialist internist, nam je natančno predstavilfizikalne osnove in samo izvedbo preiskave s PET-CT. Spoznalismo možnosti, ki nam ji ta preiskava nudi v diagnostikimalignih obolenj prabavil, njeno senzitivnost in specifičnosti.Kirurg Rajko Golobinek in specializant kirurgije Janez Pucelista prikazala kirurško zdravljenje RDČD, ki edino omogočapopolno ozdravitev, kadar je obolenje odkrito dovolj zgodaj.Opisala sta različne kirurške tehnike in možnosti operativneodstranitve rakavih sprememb kolona in danke. V zadnjem časuso se uveljavile endoskopske tehnike, ki ob pravilni indikacijipovsem enakovredno nadomeščajo klasični pristop, pri tem padosti manj travmatizirajo bolnikovo tkivo.Ko je kirurg maligni tumor odstranil, pregleda resektat s pripadajočimibezgavkami patolog, ki poda dokončno oceno razširjenostiobolenja. Takrat se običajno prične s kemoterapijo. Prof.dr. Borut Štabuc, predstojnik kliničnega oddelka za gastroenterologijov UKC Ljubljana, nam je zelo natančno predstavilmožnosti ter indikacije različnih kemoterapevtikov in biološkihzdravil. Svoje predavanje je podkrepil z rezultati velikih multicentričnihštudij, ki so pokazale ugodne rezultate tako gledepreživetja kot intervala do ponovitve bolezni. Pomembno je, dase lahko nekatere vrste kemoterapije v sodelovanju z onkologiizvajajo tudi v večjih perifernih bolnišnicah, kjer je na voljo zato posebej usposobljen specialist, običajno je to internist.Kljub vsemu trudu, tako bolnikov, kirurgov, onkologov in zdravnikovostalih specialnosti, ki so sodelovali v diagnostičnem interapevtskem postopku, se včasih rak razširi na oddaljene organe,najpogosteje so to jetra. Možnosti kirurškega zdravljenja jetrnihmetastaz sta prikazala predstojnik oddelka za abdominalnokirurgijo UKC Maribor prim. doc. dr. Stojan Potrč in njegovsodelavec mag. Arpad Ivanec.Tudi več kot tri metastaze v jetrihniso kontraindikacija za metastazektomijo, pomembno je, da seohrani dovolj funkcionalnega tkiva, ki mora zadostovati potrebamtelesa, hkrati pa imeti dovolj velike sposobnosti regeneracije.Prisotni smo bili navdušeni nad zmožnostmi in rezultati kirurgoviz UKC Maribor. Seznanili smo se tudi s točkovnim sistemomFong in možnostjo popolne ozdravitve nekaterih bolnikov, kljubnapredovali bolezni. Prof. Eldar Gadžijev je pustil velik pečat nasodelavcih v času nekajletnega službovanja v UKC Maribor.Dostikrat niti ne pomislimo ali celo zanemarimo prehranskividik bolnikov, obolelih za RDČD, pred in po operaciji inkemoterapiji. Na to nas je opozorila in predstavila tri konkretneprimere iz prakse univerzitetna inženirka živilske tehnologijemag. Marjetka Škorja. V SB Slovenj Gradec njene izkužnje inznanje izkoriščamo na tedenskih oddelčnih vizitah in na onkološko-kirurško-internističnemkonziliju.Po živahni razpravi nam je na kratko predstavila delovanjeZdruženja za boj proti raku debelega črevesa in danke, Europakolon,njegova predsednica Ivka Glas. Na strokovnem srečanjusmo se dogovorili za konkretno sodelovanje.Po več kot štirih urah intenzivnega dela smo, kljub dokaj pozniuri, srečanje zaključili s prigrizkom.Kaj reči na koncu? Namen, ki smo ga imeli organizatorji, smo vceloti dosegli. Slišali smo veliko novosti, ki jih bomo uporabili vsvoji vsakodnevni praksi. Bolniki bodo imeli medicinsko oskrbo ponajnovejših spoznanjih. Pomena spletanja novih poznanstev in vezipa se tako vsi dobro zavedamo. Za jesen pripravljamo novo strokovnosrečanje, obravnavali bomo funkcionalne bolezni prebavil.Pri organizaciji strokovnega srečanja je pomagala Krka, d. d.66 Revija ISIS - Junij 2011

VIII. celjski dneviZlom kolka v Sloveniji2000–2010Kristjan Omahen18. in 19. marca letos so se odvijali že VIII. celjskidnevi, organizirani v sodelovanju Društva travmatologovSlovenije, Združenja za fizikalno in rehabilitacijskomedicino SZD, Združenja ortopedov SZD,Travmatološkega oddelka SUB Celje ter nacionalneekspertne skupine BJD. Organizacijskemu odboru jepredsedoval prof. dr. Radko Komadina. Namenjeniso bili analizi uspehov in še nerešenih problemov vzvezi s problematiko zloma kolka pri starostniku vSloveniji. Tokrat je organizacijski odbor za srečanjeizbral kongresni center hotelov LifeClass v zadnječase vse bolj mondenem Portorožu.Celjski dnevi so ortopedsko-travmatološko-fiziatričnabienalna strokovna srečanja z mednarodno udeležbo,ki so bila prvič organizirana leta 1997. V Desetletjugibal Svetovne zdravstvene organizacije so prerasli vtemelj novega področja mišično-skeletne medicine.Letos so bili celjski dnevi organizirani na temo najnevarnejšeosteoporotične frakture starostnika – zlomakolka.Prvi dan se je začel z uvodnim govorom prof. dr. RadkaKomadine, nacionalnega koordinatorja in ambasadorjaDesetletja gibal SZO, ki je predstavil 10-letnokampanjo Desetletja gibal in napovedal nadaljevanjeprojekta v naslednjem desetletju. Sledila so predavanjao epidemiologiji, demografskih pokazateljih tero biomehaniki zloma kolka. Poudarjena je bila vlogaosteoporoze in spremljajočih bolezni pri zdravljenjuzloma kolka starostnikov.V naslednjem sklopu predavanj je bil predstavljenpomen zgodnje kontinuirane medicinske rehabilitacijepo zlomu kolka ter predlogi enotnih priporočil za vsoSlovenijo za medicinsko rehabilitacijo po teh poškodbah,saj je nadaljevanje rehabilitacije pri poškodbah zzlomom kolka pri nas še vedno neurejeno. V anesteziološkemsklopu je bila prestavljena anesteziološkaproblematika zgoraj omenjenih poškodb.Po končanem strokovnem delu in burni razpravi oobravnavanih temah je sledil zaključek delovnega dne,ki se je končal z večerjo v čudovitem ambientu Grandhotela Portorož.Drugi dan srečanja se je začel z okroglo mizo, kjer sopredstavniki večine slovenskih bolnišnic razpravljalio problemih, s katerimi se srečujejo pri zdravljenjuzlomov kolka. Po končani okrogli mizi so sledila predavanjao pertrohanternih zlomih, zlomih v predeluvratu stegnenice ter o možnostih zdravljenja omenjenihzlomov. Predstavljene so bil tudi prednosti inslabosti parcialne in totalne artroplastike.VIII. celjski dnevi so se zaključili s priporočili:• za zdravljenje osteoporoze pri zlomu kolka vSloveniji,• za kirurško zdravljenje zloma kolka,• o zveznem procesu zdravljenja starostnika po operiranemzlomu kolka z medicinsko rehabilitacijo.Priporočila bodo obravnavali področni razširjenistrokovni kolegiji.Celjski dnevi so združili travmatologe, ortopede,fiziatre, anesteziologe, endokrinologe, revmatologe terostale specialiste v javnem zdravstvu. Izbira tako domačihkot tujih predavateljev je bila odlična, izkazalipa so se tudi mladi predavatelji, ki sledijo pozitivnimzgledom svojih mentorjev. Izdan je bil tudi recenziranzbornik s preglednimi članki vabljenih avtorjev izSlovenije in tujine, ki ga je uredil prof. dr. Komadina.Prof. dr. Radko Komadina, dr. med.MedicinaRevija ISIS - Junij 201167

MedicinaNa dokazih temelječa gorskaurgentna medicinaIztok TomazinNa povabilo Inštituta za gorsko urgentno medicino Evropskeakademije (EURAC) sem se 25. marca 2011 udeležil kongresa,kjer smo obravnavali razvoj in uporabo z dokazi podprteurgentne medicine v gorskih področjih, ki obsegajo pomembendel površine številnih evropskih in drugih držav. Zgodnjapomlad v slikoviti južnotirolski prestolnici Bolzano, sodobniprostori EURAC in prijetna družba kolegov in kolegic iz alpskihdržav in obeh Amerik, so bili okvir zelo zanimivega srečanja,ki ga je organizirala EURAC v sodelovanju z Medicinskouniverzo iz Innsbrucka. Med poslušalci in predavatelji smobili zdravniki gorskoreševalnih služb (GRS), raziskovalci, ki seukvarjajo tudi z gorsko medicino, in nekateri vodilni evropskistrokovnjaki različnih področij urgentne medicine.Gorska medicina ni samostojna specialnost, združuje pa številnapodročja medicine, od višinske fiziologije in patofiziologije doepidemiologije, športne in urgentne medicine.V uvodu je predstojnik Inštituta za gorsko urgentno medicinoEURAC prof. Brugger poudaril, da smo zdravniki GRS v desetletjihaktivnosti v najrazličnejših okoljih pridobili pomembne»osebne zaklade« spoznanj in izkušenj, ki si jih izmenjujemoin vključujemo v naše delo in doktrino. Toda znanost in strokanapredujeta, nova odkritja presegajo osebne izkušnje. Zato je bilaosrednja tema kongresa prenos znanstvenih odkritij v gorskourgentno medicino.V uvodnem predavanju »Od empirične do z dokazi podprtemedicine v gorah« je bil poudarjen ogromen napredek v medicinskioskrbi ponesrečencev in bolnikov v gorah in drugih težkodostopnih krajih v zadnjih desetletjih, seveda predvsem v razvitihdržavah. Kljub zahtevnemu okolju so se tam možnosti preživetjain zmanjševanja posledic po različnih urgentnih stanjih bistvenoizboljšale, tako po zaslugi splošnega razvoja urgentne medicinekot na podlagi prizadevanj Mednarodne zveze gorskoreševalnihorganizacij (ICAR) in še posebej njene Medicinske komisije(MEDCOM). Člani ICAR MEDCOM svoje raziskave,priporočila in smernice redno objavljamo v uglednih medicinskihrevijah, izdali smo tudi knjigo. Teksti so namenjeni reševalcem,zdravnikom, organizatorjem, nekateri tudi oblastem. V sodelovanjumed ICAR MEDCOM, različnimi zdravniškimi združenjiter nekaterimi univerzami potekajo podiplomska izobraževanja izgorske urgentne medicine, tudi na različnih kongresih urgentnemedicine je to vse pogosteje zastopana tema. Nekateri aktualniključni cilji ICAR MEDCOM so: novi raziskovalni projekti,npr. vpliv mraza na delovanje zdravil, patofiziologija zasutih vplazovih, mednarodna registra poškodb v gorah in nezgodnihpodhladitev kjerkoli, nadaljevanje podpore razvoju reševanjain gorske urgentne medicine v manj razvitih državah in njenouveljavljanje na medicinskih fakultetah.Podrobneje je bil predstavljen mednarodni register poškodb vgorah, ki postaja vse večja baza podatkov o patologiji, oskrbiin izhodu poškodb v različnih okoljih, kar bo ob visoki stopnjirandomizacije in standardizacije omogočilo številne raziskave.Predstavljen je bil tudi mednarodni register nezgodnih podhladitev.Temeljni cilji tega registra so mednarodna prepoznavnostproblematike, izdelava z dokazi podprtih smernic in kontrolakakovosti oskrbe podhladitev. Kompleksna problematika hudihPredavatelji pred stavbo EURAC v Bolzanu.68 Revija ISIS - Junij 2011

Medicinapodhladitev s številnimi možnimi zapleti in posledicami je velikizziv tako na terenu kot v bolnišnici. K sodelovanju pri obehregistrih so vabljene tudi slovenske bolnišnice.V internističnem delu smo najprej obravnavali razlike v epidemiologijiin oskrbi srčno-žilnih nujnih stanj med urbanimiin težko dostopnimi kraji v povezavi z različnimi vidiki verigepreživetja in s poudarkom na čim zgodnejši uporabi avtomatskihzunanjih defibrilatorjev (AZD). Večina raziskav o utemeljenostiuporabe AZD je opravljenih v gosto naseljenih urbanih krajih, zaredko naseljene ruralne in gorske predele še ni dovolj podatkov.Smernice ICAR MEDCOM priporočajo opremljanje GRS inplaninskih koč z AZD, njihova uporaba je smiselna tudi na večjihsmučiščih, kjer je srčni zastoj najpomembnejši vzrok smrti. Uveljavljen»cost benefit« kriterij za smiselnost namestitve AZD naneki lokaciji je en primer oživljanja v dveh letih. Razpravljali smotudi o pacientih z metabolnim sindromom na večjih nadmorskihvišinah. Njihova ogroženost je velika, zato jim odsvetujemotovrstno aktivnost. Dokazano pa je, da metformin zmanjšujesmrtnost pri sladkornih bolnikih na višini. Predstavljena so bilatudi novejša spoznanja višinske medicine, pomembna zlasti zakronične bolnike. Na višini je najpogostejša pljučna patologija,vplivi višine na pljuča so tako negativni (pomanjkanje kisika sposledično hiperventilacijo, zelo mrzel in suh zrak) kot pozitivni(manj prahu in alergenov, redkejši zrak). Pomembnejši so sevedanegativni vplivi. Med preventivnimi medikamentoznimi ukrepina višini, predvsem v smislu preprečevanja pljučnega edema, se jev zadnjem času uveljavil salmeterol.Predstavniki klinike iz Innsbrucka, ki velja za eno od vodilnih vsvetu na področju zdravljenja nezgodnih podhladitev, so predstavilisvoje odlične izkušnje z zunajtelesnim obtokom pri zdravljenjuglobokih podhladitev in dilemo, ali to metodo uvesti tudiv bolnišnice nižjega ranga ali raje poskrbeti za hiter transport sstrokovnim spremstvom, praviloma s helikopterjem, v ustrezenterciarni center. Poudarili so pogostost podhladitev v urbanihokoljih, npr. pri starostnikih in brezdomcih.Zanimiva je bila primerjava epidemiologije in oskrbe poškodbmed urbanimi in odročnimi kraji. Incidenca poškodb je večja vurbanih, smrtnost pa v odročnih krajih. Zamuda pri oskrbi negativnovpliva na preživetje in težo posledic. S stališča nujne medicinskepomoči (NMP) je odročen kraj tisti, na katerem je pacientčasovno zelo oddaljen od dokončne oskrbe. Dobro organiziranain učinkovita služba helikopterske NMP lahko v časovnem ozirunesrečo v odročnem kraju spremeni v nesrečo v urbanem okoljuin bistveno zveča možnosti preživetja pri hudih poškodbah. Tegabi se morali bolj zavedati tudi v Sloveniji.Množične nesreče so velik izziv za vse službe, še posebej v gorahin drugih odročnih krajih. V alpskih državah sodijo GRS mednajuporabnejše in najbolje usposobljene reševalne službe in pravje, da se zdravstvo in oblasti tega zavedajo. Težava pa je, da soGRS navajene predvsem oskrbe in reševanja enega ali največnekaj ponesrečencev. Ključna v katastrofni medicini je organizacija,zlasti v zahtevnih pogojih pa tudi usposobljenost vsehslužb. Vprašanje ni, ali se bo zgodilo, pač pa, kdaj se bo zgodilo.Zanimivo je vprašanje, kako smo v Sloveniji pripravljeni na množičnenesreče, še posebej v hribovitem ali celo gorskem svetu – obslabi medresorski usklajenosti, težavah s helikoptersko službo inše čem.Na okrogli mizi »Predbolnišnična oskrba v odročnih krajih« smoizpostavili pomen organiziranosti in opremljenosti na nivojuorganizacij ter znanje in veščine, od medicinskih do gorniških inreševalnih, na nivoju posameznikov. Šele vse našteto omogoča reševalcemin zdravnikom hiter prihod na kraj nesreče, kakovostnooskrbo in hiter prevoz pacienta v ustanovo, kjer bo dokončnooskrbljen. Poudarjen je bil pomen čim jasnejših, sistematičnih inaplikativnih smernic. V zahtevnem okolju jim pogosto ne moremoslediti v celoti, potrebne so improvizacije, a na temelju znanjain izkušenj. V razpravi smo izpostavili, da so tako raziskave kotsmernice z visoko stopnjo podpore z dokazi za gorsko urgentnomedicino težko izvedljive zaradi izredne kompleksnosti inzahtevnosti NMP v gorah. Številne vplive je nemogoče standardizirati(vreme, mraz, noč, konfiguracija terena, časovni pritiski,omejene možnosti …). V nadaljevanju je bila predstavljena NMPna severu Švedske, ki temelji na paramedikih in dobro usposobljenemsrednjem kadru, zdravniki so redki. Sledijo mednarodnimsmernicam, zaradi slabih cestnih povezav, velikih razdalj inpogoste zasneženosti so jim v veliko pomoč helikopterji.Predstavljeni so bili tudi etični vidiki predbolnišničnih raziskavs poudarkom na čim manjši uporabi poskusnih živali v kombinacijiz ustrezno komunikacijo s strokovno in laično javnostjo.Svež je še spomin na zloglasno »pig study«, ko so na anesteziranihprašičih po sicer skrbno pripravljenih protokolih in z odobritvijoetične komisije začeli raziskovati patofiziologijo zasutja v plazu,a so jo morali prekiniti zaradi hudih protestov javnosti, predvsemborcev za zaščito živali. Veliko koristnih informacij lahko dobimood ponesrečencev, tudi umrlih, seveda pa je uporaba osebnihpodatkov dovoljena le s soglasjem sorodnikov. Aktualna je ideja olaboratorijskem simulatorju ekstremnih, za gorsko okolje značilnihvplivov, ki bi zelo koristil raziskovanjem na področju gorskemedicine. Zaenkrat ga še ni, saj gre v gorah za izjemen razponzelo različnih dejavnikov (mraz, veter, UV-žarčenje, vlaga, dež,tema, znižan delni tlak kisika, sneg itd.), ki lahko vplivajo tako napacienta kot na izvajanje NMP.V duhovitem, a tudi s primesjo grenkobe obarvanem predavanjusmo se seznanili z izzivi in težavami pri raziskovalnem delu naprimeru raziskovanja in objavljanja člankov o uporabi vazopresinav NMP. Motivacija, vztrajnost in majhni koraki so potrebni zazmago v bitki z birokratskimi in akademskimi mlini na veter obsočasnem hudem pomanjkanju sredstev.Član Evropskega sveta za reanimacijo nam je pregledno razložilnastanek aktualnih smernic za oživljanje in težave pri njihoviimplementaciji v prakso. Enačba uspeha je enostavna: znanostX edukacija X lokalna implementacija = uspeh. Šibkost vsakegaod treh členov bistveno vpliva na končni rezultat. Na univerziv Ulmu so na podlagi smernic izdelali »standardne operacijskepostopke« za vse nujne intervencije. Vsako odstopanje v praksiskrbno analizirajo, treba ga je utemeljiti.Revija ISIS - Junij 201169

MedicinaV zaključni razpravi na temo »Kako na dokazih temelječo medicinočim bolje implementirati v gorsko okolje« smo obravnavalioteževalne okoliščine v gorah (čas in težavnost dostopa, medicinskomanj usposobljeni zdravnikovi sodelavci, specifična patologija,vremenske in druge ovire itd.). Še bolj kot v urbanih okoljihpridejo do izraza razlike v vsestranski usposobljenosti zdravnikovin ostalih članov reševalnega moštva. Kdor ni tudi dober gornik,ne more dobro opravljati poslanstva reševalca ali zdravnika vgorah. Poudarili smo pomen primerjave obravnav pacientovv različnih okoljih, zlasti s pomočjo mednarodnih registrov,prilagajanje mednarodnih smernic specifičnim okoliščinam inraziskovalno delo, ki bo upoštevalo specifiko gorske medicine.Naslednji dan pa smo od teorije prešli k praksi, a brez medicine.Najbolj zagnani smo se lotili slikovitega turnega smuka na severnemrobu Dolomitov. Najprej smo na smučeh prečili zamrznjenojezero Pragser Wildsee nad vasico St. Veit, nato pa smo se podebelo zasneženi, od plazov razorani dolini in nad njo po planjavahter grebenu povzpeli na slikoviti vrh Grosser Jaufen (2.480m). Jasen dan nam je postregel s čudovitim razgledom na zasneženedivje vrhove Dolomitov, od Treh Cin do Tofane. Najlepšidel ture pa je bilo smučanje z vrha sprva po strmem ozebniku innato skozi zasneženi gozd, na koncu pa ob že visoki opoldanskitemperaturi z največjo možno hitrostjo na krilih zaskrbljenosti šev obratni smeri čez dober kilometer zamrznjenega jezera. Ledenaskorja je zdržala, v »tolažbo« pa smo poslušali pripoved južnotirolskihkolegov, kako so pred leti reševali prijatelja, ki je s smučmizapeljal na odtajano ledeno skorjo in se skoraj utopil, preden soga, že precej podhlajenega, potegnili na varno.Kot vedno ob podobnih priložnostih, z radovednostjo, spoštovanjemin dobronamernostjo prežeta strokovna mednarodnasrečanja v kombinaciji z gorniškimi doživetji še poglobijo našeodlično sodelovanje in prijateljstvo.Otroška kirurgija v Slovenijires velik korak nazaj?!4. tečaj otroške kirurgije za Srednjo in VzhodnoEvropo – minimalno invazivna kirurgijaUspelo nam je! V Sloveniji, natančneje v Mariboru, smoprvič v zgodovini slovenske medicine organizirali Evropskitečaj na področju otroške kirurgije. Tečaj je potekal od 31.marca do 2. aprila 2011 pod okriljem Evropskega združenjaotroških kirurgov (EUPSA), katerega izobraževalni odborje v Maribor povabil ugledne predavatelje, največje evropskestrokovnjake otroške endoskopske kirurgije. Tečaj so podprlestrokovne in akademske ustanove Maribora, vključno z Univerzitetnimkliničnim centrom Maribor, Splošna učna bolnišnicaCelje, Mestna občina Maribor in sponzorji, ki so žeutečen del programa tečajev EUPSA (Karl Storz, Olympus,Wolf ), ter domači sponzorji, ki smo jih kljub recesiji prepričalik sodelovanju.Zanimanje za tečaj je bilo presenetljivo. Vsa tečajniška mesta(50) so bila zasedena že mesec dni pred tečajem in organizatorjiso morali zavrniti več kot 30 interesentov. Tečajniki so prišli zvseh koncev sveta, ne samo iz Evrope (od Luksemburga do Estonijein od Švedske do Grčije), ampak tudi iz Savdske Arabijein Pakistana.Že na otvoritveni slovesnosti je bilo precej živahno. Pozdravilnas je predsednik izobraževalnega odbora (Education Office)Udeleženci tečaja.70 Revija ISIS - Junij 2011

MedicinaEUPSA, prof. dr. Hans Skari iz Norveške, ki je napovedalpestro zastavljen in zanimiv tečaj. V imenu Univerzitetnega kliničnegacentra Maribor nas je pozdravil doc. dr. Vojko Flis, dr.med., vodja kirurških klinik. Predstavniki naše druge (pravzapravprve) univerze in drugega (prvega) kliničnega centra pa sena povabilo organizatorja žal niso odzvali. Pravzaprav so kljubpovabilu, da sodelujejo pri organizaciji tečaja ali kot njegovipodporniki, to ponudbo odklonili in se distancirali od tečaja,ki naj bi bil strokovno nepreverjene kakovosti. V sproščenemvzdušju je ponovno stekel pogovor o specializaciji otroške kirurgijev Sloveniji. Tečajniki iz tujine in predavatelji tega preprostoniso mogli razumeti. Ni specializacije?!! Niti priznane otroškekirurgije v Sloveniji?!!Prof. dr. Amulya Saxena, ki je koordinator tečajev EUPSA,sicer pa deluje v Gradcu, Avstrija (Head of Experimental FetalSurgery and Tissue Engineering Unit. Department of Pediatricand Adolescent Surgery. Medical University of Graz), strokovnjaklaparoskopske in minimalno invazivne otroške kirurgije,nas je v uvodu strokovnega dela programa popeljal skozi zanimivozgodovino razvoja endoskopije in endoskopske kirurgijeter endoskopske kirurgije pri otrocih. Prof. dr. Zacharias Zachariouiz Berna, Švica (Chairman of Department of PediatricSurgery. Children‘s University Hospital. Inselspital), ki letoskandidira za predsednika EUPSA, z obsežno bibliografijo inkilometrino v laparoskopski kirurgiji otrok, je poudaril pomenergonomije pri operacijah na otrocih z minimalnim pristopom.Ponovno nas je spomnil, kako pomembna je ustrezna pripravabolnika, operativnega polja, namestitev in preverjanje delovanjainštrumentov ter ne nazadnje položaj operaterjevih rok, namestitevmonitorjev ipd. Prof. dr. Munther Haddad iz Londona,Velika Britanija (Consultant Paediatric Surgeon at Chelsea &Westminster Hospital) nas je spomnil na pomen, na prednostiin slabosti laparoskopije in poudaril, kako pomembna je timskaobravnava malega bolnika. Prof. dr. Pascal de Lagausie iz Marseilla,Francija (Chief of Department of Pediatric Surgery. LaTimone Children‘s Hospital), nam je po svojih izkušnjah predalnekaj trikov in pasti pri torakoskopiji. Sledila so predavanjao osnovnih tehnikah vozlanja in šivanja, vse do najmodernejšihpristopov k operaciji z enim portom ali celo brez reza, zuporabo naravnih odprtin, nekaj o robotiki in prihodnosti le-te.Presenetljivo pri vseh predavanjih je bilo dejstvo, da nas nihčeni hotel učiti aksiomov ali doktrine – »tako je in nič drugače« –enostavno so nam želeli prenesti svoje izkušnje, ker vsi doslednospoštujejo drugačna mnenja in spodbujajo k razmišljanju, kposkušanju in ustvarjanju.Vrhunec prvega dneva tečaja pa je bil naš neumorni napad»pelvitrainerjev« (simulatorjev), kjer smo se najprej učili osnoveprijemanja in preprijemanja, nadaljevali pa z vozlanjem, šivanjemin poskusi preparacije, ki se je ponekod končala precejmokro. Med tečajniki se je širil val navdušenja, ki se je le šenadaljeval med obiskom vinske kleti Vinag v centru Maribora,kjer se je večer končal z mednarodno izmenjavo vicev. Deževaleso pohvale organizatorju.Predavanja v hotelu Habakuk.Delo pri simulatorjih.Sobotno jutro smo začeli na vrhu Pohorja, kamor smo se naveliko presenečenje tečajnikov in predavateljev povzpeli zgondolo, v prijetnem okolju hotela Bellevue, kjer so nas odrazgledovanja po okolici Maribora odvrnile le zanimive videopredstavitve najpogostejših endoskopskih posegov pri otrocih:apendektomija, hernioplastika/herniektomija, antirefluksni posegi,holecistektomija, posegi na vranici, jetrih, trebušni slinavki,tankem in debelem črevesu, na ledvicih in še posegi v prsnemkošu, na preponi in na požiralniku. Bili smo priča prikazompravih virtuozov na področju minimalno invazivne kirurgijev otroški kirurgiji, ki tudi najbolj zagretega privrženca odprtekirurgije ne morejo pustiti ravnodušnega. Razvile so se zanimiverazprave in komaj smo si še utrgali čas za ponovne vaje napripravljenih simulatorjih v Kaminski dvorani hotela Bellevue.Po uradnem zaključku tečaja se kar nismo mogli posloviti. Izkoristilismo sončno pomladansko popoldne in izmenjali še kontaktnepodatke, da bomo lahko ohranili stike. Pohvalam ni bilo konca.Tečaj je bil na vsak način uspešen. Uradna ocena tečaja (strokovnoin organizacijsko) po mnenju predavateljev in udeležencevje 4,54 in 4,58 točke. Ponovno se zahvaljujemo EUPSA zazaupanje in možnost, da tečaj izvedemo v Sloveniji, kjer otroškakirurgija ni priznana kot samostojna specializacija. Upamo, dabo naš trud, ki smo ga vložili pri organizaciji tečaja, poplačan inda bomo imeli možnost, da naučeno prenesemo tudi v prakso.(Vse slike tečaja so objavljene na spletni strani Sekcije kirurgovotroške kirurgije SKOK – SZD: www.saops.si)Lokalni organizacijski odborRevija ISIS - Junij 201171

Medicina1. Laknerjevi dneviPodiplomski tečaj otroške kirurgije za pediatrein družinske zdravnike celjske regijeJože RobidaV Splošni učni bolnišnici Celje smo zdravniki Otroškegaoddelka kirurških strok od 11. do 15. aprila2011 organizirali in izvedli tečaj iz otroške kirurškedejavnosti za pediatre in zdravnike družinske inšolske medicine celjske regije. Strokovno srečanjesmo poimenovali 1. Laknerjevi dnevi po prvempredstojniku otroškega kirurškega oddelka v SBCelje in prvega takega oddelka v Sloveniji, sicer tudiprvem specialistu otroške kirurgije pri nas.Namen strokovnega srečanja je bil tako strokovnenarave kot tudi vzpodbuda tesnejšega in neposrednejšegasodelovanja in komunikacije med zdravniki, ki sena primarni in sekundarni ravni ukvarjamo z otroškoin odraščajočo populacijo. Prepričani smo, da so takasrečanja nujna zaradi zagotavljanja kar se da kakovostnein celovite oskrbe, v tem primeru kirurško bolnihin poškodovanih otrok.V strokovnem delu seminarja smo kolege pediatre indružinske zdravnike seznanili s pomenom in mestomotroške kirurške dejavnosti pri nas in v svetu in jimna kratko predstavili tudi dejavnost Sekcije kirurgovotroške kirurgije (SKOK-SZD) pri Slovenskem zdravniškemdruštvu. Predavanja, ki smo jih pripravili zdravnikiOtroškega oddelka kirurških strok SB Celje, smopo dnevih razdelili na splošnokirurške teme in teme spodročja otroške travmatologije. Lotili smo se kirurškihstanj, ki so še posebej pogosta tako v pediatričnihambulantah na primarnem nivoju kot v otroški kirurškiin urgentni kirurški ambulanti. Poskušali smo postavitismernice glede obsega diagnostičnih in terapevtskihpostopkov na primarni ravni in indikacije za napotitevna nadaljnje zdravljenje na sekundarno raven. Obtem smo v razpravah skušali skupaj rešiti posameznastrokovna in organizacijska vprašanja glede obravnavanjaotrok in opozorili na pomanjkanje strokovnih inorganizacijskih normativov s strani različnih razširjenihstrokovnih kolegijev in drugih institucij na ravni države.V drugem delu našega srečanja smo izpostaviliproblem pomanjkljive komunikacije med različnimiravnmi zdravstvene dejavnosti in poudarili predvsempomen neposredne komunikacije med zdravniki inostalim medicinskim osebjem. Vsi se zavedamo, da jepopulacija, s katero se ukvarjamo, v mnogih segmentihspecifična in občutljivejša, kot nam velikokratpriznava stroka, in delo z njo zato zahtevnejše in boljodgovorno, kot se zaveda vsaj del strokovne javnosti intudi t.i. civilna družba.1. Laknerjevih dnevov v SB Celje se je udeležilo 22kolegov pediatrov in specialistov družinske medicineceljske regije. V prihodnosti bi želeli udeležbo šedrugih zdravnikov, ki se na primarni ravni ukvarjajo zobravnavo kirurško bolnih otrok. Ob koncu seminarjasmo izvedli tudi »anketo zadovoljstva« med udeleženciin smo, glede na to, da smo tako srečanje organiziraliprvič, z rezultati nadvse zadovoljni. Udeleženci so namposredovali ob oceni tudi številne predloge za naše delovnaprej in trudili se bomo, da jih bomo v največji možnimeri tudi upoštevali.Na koncu sem v imenu sodelavcev dolžan zahvalovsem, ki so se udeležili podiplomskega tečaja, inobljubo, da se bomo na tovrstnih strokovnih sestankihše srečevali izključno zaradi zagotavljanja čim kakovostnejšeoskrbe kirurško bolnih otrok. Glede na intereskolegov pediatrov tudi iz drugih regij smo pripravljenitaka srečanja razširiti tudi izven celjske regije.Koordinator, sekretar in eden od predavateljev tečaja.72 Revija ISIS - Junij 2011

Strokovni posvet ocepljenju v celjski regijiAlenka Trop SkazaZavod za zdravstveno varstvo Celje in Center za nalezljivebolezni in okoljska tveganja Inštituta za varovanje zdravjasta 19. aprila 2011 organizirala tradicionalno posvetovanjezdravnikov in medicinskih sester, ki izvajajo cepljenja vceljski regiji. Srečanje je vsako leto dobro obiskano, letošnjaudeležba pa je bila največja doslej, saj smo zabeležili 140udeležencev. Program srečanja je vseboval aktualne temev zvezi s postopkom obravnave necepljenih oseb in zdravstveniminapakami pri cepljenju, shemo in presledke medposameznimi odmerki cepiv in cepljenji, rezultate precepljenostipredšolskih otrok in rezultate cepljenja šestošolk protiokužbi s humanimi papiloma virusi (HPV) v celjski regiji tertemo o (ne)varnostih cepljenja.Po uvodnem pozdravu nacionalne koordinatorice cepljenja, prim.doc. dr. Alenke Kraigher, je Maja Sevljak Jurjevec predstavilapostopek v zvezi z obravnavo necepljenih oseb, ki niso cepljenev skladu s Programom imunoprofilakse zaradi različnih vzrokov.Razlogi za opustitev cepljenja so alergija na sestavine cepiva, resenneželeni učinek po predhodnem odmerku istega cepiva in bolezenali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem. Predlog zaopustitev cepljenja na Ministrstvo za zdravje lahko poda cepitelj alioseba sama oziroma v njenem imenu starši ali zakoniti zastopniki.V primeru, da oseba ali njeni straši/skrbniki odklanjajo obveznocepljenje, po odločbi ministra za zdravje pa se cepljenje ne opusti,cepitelj vloži prijavo na območno enoto zdravstvenega inšpektorata.Izpostavljena so bila priporočila za ravnanja ob neželenem,nenamernem dogodku pri cepljenju, za katerega je zdravstvenidelavec etično, strokovno, kazensko in materialno odgovoren.Presledke med posameznimi cepljenji in odmerki cepiv je predstavilamag. Marta Grgič Vitek. Za optimalen odgovor po cepljenjuse je treba čim bolj natančno držati priporočene sheme. Krajšipresledki med posameznimi odmerki (t.i. pospešene sheme) seuporabljajo, ko je potrebna hitra zaščita, npr. pred potovanjem naendemska območja. Sočasno dajanje različnih cepiv (simultanocepljenje) je cepljenje z več cepivi isti dan na različna anatomskamesta. Študije kažejo, da je za večino živih in inaktiviranih cepivtako cepljenje podobno učinkovito in varno, kot če bi cepili zvsakim cepivom posebej. Pri cepljenju z različnimi inaktiviranimicepivi (nesimultano cepljenje) ali cepljenju z inaktiviranimi inživim cepivom presledki med cepljenji niso potrebni. Inaktiviranacepiva lahko damo sočasno ali pa pred oziroma po cepljenju zdrugim inaktiviranim ali živim cepivom. V primeru pa, ko uporabljamoživa cepiva (injicirana ali intranazalna), ki niso bila danana isti dan, je treba upoštevati najmanj štiritedenski presledek,medtem ko oralna živa cepiva (npr. cepivo proti rotavirusni okužbi)lahko damo sočasno ali s poljubnim presledkom do drugihživih cepiv.MedicinaO rezultatih precepljenosti predšolskih otrok v celjski regijis pomočjo spletne aplikacije www.cepljenje.net je govorilaAmadeja Lemež Jeseničnik. Spletna aplikacija je uspešnonadomestila oceno precepljenosti na vzorcu obveznikov, ki smojo za preverjanje precepljenosti uporabljali od 2003 do 2009,ko ni bilo več možno uporabljati republiškega programa CEPI.S spletno aplikacijo smo za poročanje zajeli vsa opravljenacepljenja, pomankljivost aplikacije pa so agregirani podatki brezregistra cepljenih oseb. Imenovalec za izračun precepljenosti so»opredeljene« osebe in ne vsi živorojeni otroci, vendar je razlikamed skupinama minimalna. V Sloveniji smo v letu 2010 s tremiodmerki proti davici, tetanusu, oslovskem kašlju, hemofilusnemmeningitisu in otroški paralizi cepili 96,8 odstotka dojenčkov,ki imajo opredeljenega pediatra, v celjski regiji pa 98,2 odstotka.Za 20 živorojenih otrok podatkov o cepljenju ni bilo.Proti ošpicam, mumpsu in rdečkam smo v Sloveniji cepili 94,8odstotka obveznikov, v celjski regiji pa 97,5 odstotka.Cepljenje proti HPV je bilo v Program imunoprofilakse in kemoprofilakseimplementirano v letu 2009 za vse deklice, ki obiskujejo6. razred osnovne šole. Regijske rezultate cepljenja s posameznimiodmerki štirivalentnega cepiva je na srečanju predstavila LucijaBeškovnik. V šolskem letu 2009/10 je bilo izmed 1.288 šestošolk vregiji z vsemi tremi odmerki cepljenih 46,3 odstotka deklic, v Slovenijipa 48,7 odstotka. Precepljenost se po posameznih upravnihenotah v regiji precej razlikuje. V upravni enoti Sevnica so z vsemitremi odmerki štirivalentnega cepiva proti HPV cepili 76 odstotkovšestošolk, medtem ko so v upravni enoti Brežice cepili le 5Avtorice prispevkov od leve proti desni: Maja Sevljak Jurjevec,prim. doc. dr. Alenka Kraigher, dr. Alenka Trop Skaza,mag. Marta Grgič Vitek, Veronika Učakar, Lucija Beškovnik,Amadeja Lemež Jeseničnik.Revija ISIS - Junij 201173

Medicinaodstotkov šestošolk. Razlogov za tako velik razpon je več, vsekakorpa je tam, kjer so bili starši in strokovni delavci dobro obveščeni oprednostih cepljenja, delež cepljenih deklic višji.O (ne)varnosti cepljenja, temi, ki je zadnje mesece precej aktualna,pa je govorila dr. Alenka Trop Skaza. Odločba Ustavnegasodišča iz leta 2004 je odločila, da obvezno cepljenje niprekomeren ukrep, ker koristi obveznega cepljenja za zdravjeposameznika in članov širše skupnosti presegajo težo posledicposega v ustavne pravice posameznika. Pri uporabi cepiv jetreba ugotavljati, odkrivati, zbirati in vrednotiti neželene učinke,oceniti potencialna tveganja in zagotoviti pravočasno ukrepanjeza zmanjševanje in obvladovanje tveganja. Cepljenje je »krivo«za multiplo sklerozo in druge avtoimunske bolezni, avtizem,epilepsijo, vročinske krče, neplodnost, alergije, narkolepsijo,Guillain-Barréjev sindrom … Dejstva govorijo drugače. Dosedaj je dokazana vzročna povezava med cepljenjem protipandemski gripi in Guillain-Barréjevim sindromom (pripisljivotveganje 9,5 na milijon odmerkov). Dokazana je tudi vzročnapovezava med cepivom proti steklini, ki je pridobljeno nakulturah živčnih celic, in Guillain-Barréjevim sindromom; tegacepiva v Sloveniji ne uporabljamo.Strokovni del srečanja smo zaključili z živahno razpravo, ki se jeob poznem kosilu nadaljevala v prijetnem ambientu ThermaneLaško.Prvo usposabljanje diplomiranihmedicinskih sester za deloz bolniki z astmo in KOPB vreferenčnih ambulantahStanislav Šuškovič, Tonka Poplas Susič, Saša Kadivec, Katja Sušnik, Igor Švab, Mitja KošnikDružinska medicina je temeljni nosilec zdravstvenegavarstva. Vemo, da vsebina dela, organizacija dela in načinplačevanja timov družinske medicine niso prilagojenijavnozdravstvenim potrebam in za izboljšanje opisanegastanja so nujne spremembe. Trenutno vodstvo Zdravniškezbornice Slovenije si je v svojem mandatu zastavilo za ciljizboljšati sodelovanje med primarno in sekundarno ravnjozdravstvenega varstva, formalizirati učinkovitejše metodeobravnave, na primer timsko obravnavo bolnikov, sodelovanjez drugimi poklici v zdravstvu (medicinske sestre,farmacevti, fizioterapevti …), spodbujanje in izvajanjepreventivne dejavnosti.Ena od sprememb je uvajanje referenčnih ambulant (RA). RAso obstoječe ambulante, v katerih že dela zdravnik družinskemedicine in bo pripravljen svoje delo vsebinsko nadgraditi vskladu s priporočili za vodenje kroničnih bolnikov, preventivein doseganja kazalnikov kakovosti. Določene aktivnosti v RAizvaja diplomirana medicinska sestra (DMS). Delo DMS vRA bo strokovno izjemno zahtevno, saj bo del svojih nalogopravljala samostojno. Največji izzivi bodo:• aktivno iskanje pogostih kroničnih bolezni na sistematskihpregledih oziroma ob obiskih bolnikov zaradi drugihrazlogov,• ocenjevanje stabilnosti kronične bolezni in zdravstvenavzgoja bolnikov, ko pridejo na reden obisk v RA po recepteza svojo kronično bolezen.Nedvomno bodo s tem končno tudi na primarni ravni zaresuporabljena vsa znanja in veščine DMS, ki so si jih pridobilemed izobraževanjem. Seveda pa bodo DMS za uspešno delov RA potrebovale obnovitev dosedanjega znanja in dodatnaznanja o razkrivanju in o vodenju bolnikov s kroničnimiboleznimi. Tega smo se zavedali v zdravniški zbornici inna Kliniki Golnik, ko smo skupaj oblikovali priporočila zastandardizirano vodenje bolnika z astmo in bolnika s KOPBna primarnem nivoju. Priporočili, ki sta pravzaprav nacionalniklinični poti, sta bili objavljeni v lanskih številkah revije Isis.Interes za modul je bil velik, udeležilo se ga je 32 slušateljev.Glede na število prijav bo treba modul vsaj še trikrat ponoviti.74 Revija ISIS - Junij 2011

MedicinaV sodelovanju s Katedro za družinsko medicino priMedicinski fakulteti v Ljubljani smo od 5. do 11.maja 2011 na Golniku poučevali 32 DMS, ki bodozaposlene v RA. Tečaj se je nadaljeval 12. maja zdodatnimi informacijami ter aktivnostmi na Katedriza družinsko medicino v Ljubljani. Formalno se boizobraževanje zaključilo z opravljenim izpitom enmesec po zaključku tečaja. Zaradi velikega številakandidatov pa se bo v kratkem še nekajkrat ponovil.DMS smo najprej poučili o osnovah etiologije terzdravljenja KOPB, astme in kroničnega rinitisa, kispremlja bolnike z astmo v vsaj 80 odstotkih, poudarekdelavnic pa je bil na praktičnem usposabljanju.DMS smo skušali čim bolje usposobiti za samostojnodelo z bolniki. Predvsem za brezhibno izvedbospirometrije, saj naj bi bil spirometer – tako kotmerilec krvnega tlaka – samoumeven pripomočekvsake RA. DMS smo opremili in usposobili za deloz vprašalniki za zgodnje odkrivanje rinitisa, astmein KOPB. Na koncu tečaja so povsem obvladovaleizpolnjevanje vprašalnikov za oceno urejenosti astme(vprašalnik ACT) in KOPB (vprašalnik CAT) ternačrta za samozdravljenje poslabšanja astme. Znaleso razkriti stopnjo dispneje po skalah MRC ali Borg.Naučili smo jih, kako se z opazovanjem vitalnih znakovrazkrije stopnjo akutnega poslabšanja kroničnebolezni.Poučili smo jih o metodah za zgodnjo detekcijoKOPB z vprašalniki in spirometrom in o razkrivanjubolnikov z alergijskim rinitisom. Opozorili smo jihna pomen ali nujnost oblikovanja registrov kroničnihbolnikov. Dobile so navodila, kako naj te registreoblikujejo. Svetovali smo jim, naj naročijo bolnikez istimi težavami naenkrat in takrat preverijo,kako dobro je vodena njihova bolezen, ter izvedejozdravstveno vzgojo. Pogovorili smo se o tem, kdaj inkako je primerno konzultirati specialista. Usmerilismo jih, s kom bodo lahko komunicirali na KlinikiGolnik, kadar se ne bodo znali odločiti, kaj storiti vprimeru strokovnega problema.DMS smo temeljito poučili, kako naj bolnikompredstavijo uporabo različnih vdihovalnikov, saj jeneznanje uporabe teh pripomočkov vzrok za mnogeslabo vodene astme ali KOPB. Prav tako smo jihmotivirali za razkrivanje kajenja ter za dejavnosti zaopuščanje te tako neugodne razvade. Poučili smo jiho osnovah prehrane, zdravstvene vzgoje ter rehabilitacijebolnikov s KOPB ali astmo. Kogar zanima, kajso se DMS naučile, si lahko prosto dostopno gradivoz delavnice ogleda na spletni strani Klinike Golnik(www.klinika-golnik.si).DMS so prebile velik del časa na oddelkih z našimibolniki, z njimi so se pogovarjale, jim meriledispnejo, jim izpolnjevale vprašalnike ACT ali CAT,jih učile pravilne tehnike inhaliranja zdravil, jimopravile spirometrije ter jih odvajale od kajenja.Tečaj je potekal kar se da živahno. DMS so pokazaleveliko mero zavzetosti, vprašanja so kar deževala in vpogovoru z njimi smo dodatno razkrili marsikaj, karbo treba v prihodnje nadgraditi za delo v RA. Predvsemje potrebna vzpostavitev sistema dokumentiranjadela DMS. Oblikovanje dokumentacije, najprejv papirni obliki, taki, ki ne bo preveč obremenjevalakartona pacienta, in nato čim prej v elektronskiobliki. Drugi pogoj je postavitev pristojnosti v timu.Določiti je treba aktivnosti, ki jih lahko diplomiranamedicinska sestra opravi sama. Za to mora imetijasna navodila in dobra orodja za odločanje. Predvsempa je potrebno vzpostaviti dobro komunikacijoz družinskim zdravnikom in koordinacijo celotnegatima.Delavnica je ena izmed treh elementov dodatnegaizobraževanja teh medicinskih sester. Pred tem tečajemso imele delavnico o organizaciji in komunikaciji,v pripravi pa je še modul za sladkorno bolezen.Prepričani smo, da je bil tečaj uspešen ter da bodoDMS, ob občasnih ponovitvenih tečajih, nedvomnobistveno prispevale k uresničevanju zadanihciljev dela RA. Torej k povečanju števila bolnikovs postavljeno diagnozo, opolnomočenju bolnikov skroničnimi boleznimi ter racionalnemu sodelovanjus specialisti sekundarne ravni.Seveda je bil ta tečaj za DMS del izobraževanjatimov ambulant družinske medicine. Zdravniki senamreč o teh področjih izobražujejo v kranjskogorski»Alergošoli«, ki jo že deset let organizira KlinikaGolnik.Izjavi udeleženk na delavnici za referenčne ambulante:»V referenčni ambulanti delam že od prvega aprila.Delavnice se mi za sedaj zdijo zelo uporabne,vendar se bo dejanska uporabnost pokazala šele vpraksi. Pri delavnicah mi je všeč, da je veliko praktičnegadela.«»Organizacija delavnic je zares odlična in dobrozastavljena. Referenčne ambulante predstavljajonove vsebine za večino medicinskih sester, zaradičesar so izobraževanja dobrodošla in nujna. Deslejv zdravstvenih domovih ni bilo diplomiranih medicinskihsester, novo uvajanje pa seveda prinaša tudinovo znanje.«Revija ISIS - Junij 201175

MedicinaDelavnica »Obravnava družins kronično bolnimi otroki« zvidika družinske terapijeTina BregantV sodelovanju s Kliničnim oddelkom za otroško, mladostniškoin razvojno nevrologijo Pediatrične klinike v Ljubljani je mednarodnaneprofitna organizacija Familylab 8. maja organiziralacelodnevno delavnico za zdravnike, medicinske sestre intehnike ter drugo strokovno osebje v pediatriji. Pri organizacijidelavnice je sponzorstvo prevzela zavarovalnica Vzajemna.Z vidika družinske terapije smo poskusili osvetliti obravnavodružin s kronično bolnimi otroki. Predavanje in delavnico je vodilmednarodno priznani družinski terapevt in pisec številnih knjigJesper Juul. Zdravstveno osebje, še zlasti zdravniki, se izrazitointenzivno posvečamo posamičnemu bolezenskemu stanju invso energijo usmerimo v zdravljenje bolezni. Manj pozorni smona bolnika kot celoto in njegovo družino, ki je, zlasti pri otrocih,vedno vpletena v zdravljenje. Že samo zavedanje pomembnostiodnosa, ki ga kot zdravniki vzpostavimo z bolniki, in skrb za proces,ki se dogaja med bolnikom in zdravnikom, pomembno vplivana izid zdravljenja. Posredno tudi vplivamo na celotno družino intako na dobrobit vseh, ki so vpleteni.Kakovost odnosa, ki ga vzpostavijo zdravniki in ostalo zdravstvenoosebje z bolnikom, vpliva tudi nanje. Delavnica je zatohkrati pomenila tudi uvid v lastne potrebe in zavedanje posamospoštovanju, samozavesti, osebni integriteti in odgovornosti.Pri pridobivanju tovrstnih izkušenj nam naše šolsko, patudi širše družbeno okolje ni bilo v pomoč in zato se pogostoznajdemo sami, prepuščeni bolj ali manj lastni iznajdljivosti.Psihoterapija ponuja možnost supervizije, kar pa je zaenkrat vnašem prostoru, vsaj kar zadeva zdravstveno osebje, še nedorečeno.Vsakomesečne supervizije, ki bi jih vodil izkušen supervizor,bi bile glede na mednarodne izkušnje v veliko pomoč vsem,še zlasti pa mlajšim zdravnikom, ki si tega tudi želijo.Vprašanja iz občinstva so pokazala, da je obravnava družin skronično bolnimi otroki zahtevna, da se srečujemo z včasihnerešljivimi situacijami in da je interdisciplinarna obravnavanujna. Ne gre le za formalno interdisciplinarnost, ki nam je navoljo, pač pa tudi za osebno integriteto in odgovornost, ki jomorajo prevzeti med procesom zdravljenja prav vsi, tako bolnikin njegova družina kot zdravnik in zdravstveno osebje.INŠTITUT ZAZGODOVINOMEDICINEMedicinske fakulteteUniverze v Ljubljaninaproša lastnike Biltena Kliničnegacentra, da ga poklonijo ustanovi, vkolikor ga sami ne potrebujejo.Kontakt:Zaloška 7a, 1000 Ljubljanatel: 041-327-935, zvonka.slavec@gmail.comspletni naslov: www.mf.uni-lj.si/izm76 Revija ISIS - Junij 2011

Mednarodno srečanju Egiptovskegaortodontskega društva ob njegovi 25-letniciMaja OvsenikEgiptovsko ortodontsko društvo je ob svoji 25-letnici delovanjapriredilo mednarodno srečanja ortodontskih strokovnjakov zvseh koncev sveta. Srečanje je potekalo od 21. do 23. januarja2011 v Aleksandriji. Egiptovsko ortodontsko društvo je leta1986 skupaj z dvajsetimi ortodontskimi specialisti iz Aleksandrijein Kaira ustanovil prof. Samir Aboul Azm. Namen društvaje bil spodbujati in podpirati ortodontsko zdravljenje najvišjekakovosti v državi. Uradno glasilo društva je Egiptovska ortodontskarevija.Častna člana društva sta tudi ugledna in priznana učitelja čeljustnein zobne ortopedije prof. dr. Samir Bishara in prof. dr. Birte Melsenz Danskega. Društvo je pridruženi član Svetovnega združenjaortodontov (WFO, World Federation of Orthodontists), kateregapodpredsednik je bil v obdobju od leta 2005 do 2010 dr. AbasZaher, predstojnik Katedre za čeljustno in zobno ortopedijo Univerzev Aleksandriji. Dr. Zaher je bil ob 25. obletnici Egiptovskegaortodontskega društva predsednik organizacijskega odbora.Srečanje v Aleksandriji pa je bilo posvečeno tudi spominu na prof.Samirja Bisharo, ki se je za vedno poslovil v oktobru 2010, kmaluza tem, ko je postal častni član Grškega združenja ortodontov. Vpočastitev njegovega spomina je imel prof. Athanasios Athanasiouna srečanju predavanje o asimetrijah, kar je bila njuna skupnaklinična in znanstvenoraziskovalna tema, predstavljena na številnihkongresih v Evropi in Združenih državah Amerike ter v ortodontskihučbenikih.MedicinaNa prijazno povabilo predstojnika Katedre za čeljustno in zobnoortopedijo Univerze v Aleksandriji in znanstvenega odbora za sodelovanjesem se odzvala s predavanjem o sodobni diagnostiki prienostranskem funkcionalnem križnem grizu. Odzivi udeležencevsrečanja so potrdili, da je pomen sodobne diagnostike pri načrtovanjuzdravljenja čeljustnih in zobnih nepravilnosti izjemnegapomena za kakovost obravnave.Prof. dr. Maja Ovsenik, predstojnica Katedre za čeljustno inzobno ortopedijo MF Ljubljana, in dr. Abbas Zaher, predstojnikKatedre za čeljustno in zobno ortopedijo Univerze v Aleksandriji,Egipt.Zdravilna družabnostV preventivi nenalezljivih motenj, bolezni in poškodb igrapoleg prizadevanj za telesno in duševno zdravje pomembnovlogo tudi socialna komponenta. Po mnenju strokovnjakov sklinike Mayo je družabnost za zdravje, mladostnost, vitalnostin dolgovečnost tako pomembna, da bi jo zdravniki moralizačeti predpisovati na recept. Zlasti v primeru hudih, resnihobolenj se mnogi bolniki zaprejo vase in stike z okolicoomejijo na minimum (neredko v začetku celo popolnomaprekinejo), zato bi jih osebni in družinski zdravniki moralipoučiti, da izolacija in samota negativno vplivata na njihovoprognozo in zdravstveno stanje.Ameriški znanstveniki z DePaul University so s pomočjopoglobljenih, več let trajajočih raziskav ugotovili, da so ljudje,ki po vrnitvi iz službe najraje za seboj zaklenejo vhodnavrata, se zleknejo pred televizor ali sedejo pred računalnikin pred fluorescenčnim ekranom prebijejo več kot 19 ur nateden (povprečno 2,7 ure na dan), bolj izpostavljeni različnimoblikam psihofizičnega in psihosocialnega tveganja. Takonaj bi posamezniki, ki se izogibajo socialnim stikom in svojprosti čas preživljajo med domačimi štirimi stenami predtelevizijskim oz. računalniškim zaslonom, zaužili kar do 71odstotkov več (zlasti redilne, visokokalorične, energijsko goste)hrane in pijače kot njihovi vrstniki, ki se zavzeto gibljejona prostem in skrbijo za redne socialne stike. S tem pa se pougotovitvah belgijskih znanstvenikov njihovo tveganje zadebelost in prekomerno telesno težo poveča za neverjetnih97 odstotkov. Skupina raziskovalcev s priznane znanstvenoraziskovalneinštitucije na novi celini, Case Western ReserveUniversity, pa je nedavno ugotovila, da vsaka ura pred televizijskimoz. računalniškim zaslonom, ki preseže »dovoljenih«80 minut dnevno, poveča tveganje za pojav Alzheimerjevebolezni skoraj za tretjino – za zaskrbljujočih 30 odstotkov.Vir: MedicineTodayNina MaziRevija ISIS - Junij 201177

Obletnica20-letnica mariborskihsrečanj Medicina in pravoJelka Reberšek GorišekVsako leto spomladi od leta 1992 dalje potekajo pod okriljemZdravniškega društva Maribor in Pravniškega društvaMaribor ter v sodelovanju z Univerzo v Mariboru srečanjaMedicina in pravo. Imenujemo jih mariborska, ker sotradicionalno v Mariboru, vendar že od prvega srečanja daljezdružujejo zdravnike in pravnike iz najrazličnejših krajevSlovenije. Srečanja so edinstvena v Sloveniji in verjetno tudiv Evropi po tem, ker združujejo dva najbolj tradicionalnapoklica, kot sta zdravniški in pravniški, pri obravnavi tem,kjer se srečujeta ali pa sta tesno povezani medicinska inpravna stroka. V slovenski prostor so vnesla nov povezovalnipristop pri spoznavanju in razreševanju problemov, ki jih nitimedicina niti pravo sama ne moreta rešiti. Obe vedi skupajosredotočeni na probleme pa lahko najdeta najustreznejšeodgovore nanje. Občasno se v obravnavo tem vključujejo ssvojimi razmišljanji tudi strokovnjaki drugih področij in stem bogatijo vsebino srečanj. Temeljni cilj srečanj, posvetovali simpozijev, kakor smo jih tekom let poimenovali, je delatidobro v korist obeh strok s končnim ciljem varovati človeka.Letos beležimo 20. srečanje Medicina in pravo. Okrogleobletnice so praviloma priložnost, da se ozremo na prehojenopot, ocenimo njeno uspešnost in se zazremo v prihodnost. Idejao nastanku srečanj se je porodila v ozkem krogu prijateljevzdravnikov in pravnikov, ki so pogosto kritično razpravljali oštevilnih aktualnih dilemah, ki so združevale obe stroki, zlastina področju etičnih vrednot in varovanja človekovih pravic, kijih je prinašal predvsem izjemen razvoj medicinske znanosti.Leta 1992 je bilo organizirano prvo srečanje Medicina in pravos temo: Zdravnikov ugovor vesti in splav ter transplantacija.Odziv zdravnikov in pravnikov ter vodilnih predstavnikovzdravstvenih in sodnih institucij in predstavnikov oblasti jebil izjemen, kar nam je bilo v potrditev, da so takšna srečanjakoristna za obe stroki. Prvemu srečanju so sledila: leta 1993Varstvo osebnih podatkov in sodno izvedeništvo, 1994 Odgovornostzdravnika, medicinska napaka, 1995 Zdravnikovapojasnilna dolžnost, 1996 Zdravnikova odgovornost za farmacevtskiprodukt, 1997 Alternativna medicina in mazaštvo, 1998Zdravstvena dokumentacija in zakonodaja, 1999 Psihiatričnibolnik in neprostovoljna hospitalizacija, 2000 Zarodek v mediciniin pravu, 2001 Človeška genetika in darovanje delov telesa,2002 Odnos bolnik - zdravnik, 2003 Organiziranost zdravstva,2004 Ureditev na področju zdravil, odnos bolnik, zdravnik,lekarniški farmacevt, 2005 Duševno zdravje in medicina v izrednihrazmerah, 2006 Zapleti v medicini, 2007 Nova zakonodaja(razmejitev med javnim in zasebnim v zdravstvu, varovanjezaupnih podatkov v medicini, zdravilstvo). 2008 Izvorne celicein človeški genom, 2009 Pacientova avtonomija v novi zakonodajiin praksi, 2010 Odgovornost v zdravstvu in 2011 Osebnipristop – personalizacija medicine.V začetku enodnevna srečanja so leta 1998 prešla v dvodnevna,saj je časa za predstavitev problemov in razpravo vednozmanjkovalo. Predavatelji na posvetih so vedno zelo uglednistrokovnjaki medicine in prava iz Slovenije, pa tudi z različnihuniverz iz tujine. Številni med njimi so postali aktivni sopotnikinaših posvetov in zelo radi prihajajo v Maribor. Tako se tkejopoleg strokovnih tudi prijateljske vezi. Izbrane teme so pogostotudi predavateljem pomenile nov izziv in marsikdaj smo nanekaterih področjih medicinskega prava prav na teh srečanjihorali ledino v Sloveniji. Prav zato so ti posveti vzbujali tolikoveč zanimanja in njihova odmevnost se je kazala v delovni praksiobeh strok in tudi v civilni družbi. Vse izbrane teme so bilezelo aktualne, nekatere med njimi tudi zelo odmevne. SrečanjiZarodek v medicini in pravu ter Človeška genetika in darovanjedelov telesa sta v razpravah razdelili medicinsko in pravniškoZ leve: akad. prof. dr. Milena Žic Fuchs, predsednica etičnekomisije humanističnih ved v Strasbourgu, prof. dr. KrešimirPavelić, član Evropske etične komisije, prim. Jelka ReberšekGorišek, organizatorka srečanja, in akad. prof. dr. Jože Trontelj,predsednik SAZU.Organizatorji srečanja (z leve): doc. dr. Vojko Flis, prof. dr.Vesna Rijavec, prim. Jelka R. Gorišek, mag. Viktor Planinšecin prim. Jože Ferk.78 Revija ISIS - Junij 2011

Obletnicastroko na »liberalno« in »konzervativno« misleče ter imeli odzivtudi v civilni družbi. Odmevna je bila tudi tema Odgovornostzdravnika, medicinska napaka, saj smo zdravniki o tej temi samispregovorili zelo kritično. V zadnjih letih je veliko tem posvečenihodgovornosti zdravnika in komunikacijskemu odnosumed zdravnikom in bolnikom, kar je bistveno vplivalo naozaveščenost zdravnikov o pomembnosti teh odnosov v procesuzdravljenja.Odmevnost srečanj je bilo zaznati tudi pri medijih, ki so vsaleta zvesti spremljevalci vseh naših srečanj in zelo strokovnopripravljajo napovednike srečanj ter prenašajo sporočila inzaključke srečanj javnosti. Njihova ozaveščenost je bila opaznatudi pri poročanju o zadnjem srečanju: Osebni odnos – personalizacijamedicine. Številne obravnave, razprave in zaključkirazličnih srečanj so imeli vpliv tudi na pravno urejanje na posameznihpodročjih zdravstva. Omenila bi posredni in neposrednivpliv, predvsem obsežnih razprav o pojasnilni dolžnosti, pacientovoavtonomijo v novi zakonodaji in praksi, vpliv na pripravozakona o pacientovih pravicah, obsežnost razprav v biomedicini(posegi v človekov genom), raziskave na zarodkih in še številnedruge. Tudi odlična predavanja in razprave na temo javno in zasebnov zdravstvu in odgovornost v zdravstvu so lahko v pomočpri pripravi Zakona o zdravstveni dejavnosti.Obravnavane teme, razprave in zaključke smo objavili v številnihzbornikih in v dveh monografijah Sodobne dileme I in II.Z izborom teme ob 20. obletnici srečanj Osebni pristop –personalizacija medicine smo želeli odpreti novo vsebinorazmišljanj in nakazati teme za prihodnost naših srečanj. Izbralismo zelo aktualno temo in v vabilu in najavi srečanja zapisali,da tokrat odpiramo etična, medicinska, pravna, sociološka infinančna vprašanja, ki se pojavljajo zaradi izjemnega razvojamedicine in s tem povezanim poglobljenim osebnim pristopompri diagnostičnih postopkih, zdravljenju in svetovanju posameznikuna podlagi njegovih posebnih značilnosti. Z vsebinonajavljene teme smo želeli predstaviti še drugačen pogled naosebni pristop, in to vpogled v najgloblje osebnostno področje,v naš genetski »jaz«. Tema, ki smo jo izbrali, je novo področjemoderne medicine na področju raziskav človeškega genoma inproteoma in je širom po svetu zelo aktualna in pogosto obravnavana.Tudi pri nas je personalizacija medicine na nekaterihpodročjih že uveljavljena, na številnih pa si še utira pot. Najavljenatema pri vseh udeležencih na začetku srečanja ni bilapovsem razumljena, prav gotovo pa je bila na koncu, k čemur sobistveno prispevali odlični prispevki predavateljev in razprave.Predavali so slovenski in tuji strokovnjaki, ki se s tem področjemže ukvarjajo, in tudi predavatelji, ki so podali svojarazmišljanja še iz drugih zornih kotov, vendar v povezavi zobravnavano temo. Zelo na kratko bom predstavila predavateljein naslove predavanj, ki smo jih poslušali na 20. srečanjuMedicina in pravo. Strokovni del je odprl akademik prof. dr.J. Trontelj z njemu lastnimi čvrstimi etičnimi pogledi, ki nisozajeli samo osebnega pristopa, ampak mnogo širša aktualnapodročja v medicini. S predavanjem o pomenu in vlogiinter(multi)disciplinarnega pristopa v raziskavah na področjupersonalizirane medicine je nadaljevala uvodni del srečanjakademikinja prof. dr. M. Žic Fuchs, tudi predsednica Evropskeetične komisije humanističnih ved v Strasbourgu. Osebnipristop in pogled varuha človekovih pravic na stanje v Slovenijije bil prispevek varuhinje dr. Z. Čebašek Travnik in njeneganamestnika T. Dolčiča, univ. dipl. prav. Pogled sodnika na sodiščuEvropske skupnosti iz Luksemburga na razmerje pacient- zdravnik je bil prispevek prof. dr. M. Ilešiča k obravnavanitemi. Zdravnik prof. dr. D. Keber je zelo kritično spregovoril oproblemih osebnega pristopa v javnem zdravstvenem sistemu.Prav tako kritičen je bil pravnik prof. dr. R. Pirnat v predstavitviosebnega pristopa in organiziranosti zdravstva s pravnega vidika.Ponovno je opozoril na Direktivo Evropskega parlamenta inSveta z uveljavitvijo pravic pacientov na področju čezmejnegazdravstvenega varstva in s tem povezane neslutene razsežnosti,ki se nanašajo tudi na personalizacijo medicine. Prof. dr. E. Bernatje predaval o pravicah pacientov v Avstriji, kar smo lahkoprimerjali z Zakonom o pacientovih pravicah pri nas.Izbrana poglavja personalizacije medicine so predstavili prof.dr. K. Pavelić na področju uporabe znanj in raziskav genomikein proteomike v preventivi in zdravljenju, tudi član Evropskeetične komisije, prim. M. Možina na področju farmakoterapije,prof. dr. P. Rožman na področju specifičnih proizvodov v okvirutransfuzijske dejavnosti in prim. D. Flisar na področju modernebiotehnologije možganske stimulacije. V zadnjem sklopu predavanjv soboto so predstavili osebni pristop – personalizacijomedicine prof. dr. J. Balažic pri diagnostičnih postopkih v sodnimedicini, vrhovna sodnica A. Puklavec Jelenc osebni pristop vmedicini in pravno varstvo zasebnosti, prim. J. Ferk problemeosebnega pristopa v klinični praksi, doc. dr. V. Flis osebni pristopin pojasnilno dolžnost ter prof. dr. Š. Ivanjko pravne vidikepersonalizacije v medicini. Srečanje je zelo zanimivo zaključilaprof. dr. M. Ramšak s predavanjem K zdravniku na internet:personalizirana medicina in informacijska tehnologija.Predavanja in obsežne razprave so odstirale področje personaliziranemedicine, ki jo čaka marsikje še dolga pot do realizacijev klinični praksi. Na tej poti bo treba razrešiti še veliko etičnihin drugih dilem. Potrebnega bo veliko multidisciplinarnegapovezovanja številnih dejavnikov, zlasti zdravstvenih ustanov inposebno zdravnikov, raziskovalnih in diagnostičnih inštitutov,raziskav in analiz na področju genoma in proteoma, povezovanjas farmacijo in proizvajalci diagnostičnih testov, predvsempa tudi povezovanja z Ministrstvom za zdravje in Zavodomza zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V zdravstvenoorganizacijo bo treba vključiti nove koncepte, ki bodo zajeli tudipodročje personalizirane medicine, in doseči tudi pripravljenostZZZS za financiranje. Poleg vseh teh dejavnikov bo potrebentudi učinkovit nadzor, da personalizirana medicina ne skrenena stranpoti. »Uf, še veliko dela za pravnike,« mi je v odmorušepnil mlad pravnik. »In še veliko dela za medicince,« sem mutakoj odgovorila. Medicina in pravo imata še nadaljnjih 20 letobilo dela na tem področju.Revija ISIS - Junij 201179

ObletnicaVsa jubilejna srečanja so potekala pod pokroviteljstvom aktualnihpredsednikov RS. Ob 10. obletnici je bil pokrovitelj Milan Kučan,ob 15. obletnici dr. Janez Drnovšek in ob 20. obletnici dr. DaniloTürk, ki je tudi odprl 20. jubilejno srečanje ter s svojim govoromdal obletnici še posebej svečan pečat. Z izbranimi besedami se jedotaknil številnih problemov v zdravstvu, na koncu govora pa setudi zahvalil zdravnikom in pravnikom za prispevek, ki ga dajejosrečanja medicinski in pravni stroki, pa tudi civilni družbi.Tudi organizatorji srečanj se zahvaljujemo vsem predavateljem,ki jih zaradi omejenega prostora nismo omenili, za njihov bogatprispevek skozi 20 let. Ob tej zahvali pa moram omeniti imeprof. dr. A. Dolenca, ki je med prvimi z navdušenjem podprlleta 1992 predstavljeno idejo o ustanovitvi srečanj Medicina inpravo ter aktivno sodeloval že na prvem srečanju in bil dolgaleta aktivni predavatelj na srečanjih vse do napredovanja njegovebolezni.Poleg predavateljev gre zahvala za pomoč pri organizaciji tudištevilnim sodelavcem in predvsem UKC Maribor ter sevedaštevilnim zdravnikom in pravnikom, ki zvesto obiskujejo našasrečanja in z razpravami bogatijo zaključke srečanj. Ob 20.obletnici so izšli povzetki srečanj, v pripravi pa je tretja monografijaSodobne dileme III.Razvoj ljubljanske bolnišniceod ustanovitve do konca prvesvetovne vojne (1786–1918)Ob 225-letnici ustanove (1786–2011)Zvonka Zupanič Slavec19. junija 2011 mineva 225 let od ustanovitve prve civilnebolnišnice pri Slovencih. Vselila se je v nekdanji samostanbosonogih avguštincev na današnji Dunajski cesti v Ljubljaninasproti kavarne Evropa. Sprva je imela le 12 bolniških posteljin tri oddelke, nato pa je postopoma rasla, se širila in kotučna ustanova povezovala z mediko-kirurškim licejem. Medleti 1786 in 1811 jo je vodil cerkveni red usmiljenih bratoviz Trsta, nato je bila med leti 1812 in 1849 v občinski oskrbi,nakar je prešla pod deželno oblast in kot taka leta 1895 povelikem ljubljanskem potresu dočakala selitev na Zaloškocesto. Po petdesetih letih obstoja je bolnišnica štela okoli 90bolniških postelj in imela šest bolniških oddelkov. Leta 1881so odprli novo t.i. blaznico na Studencu pri Ljubljani, ki jeimela 77 mest za duševne bolnike. Sto let po nastanku, leta1886, je bolnišnica štela okoli 350 postelj in so v njej obravnavaliokoli 4.500 bolnikov letno. Rast Ljubljane je terjalavse večjo bolnišnico, ki so jo načrtovali od leta 1889, sprvaza Bežigradom, 1893 pa so jo začeli graditi ob Zaloški cesti.Slavnostno so jo vselili po potresu jeseni 1895. Ustanova jeimela sedem bolnišničnih paviljonov in številne pomožnestavbe, grajena je bila za 568 bolniških postelj, do konca prvesvetovne vojne 1918 pa se je razširila na 650 postelj in je vistem letu sprejela nad 10.000 bolnikov. Nadaljnji razvoj bolnišniceje tekel mukoma in je dobil večji zagon šele z gradnjonove posteljne stavbe s 1.100 bolniškimi posteljami. Vseljenaje bila med leti 1970 in 1975. Ta doba je bila popisana v novembrskištevilki revije Isis 2010 ob 35-letnici vselitve v novobolnišnično stavbo.Cesar Jožef II. 19. junija1786 ustanovi prvo civilnobolnišnico pri Slovencih»Denes populodne ob 3 / 4na jedno imeli smo srečo videti ljubeznipolnegavladarja svojega v mestu svojem. Njega Veličanstvose je ustavilo v gostilni ´zum wilden Manne´ in po kratkipomudi peš odšlo ogledavat v spremstvu gosp. Frana grofaKinskega, generala pl. Wenkheima in gosp. barona Taufrerja,okrajnega glavarja, meščansko bolnico, vojaško bolnico, uršulinskisamostan in vojaško sirotišče.« Takole je zapisal časopisLaibacher Zeitung 20. marca 1784 po obisku cesarja Jožefa II. vLjubljani. Istega dne pa je cesar Jožef II. za svojega namestnikaza notranjeavstrijske dežele (Štajersko, Koroško in Kranjsko)grofu Khevenhüllerju ob svojem opazovanju na poti od Trstado Ljubljane sestavil spomenico in mu 28. marca poslal pismo,kjer guvernerja opominja na nekatere stvari, ki jih je videl nasvojem potovanju, ter mu veleva njihovo rešitev. V tem pismunajdemo prvo sled o ustanovitvi ljubljanske civilne bolnišnice.V tem pismu tudi beremo: »Kaže se, da med ljubljanskimi tremisamostani, ako nista dva, je vsaj jeden njih nepotreben, osobito,ker sem bivšo jezuvitsko cerkev (šentjakopsko) odločil v župnocerkev. Frančiškane bi zatorej bilo prestaviti v samostan obutihavguštinov (Marijinega oznanjenja – kjer so frančiškani šedandanes; op. avtorice) in te odpraviti, tako izpraznjeni frančiškanskisamostan izpremeni se v bolnico in izroči ali posebniceneni administraciji, ali usmiljenim bratom, katere bi, v sporazumljenjiz guvernerjem v Trstu, ki mu ob jednom pišem inkjer jih brez teže pogreši mesto, najlože prestaviti v Ljubljano,80 Revija ISIS - Junij 2011

Obletnicatoda morala bi se urediti najprej primerna in prostorna soba zabolnike, in ta bodi takisto dovolj visoka.«Oktobra 1784 so bili usmiljeni bratje že nameščeni po nekaterihsamostanskih sobah in cesar je zahteval, da se najhitreje ustanovibolnišnica. Kako pomembna je bila civilna bolnišnica za mesto inza deželo, se je videlo iz tega, da so se kmalu po prihodu usmiljenihbratov v Ljubljano oglašali ljudje, naj jih sprejmejo vanjo;želeli so celo, da bolnišnica sprejema »blaznike«.Ljubljanski okrajni urad je 13. decembra 1785 poslal v Gradecin na Dunaj načrte in predračune za prireditev frančiškanskegasamostana v bolnišnico. Kmalu pa je v Ljubljano prišelodlok, ki je ukazal, da se morajo usmiljeni bratje z nameravanobolnišnico preseliti v odpravljen samostan bosonogih avguštincevna Dunajski cesti v Ljubljani in tako je bila izrečenaustanovitev civilne bolnišnice. Cesar je sklenil, da se opustimisel o zidavi bolnišnice v frančiškanskem samostanu zaradinevarnosti poplav Ljubljanice, ki teče blizu imenovane stavbe.Dne 19. junija 1786 so bili usmiljeni bratje že v diskalceatskemsamostanu in to je tudi dan, ki šteje za ustanovitvenidatum prve civilne bolnišnice pri Slovencih.Usmiljeni bratje vodijobolnišnico (1786–1811)Dne 16. oktobra 1786 je okrajni ljubljanski urad poslal graškemuguberniju prošnjo za odobritev sredstev za ureditev bolnišničnestavbe, najnujnejša popravila in za potrebno opremo. Želeli so tudinavodila, kako naj priredijo samostanske sobe, da bodo primerneza bolnišnične potrebe. Že oktobra 1786 so sprejeli prve bolnike.Dne 13. januarja 1787 je cesar Jožef II. odredil: »Usmiljenimbratom se za najpotrebnejše priprave daje onih tisoč goldinarjev izbratovščinskega zaklada kranjskega, dalje 672 gld. iz bolničinegazaklada proti temu, da precej v jedno ali v več sob diskalcejatskegasamostana, kamor so se preselili, postavijo dvanajst postelj in vzemov oskrbovanje tudi toliko bolnikov.« Nadaljuje se: »Ta najvišjiukaz zvršiti se ima v prid ubogim bolnikom nemudno, in kadar sedejanski prične oskrbovanje betežnikov, pošlji se o tem naznanilo.«Za prenovo je pripravil načrte inženir Schemerl, dvorno gradbenovodstvo pa je določilo, da se v bolnišnico predela tudi samostanskacerkev. Dne 27. marca 1787 je vikar predlagal, naj se biljardnicapreuredi v kopalnico za bolnike in naj se vanjo postavi peč. Polegtega je prosil, naj se pri gradnji sob za duševno bolne oddeli prostorza mirne in za besneče. Prvi bi imeli prostor v pritličnih obokanihsobah, drugi pa v bolj oddaljenem gospodarskem poslopju s tremiali štirimi sobami. Vendar pa je gubernij sklenil, da so za začasnooskrbovanje bolnikov primerne sobe po Schemerlovih načrtih v refektoriju(samostanski jedilnici) in v biljardnici. Lekarna usmiljenihbratov se je preimenovala v javno lekarno.Dne 17. julija 1787 so usmiljeni bratje oskrbovali osem bolnikov,lahko pa bi sprejeli še štiri. 23. avgusta 1787 je okrajni urad gubernijupotrdil, da usmiljeni bratje dejansko brezplačno oskrbujejo12 bolnikov. Gubernij se je odločil, da če se ne branijo sprejeti kakšnegabolnika, ko je katera postelja prazna, naj se jim za dvanajstpostelj izplačuje odmerjena vsota ne glede na to, ali so posteljezasedene ali ne.30. avgusta 1787 je graški gubernij ljubljanskemu okrajnemu uradunaročil, naj po načrtih, ki jih je odobrilo dvorno gradbeno vodstvo,nemudoma začne graditi bolnišnico usmiljenih bratov in najčim prej pošlje predračune za stroške. 12. decembra 1787 je izšlonovo privolilo oblasti za javno prodajo zdravil iz javne lekarne inglavni zdravnik dr. Jožef Hajmon je napisal poročilo, da je lekarnapopolnoma urejena in vodena po predpisih. Preureditev samostanav bolnišnico in cerkve ter zakristije v bolniške sobe je bilakončana leta 1789. Ko je bilo poslopje dozidano, prior ni bil večbrat Sebastjan, temveč 2. februarja 1789 enoglasno izvoljen paterPacifik Lieb. Bolnišnica usmiljenih bratov je bila leta 1790 lepourejena in 30. avgusta jo je prišla pogledat nadvojvodinja Elizabetaiz Innsbrucka.Obseg dela usmiljenih bratov v ljubljanski civilni bolnišnici se jeiz leta v leto širil in prostori so se vedno bolj polnili. Ni natančnihpodatkov, koliko je bilo kdaj v bolnišnici bolnikov, iz sanitetnegaporočila ljubljanskega zdravstvenega magistrata Jožefa Melzerja,objavljenega leta 1799 v Laibacher Zeitung za leto 1798, kjernaštevajo umrle v bolnišnici usmiljenih bratov, lahko sklepamo oštevilu bolnikov. To zdravstveno poročilo je najbrž eno najstarejšihljubljanskih zdravstvenih poročil. Leta 1799 je med 496 osebami(skupno število umrlih v Ljubljani) v javni bolnišnici usmiljenihbratov umrlo 49 oseb, od tega 29 moških in 20 žensk. V navedenemskupnem številu za to leto ni všteta garnizijska bolnišnica, nitiv civilni bolnišnici umrli vojni ujetniki.Med leti 1809 in 1814, pod francosko okupacijo, je bolnišnicausmiljenih bratov morala sprejemati tudi bolne vojake. 6. oktobraleta 1806 se je nekdanji podprior usmiljenih bratov in medicinecMatevž Gradišek (brat Faust) vrnil na Kranjsko in ko je prišel vljubljansko bolnišnico, se je zanjo začela nova doba razvoja, ki pani trajala dolgo, kajti začela se je vojna in z njo okupacija dežele.Samostan bosonogih avguštincev na Ajdovščini v Ljubljaninasproti današnje kavarne Evropa, kjer je bil sedež prve civilnebolnišnice med Slovenci od ustanovitve 1786 do potresa1895, ko se je bolnišnica preselila na Zaloško cesto.Revija ISIS - Junij 201181

ObletnicaDeželna bolnica po ljubljanskem potresu leta 1895.Leto 1807 je bolnišnici prineslo veliko domačih in tujih bolnikov,ki jih je Faustus zdravil, zato so ga imenovali za priorja. Trudilse je preurediti bolnišnične prostore in izboljševati vse, kar se jedalo. Na ogled je prišla tudi komisija za osnovanje klinike in 25.junija 1808 se je v Ljubljani odprla klinična šola. V začetku leta1809 je zbolel drugi ordinarij bolnišnice, dr. Bernik, in medicinecFaust je moral sam opravljati zdravniška dela. Naporom in vsemopravkom se je ob prihodu Francozov v deželo pridružila šeskrb, kako ohraniti redovniški red in bolnišnico. V noči z 22. na23. maj 1809 so Francozi zavzeli mesto in v naslednjih dneh sobolnišnico usmiljenih bratov napolnili francoski vojaki, ki sojih bolne in ranjene prinašali od vseh strani, kar je trajalo nekajmesecev. Odkar so prišli v Ljubljano Francozi, se denar usmiljenimbratom ni več izplačeval, zato se je avgusta 1809 prior Faustobrnil na generala grofa Baragueya d‘Hilliersa, poveljnika provincKranjske, Koroške, Trsta in Reke. Ta prošnja je bila neuspešnain prior Faust je po privoljenju svojih predstojnikov marca 1810na Dunaju v svojem in v imenu svojih bratov francoski vladi vIliriji dal odpoved v ljubljanskem samostanu. To je pomagalo, daje glavna intendanca sestavila komisijo za ohranitev samostanausmiljenih bratov in intendant sam je Faustu nakazal denarnopomoč za nadaljnje vzdrževanje bolnišnice.15. oktobra 1811 je francosko vojno oskrbništvo prevzelo poslopjecivilne bolnišnice, zaprlo lekarno in Faust je novemu oskrbnikuPollacku izročil inventar samostana in bolnišnice. Sam se jezatekel v hišo bogate ljubljanske družine Kastagna in začel zasebnoprakso, kjer se je postopoma razvil v pomembnega homeopata, ki jeprinesel v zdravstvo veliko razdora. Nato je vodstvo bolnišnice prevzelaposebna komisija, katere načelnik je bil predsednik ljubljanskegaobčinskega oskrbništva, baron Codelli. Bolnišnica je natood leta 1812 do 1849 ostala v oskrbi ljubljanske mestne občine.Po odhodu usmiljenih bratov je vodenje bolnišnice prevzel dr.Anton Jeuniker. Baron Codelli in dr. Jeuniker imata vse zaslugeza nadaljnji obstoj bolnišnice. Februarja 1812 je bolnišničnauprava prejela francoska zakonska bolnišnična navodila. Francoski82 Revija ISIS - Junij 2011Odkritje spominske plošče na pročelju stavbe prve civilnebolnice v Ljubljani l. 1995 ob 100-letnici ljubljanskega potresa.Organiziral Inštitut za zgodovino medicine Medicinskefakultete v Ljubljani.generalni guverner maršal Marmont, dubrovniški vojvoda, pa je želeta 1810 ustanovil srednjo šolo – t.i. ecole centrale, na kateri se jepoleg kirurgije predavala tudi medicina. Ker je le-ta potrebovalaklinično šolo, so jo Francozi marca 1812 ponovno ustanovili inzanjo določili prostor v samostanski jedilnici, vodenje pa je prevzelzdravnik dr. Anton Melzer.Dne 13. oktobra 1813 je Avstrija končala reokupacijo Kranjske.Po odhodu Francozov je vojaška bolnišnica ponovno postalacivilna. Leta 1815 je bilo magistratu naročeno, naj v bolnišnicipriredi dvorano za medicinsko-kirurška predavanja, priskrbisobo za sekcije in anatomsko-patološki kabinet. Leta 1816 seje sprejemanje nosečih žensk v porodnišnico uredilo tako, da sobile brezplačno sprejete le tiste, ki so s potrdilom dokazale, daso brez imetja. Vse bolj je primanjkovalo prostora za duševnebolnike. Zato je bilo leta 1820 sklenjeno, da se civilna bolnišnicarazširi z bolnišnico za duševne bolnike. Leta 1821, ko je vodilbolnišnico dr. Pober, si je cesar Franc ogledal načrte za razširitevcivilne bolnišnice in potrdil zidavo bolnišnice za duševne bolezni,ki so jo gradili med leti 1821 in 1827. Premajhna pa je postajalatudi civilna bolnišnica, zato je leta 1826 okrajni urad sestavilpredračun za njeno širitev. Leta 1829 se je pričela gradnja. Leta1830 so zgradili glavne zidove, nato pa se je gradnja ustavila inleta 1834 je okrajni urad magistratu sporočil, da mora biti stavbado pomladi 1835 dokončana. Takrat je civilna bolnišnica obsegaladržavne zavode: bolnišnico za duševne bolezni, porodnišnico, najdeniškizavod in kliniko; lokalne zavode: bolnišnico in ubožnico;ter zasebne zavode: ustanovo grofa Lamberga, ustanovo dvornebolnišnice, ustanovo meščanske bolnišnice.Leta 1834 je bilo vodstvo bolnišnice v rokah okrajnega glavarja,ki je nadzoroval tudi nočno strežbo bolnikov. Osebje za oskrbovanjeso sestavljali: oskrbnik, kontrolor, pisar, neplačan uradniškipraktikant in veliki sirotinski oče za tržaške in ljubljanske najdenčke.Leta 1835 je vodstvo bolnišnice prevzela gubernijska komisija,v kateri so bili med drugimi zdravnik dr. Schneditz in ljubljanskižupan Hradetzky, ki je z ljubljanskimi lekarnami sklenil pogodbo,

Obletnicada so za 36 odstotkov znižale cene zdravil. Omenjena komisija jetudi uredila pogoje, pod katerimi so se bolniki sprejemali v civilnobolnišnico. Paragraf 3 je določal, da za ljubljanske mestne ubožceskrbita dva mestna zdravnika in dva ranocelnika, v bolnišnico pasmejo sprejemati samo tiste siromake, ki nimajo nikogar, da bi jihstregel, oziroma imajo nalezljive bolezni.Ko je gubernijska komisija ustanovila red pri dobrodelnih ustanovah,so septembra 1836 vodstvo državnih in lokalnih dobrodelnihzavodov predali dr. Janezu Nep. Biatzowskemu, bolnišničniprimarij pa je postal dr. Ivan Zhuber. Februarja 1836 je gubernijskaokrožnica uredila sprejemanje nosečih žensk v porodnišnice.Gubernijski ukaz je marca 1835 tudi določil, kdaj in kateri bolnikinaj se sprejemajo v ljubljansko in celovško bolnišnico. Že leta 1841se je pokazalo, da je potrebna posebna bolnišnica za Kranjsko. 9.novembra je izšla dvorna odločba, ki je določala, da se zgradi (zdobrodelnimi zavodi) združena bolnišnica za duševne bolezni, zakar je potrebno odkupiti zemljo.Leta 1842 je bilo v bolnišnici 89 postelj, zaposlenih pa le 10 strežnikov.Ker je primanjkovalo bolniških postelj, je oblast avgusta 1847določila, da pridobijo prostor še za 56 bolnikov (v medicinskemoddelku 13, v kirurškem oddelku tri, v babiškem stanovanju šest,v shrambi za perilo s prizidkom 10, v oskrbnikovem in kontrolorjevemstanovanju 24 postelj). Leta 1843 je prof. dr. Pachner pl. Egersdorfpredlagal mediko-kirurškemu učnemu zavodu, da se na mestuporodnišnice ustanovi zavod za bolne otroke. Po dogodkih leta 1848se je zidava otroške bolnišnice premaknila na stranski tir. Leta 1864je dr. Viljem Kovač s pomočjo zasebnih dobrotnikov ustanovilotroško bolnišnico cesarice Elizabete in postal njen vodja.Po letu 1874 se je bolnišnica na Ajdovščini hitreje širila. Dvigniliso drugo nadstropje na vzhodni in severni strani. 4. marca 1849 jedržavna ustava določila, da so vsi dobrodelni zavodi last deželnegaaparata in tako je prišla civilna bolnišnica v last kranjske dežele.Kranjski deželni stanovi leta1849 prevzamejo bolnišnicoVodstvo bolnišnice je bilo v rokah dr. Melzerja, primariji pa sobili: dr. Zhuber za medicinski oddelek in bolnišnico za duševnebolezni, dr. Nathan za kirurški oddelek in dr. Pachner za porodnišnicoin najdeniški dom.Decembra 1861 je ministrski ukaz določil, da bolničinega vodjona priporočilo deželnega odbora imenuje cesar, samoimenovanjeprimarijev in sekundarijev pa izvajajo stanovi oziroma deželni odbor.Januarja 1863 je kranjski deželni zbor predlagal, da se povečabolnišnico z dograditvijo na severni strani. Predlog je bil sprejet.Deželni zbor je leta 1864 na priporočilo poslanca dr. Janeza Bleiweisanamenil denar iz bolnišničnega sklada za opremo operacijskedvorane in za kirurške inštrumente. Isti organ je tudi potrdilizgradnjo dveh posebnih sob I. razreda in dveh posebnih sob II.razreda. Poleg tega so uvedli sodobnejši način ogrevanja bolnišnice.Reorganizacija deželnih dobrodelnih zavodov je prišla po nasvetudeželnega odbora pred slovenski deželni zbor leta 1871, kjer sobili potrjeni vsi predlogi. V tem ukrepu je bila tudi odločba, ki seNova deželna bolnica v Šentpetrskem predmestju Ljubljane,slavnostno odprta 16. oktobra 1895 (razglednica).je nanašala na deželne dobrodelne zavode in ki pravi, da se moravodenje zdravniškega dela ločevati od administrativnega oskrbništva.Vendar pa tega ukrepa cesar ni potrdil.13. maja 1871 je vodstvo bolnišnice prevzel primarij porodnišnicein prof. babiške šole dr. Alojz Valenta. Primariji so bili: zakirurški oddelek Fran Fux, za medicinski in oddelek duševnihbolezni dr. Karl Bleiweis in za sifilitični oddelek dr. J. Pestotnik.Za oskrbnika deželskih dobrodelnih zavodov je bil imenovanzačasni voditelj bolnišničnega oskrbništva računski nižji uradnikA. Kremžar. Ko so leta 1871 odpravili deželni najdeniški zavod,sta bili dve veliki dvorani porodniškega oddelka na voljo medicinskemuoddelku, s tem pa se je porodnišnica omejila na eno soboza otročnice in eno sobo za porodnice. Da bi dobili še eno sobo zamatere z novorojenci, so leta 1873 naredili pregradno steno, številopostelj pa se je povečalo s petnajst na enaindvajset.Ker je deželni zbor že leta 1871 poskrbel, da so ločevali bolnike skozami od ostalih bolnikov, se je 1874 začelo razmišljati, da bi navelikem bolnišničnem vrtu postavili barake, v katerih bi bilo prostoraza 36 bolnikov s kozami ali drugimi nalezljivimi boleznimi.Leta 1875 je dr. Karl Bleiweis slovenskemu deželnemu zborupredložil sestavek, v katerem je priporočal ustanovitev relativno»združene zdravilnice in oskrbovališča«, hkrati pa naj bi se bolnikiobeh vrst (zdravljeni in oskrbovani) kar najbolj ločevali. Vodstvoje 17. oktobra 1875 kupilo t.i. zverinjak Valentina Krisperja naStudencu, ki naj bi ga uredili za najmanj 160 duševnih bolnikov.Leta 1879 je bilo v bolnišnične oddelke sprejetih 3.536 bolnikov,v oddelke za duševne bolezni 263 bolnikov, v porodnišnico 169mater z novorojenci, skupno torej 3.968 bolnikov (1.399 več kotleta 1870 in 3.084 več kot leta 1830, ko je bilo v civilni bolnišnicivsega skupaj v oskrbi le 874 bolnikov).Pozimi leta 1879/1880 je bila v bolnišnici huda gneča, saj je vmedicinskem oddelku za moške, kjer je bilo prostora za 54 oseb,ležalo 95 bolnikov in vsi ti bolniki so bili nujno potrebni medicinskepomoči. Zato je vodstvo deželskih dobrodelnih zavodov priRevija ISIS - Junij 201183

ObletnicaPtičji pogled na ljubljansko bolnišnico v šestdesetih letih 20. stoletja. V ospredju desno jeStomatološka klinika (fotoarhiv Inštituta za zgodovino medicine).slovenskem deželnem zboru vložilo prošnjo za razširitev bolničinihprostorov. Po nasvetu poslanca dr. Josipa Vošnjaka so seodločili, da se plačilno nesposobne neozdravljive bolnike premestiiz bolnišnice v hiralnico.Velik dogodek za deželne dobrodelne zavode je bil 3. januarja1881 odprtje deželne bolnišnice za duševne bolezni na Studencu.22 moških in 26 žensk, ki so se zdravili zaradi duševnihbolezni, so prepeljali na Studenec že 27. in 28. decembra 1880. Kose je zavod odprl, je bilo tam 77 duševnih bolnikov. Skupni stroškiza zidavo bolnišnice na Studencu (vključno z nakupom zemljiščain zidavo za ohranitev in popravilo bolnišnice za duševne bolezni)so znašali skoraj 250.000 gld.Leta 1883 je bilo v deželnih dobrodelnih zavodih oskrbovanihskupno 4.528 oseb, med njimi 2.699 moških in 1.829 žensk.Konec leta 1883 je ostalo v oskrbi skupno 461 oseb, med temi 252moških in 209 žensk. Leta 1884 je bilo oskrbovanih skupno 4.488oseb in leta 1885 4.313 oseb. Leto 1886 je bilo za civilno bolnišnicoveliko leto, saj je minilo celo stoletje od njenega nastanka.Okulist dr. Emil Bock je pri zdravljenju dosegal odlične uspehein ker je imel veliko pacientov, je uprava civilne bolnišnice naAjdovščini predlagala deželnemu odboru ustanovitev posebnegaoddelka za očesne bolezni. 18. novembra 1889 je po daljši razpravideželni zbor na javni seji sklenil, naj se ustanovi očesni oddelek podvodstvom dr. Bocka. Oddelek, ki je imel tri sobe s 34 posteljami, paje pričel samostojno delati šele 17. novembra 1890 in dr. Bock ga jebrezplačno vodil do 1. januarja 1893, ko je postal plačani primarij.Priprave na gradnjo novebolnišnice ob Zaloški cestiLeta 1888 je deželni zbor sklenil, da bi bilo treba tedanjo bolnišnicona Ajdovščini, v kateri je primanjkovalo prostora, podreti in sezidatinovo na primernejšem kraju. Deželni zbor je za Bežigradomkupil parcelo, last Ferdinanda viteza Gariboldija, in hkrati odobrilpotrebni kredit za zidavo infekcijske bolnišnice, ki naj bi imela 29postelj. Potrdil je tudi prodajo hiše na Poljanski cesti 42 Družbi sv.Vincencija.84 Revija ISIS - Junij 2011Po prejemu načrtov je ravnateljstvodeželnemu zboru leta 1889 predložilosvojo izjavo z mnenjem štirihprimarijev, ki so zahtevali paviljonskisistem zidanja za najmanj400 postelj s po 40–50 m 3 zračnegaprostora na bolnika, da bi se lahkopo potrebi v teh prostorih namestiledodatne postelje. Poleg tega jepredlog ravnateljstva predvidevaltudi gradnjo upravnega poslopjaz lekarno, kuhinjsko in gospodarskoposlopje, bolnišnico za kužnebolezni, mrtvašnico in stanovanje zaravnatelja.Ko so bili načrti po tem predloguizdelani, so ugotovili, da bi stroškipresegli vsoto, ki je bila na razpolago za zidanje. Med pripravljanjemnovih načrtov ter preučevanjem predlogov sta pretekli dveleti. Deželni zbor je zato znižal posteljni fond na 316 postelj inpredlagal sledečo razvrstitev: 100 na medicinski oddelek, 110 nakirurški oddelek, 56 na sifilitični oddelek, 24 na oftalmološki oddelekin 26 na porodniški oddelek.Sklenili so, da mora biti bolnišnica do jeseni 1893 pod streho, dokončanapa do konca avgusta 1894. 8. aprila 1892 pa je predsednikfinančnega odbora na seji deželnega zbora nepričakovano dokazal,da izbrano stavbišče za Bežigradom ni primerno za bolnišnico,ker je izpostavljeno hrupu vlakov, poleg tega bi bila kanalizacijado Ljubljanice predraga in zaradi majhnega padca ne bi dobrodelovala. Zato je deželni zbor sklenil, da se mora poiskati primernejšezemljišče za gradnjo nove bolnišnice, obdržati pa se morajovsi dotedanji načrti. Stavbišče za Bežigradom naj bi se uporabilo zazidanje t.i. gluhonemnice in zavoda za slepe.Predlagali so nakup prostora za šentpetrsko vojašnico, med Ljubljanicoin sedanjo Zaloško cesto. Ko si je 10. maja 1892 komisija,sestavljena iz članov deželnega zdravstvenega sveta, vseh zdravnikovbolnišnice ter zastopnikov deželnega zbora, ogledala zemljišče,je ugotovila, da je primerno. Stavbni prostor so kupili in deželaKranjska je 1. januarja 1893 postala njegov lastnik.Ravnateljstvo bolnišnice je 15. januarja 1893 v poročilu, naslovljenemna deželni zbor, zahtevalo zvišanje posteljnega fonda into utemeljilo s tem, da v stari bolnišnici že pri sedanjem številu341 postelj občutno primanjkuje prostora in mora mnogobolnikov ležati kar na slami in po tleh. Zato bi bilo nesmiselnograditi novo bolnišnico z manjšo kapaciteto, kot jo ima obstoječa.Deželni zbor je po proučitvi tega poročila naročil deželnemustavbnemu uradu, naj popravi načrte, vendar naj pri tempazi, da se stroški ne zvišajo preveč. Stavbni urad je z malimipopravki načrtov in ob minimalnem zvišanju stroškov pridobilše 51 postelj. Tako bi nova bolnišnica, vključno z oddelkom zainfekcijske bolezni, imela skupno 401 posteljo. Deželni zbor jesklenil, da se mora v sklopu bolnišnice za neozdravljive bolnikezgraditi hiralnica, ki bi imela 100 postelj. S tem bi oddelki, na

Obletnicakaterih so bolniki včasih zelo dolgo zasedali prostor, pridobiliznatno število postelj.Gradnja (1893–1895)Novo bolnišnico so začeli zidati konec junija 1893. Dne 1.novembra 1893 je bila stavba že pod streho. Ometani so bilimedicinski in kirurški oddelek, poslopje za kuhinjo in pralnico,upravno poslopje in oddelek za očesne bolezni. Po pogodbi jebilo določeno, da morajo biti vsa začeta in nedokončana delazaključena v letu 1895. Januarja 1895 je deželni odbor odobril šekredit za zidanje pomožnih stavb in kredit za notranjo opremopaviljonov ter določil, da se mora zgraditi posebna zgradba zadve uradniški stanovanji in posebna zgradba za t.i. služitelje inkurjače, da se uredi telefonska centrala v vratarjevi loži in po enagovorilnica v vsakem paviljonu. Odobril je tudi določeno vsoto zaželezno ograjo.V noči s 14. na 15. april 1895 je Ljubljano presenetil katastrofalenpotres. Ta je zelo močno poškodoval poslopje stare deželnebolnišnice, kjer se je takrat oskrbovalo 338 bolnikov. Bolnike sotakoj prenesli na vrt, kjer so prebili noč kar na prostem, naslednjidan pa so jih nastanili pod šotori, ki jih je dala na razpolagovojska. Na vrtu bolnišnice so postavili 13 šotorov za 166 bolnikov,preko 100 so jih odpustili v domačo oskrbo. Deželni odbor jeprosil mestno občino, naj začasno odstopi poslopje za južnimkolodvorom, ki bi ga uporabili za zasilno bolnišnico. V to poslopjeso premestili bolnike že 18. aprila, tako da so v stari deželnibolnišnici ostale le porodnice, ki so jim uredili leseno lopo navrtu, in pa duševno bolni, ki so ostali v svojem nepoškodovanemobjektu. V tem času je priskočilo na pomoč Društvo Rdečegakriža z Dunaja; v Ljubljano je poslalo 25 barak, ki jih je vojskapostavila na vrtu bolnišnice. Že 20. maja so se lahko preselili vbarake vsi bolniki, razen infekcijskih, za katere so uredili posebnobarako na dvorišču hiše št. 42 na Poljanah, ki jo je potres popolnomaporušil. Deželni odbor je naročil stavbnemu uradu, da semora delo pri gradnji nove bolnišnice pospešiti, tako da bi bilo žeoktobra mogoče premestiti vse bolnike iz barak v prostore novedeželne bolnišnice.Odprtje nove bolnišnice leta 1895Slovesno odprtje bolnišnice je bilo 16. oktobra 1895. Po končanislovesnosti so pričeli v novo stavbo premeščati bolnike iz starebolnišnice in sprejemati nove. Ravnatelj nove bolnišnice jebil dr. Alojz Valenta, upravo je vodil Andrej Kremžar, vodstvomedicinskega oddelka je prevzel dr. Karel Bleiweis - Trsteniški,kirurškega oddelka dr. Edo Šlajmer, očesnega dr. Emil Bock,dermatovenerološkega pa dr. Vinko Gregorič.Bolnišnica je bila grajena za 568 postelj. V začetku je imela le450 postelj, leta 1900 pa je število naraslo na 480 in tako se jeposteljni fond večal iz leta v leto vse do leta 1918, ko je imelabolnišnica 650 postelj in je v tistem letu sprejela 10.260 bolnikov.Prostor v bolnišnici je bil razdeljen tako, da je vsaki posteljipripadalo od 7 do 9 m 2 prostora, kar je bilo v skladu s predpisi zagradnjo bolnišnic. Prvo leto po otvoritvi je bolnišnica sprejelaSpominska plošča ob postavitvi nove bolnišnice na Zaloškicesti leta 1895, vgrajena ob glavnem vhodu v upravno stavboUKC Ljubljana.5.420 bolnikov. To število je leta 1911 naraslo na 10.479 in jeostalo približno enako vse do leta 1918.Nadaljnja zgodovina bolnišnice je bolj poznana in je bila tudi objavljenav novembrski številki Izide ob 35-letnici vselitve v novoposteljno stavbo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.Sklep225 let je dolga doba, ki je ne dočaka vsaka ustanova. Kaže napotrebo ljudi po bolnišničnem zdravljenju, na pomen medicinekot stroke v ozaveščeni družbi, hkrati pa popisani historiat kažena izjemno zahtevnost bolnišničnega delovanja, nenehno spreminjanje,razvoj, prilagajanje, trud, da se v danih razmerah vsebolj in bolj pomaga bolniku. Zdravstvo predstavlja pomembnopodročje javnega življenja, vpeto je v strategijo razvoja državein družbe, ki zaradi vse naprednejših oblik dela terja velikogmotno podporo. Ta financira posodabljanje vrhunske opreme,izobraževanje kadrov, prilagajanje posteljnih in personalnih pogojevitd. Zdravje je bilo in ostaja temeljna človeška vrednota, kinajverjetneje zlepa ne bo zgubilo na svojem pomenu. Zato tudiv bodoče pričakujemo angažirano spremljanje bolnišničnegaživljenja in dela ter prožno sodelovanje med vsemi vpletenimi vdobro bolnikov.Prav bi tudi bilo, da bi velika ljubljanska bolnišnica, vodilna vslovenskem in nekdanjem jugoslovanskem prostoru, imela kakovostnopopisan historiat, saj je zdravje slovenskega naroda vveliki meri plod izjemne predanosti zdravstvenega osebja svojimvarovancem skozi vso 225-letno zgodovino.Članek s pripadajočo literaturo je objavljen na spletni stranizbornice (Publikacije zbornice).Revija ISIS - Junij 201185

V spominPrim. Jože Marolt, dr.med. (1928–2010)24. junija 2011 bo minilo eno leto, odkar je Združenje zdravnikov družinskemedicine izgubilo častnega člana prim. Jožeta Marolta, dr. med.Jože Marolt je bil rojen 22. septembra 1928 v Sodražici. Po klasičnigimnaziji se je vpisal na Medicinsko fakulteto in študij končal kot edennajboljših študentov. Najprej je služboval v Kočevski Reki, leta 1960 pa jedobil službo kot upravnik Zdravstvenega doma Bežigrad. V letu 1967, koso se pričeli zdravstveni domovi združevati, je zaradi svoje organizacijskesposobnosti in pridnosti postal najprej direktor ZD Bežigrad, nato paše združenega ZD Ljubljana. Po uspešni združitvi zdravstvenih domovpod eno streho se je umaknil nazaj v svojo ambulanto, med svoje bolnike.Znan je bil po smislu za sočloveka, sočutju in pridnosti ter vsestranskirazgledanosti. Večina zdravnikov se ga spominja po kolegialnosti, velikokolegom je bil dober mentor. Upokojil se je leta 1991.V času, ko so specialisti v splošnem zdravniku videli nespecialista, nekoga,ki piše samo recepte in napotnice, ko so razmišljali, da je splošna medicinapopolnoma odveč, je bil Jože Marolt pobudnik in ustanovitelj Sekcije zasplošno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu. Leta 1966 je bilaomenjena sekcija ustanovljena. Ker je takoj po vojni preživel nekaj časa naTeharjah, kljub strokovnim referencam, pridnosti in zavzetosti politično nibil pravi kandidat za predsednika, zato se je moral zadovoljiti s podpredsedniškimmestom. Poleg tega je bil od ustanovitve in vse do leta 1986 tudi vupravnem odboru sekcije. Bil je zelo aktiven, hkrati oče in duša sekcije, sajse je večina pobud in načinov delovanja porodilo v njegovi glavi. Njegovezasluge so bile dolgo prezrte. Bil je ustanovitelj in eden od prvih predstavnikovzdravnikov splošne medicine v kolegiju za splošno medicino naMedicinski fakulteti od leta 1980, bil pa je tudi eden prvih izpraševalcev izpredmeta splošna medicina na strokovnih izpitih.Pečat Teharij ga je spremljal skozi vso kariero.Združenje družinskih zdravnikov (nadgradnja sekcije) ga je za zaslugepri delu v sekciji splošnih zdravnikov leta 2006 proglasilo za častnegačlana.Branko Košir, tajnik ZZDM86 Revija ISIS - Junij 2011

Nedelja. Cerkveni list Krškeškofije (ustanovljen 1926),št. 10, 6. marec 2011Na ta tednik sem se pravzaprav po naključju naročil spomladi2008. Bralci se morda spominjajo, da sem kmalu potem napisalrecenzijo (Isis 2008; 17: 147–148). In tako kot takrat se mi zditudi tokrat vredno ponoviti takratni uvodni stavek: Predstavitikatoliški verski časopis se mi zdi – milo rečeno – nenavadno.Še posebej če to počnem jaz, v vsakem sistemu krivoverec inrazkolnik.Zdaj, tri leta pozneje, je razlika le, da sem se pred tremi leti šeimel za ateista. Zdaj se pa imam pa pogana animistične usmeritvein častim naravo (drevesa, travnike, gore, divje živali itn.),vendar imam do človeka, kot dela narave, bolj t. i. diferenciranodnos. Kar zadeva pogansko malikovanje, pa res opažam, daskoraj malikujem svoji kolesi. Posebno hidravlične zavore, ki sov sedanjih prometnih razmerah silno pomembna ustanova.Se pravi, pomembno se mi zdi, da sem sicer apostat, nisem pakonvertit.Potem ko je bila objavljena moja (prva) recenzija Nedelje, sem sevečkrat vprašal, ali nisem morda pri (pozitivni) oceni pretiraval.In bil sem vesel, da sem to vsakokrat lahko zanikal. Še več, ženekajkrat me je zamikalo, da bi o tem tedniku spet nekaj napisal.Npr. ob uvodniku (ne spomnim se, ali ga je napisal moškiali ženska) z vprašanjem, zakaj v Rimskokatoliški cerkvi niduhovnic. Ali ob hudomušnem zapisu, da se je neki protestantskiduhovnik spreobrnil in postal katolik, pa je temu duhovnikupapež dovolil, da je (p)ostal poročen – z žensko, seveda. Ali obproslavi obletnice gimnazije na Plešivcu, ko so se nekdanji dijakispominjali zadrte katoliške vzgoje, z mašami večkrat na danter s preganjanjem vsega ženskega ... A sem se tem skušnjavamvsakokrat junaško uprl.V zadnjih mesecih pa, ko sem kar precej bral in pisal, sem začeldoživljati nekaj nenavadnega. Npr. ko sem prebiral časopiseavstrijskih zdravniških zbornic (po t. i. službeni dolžnostinajvečkrat Österreichische Ärztezeitung, ÖÄZ), sem si včasihnenadoma rekel, »to sem pa že nekje prebral«. Ker je šlo zavečinoma medicinsko tematiko, se za to nisem preveč menil.A potem se je ugotovitev »to sem pa že nekje prebral« začelaponavljati tudi ob drugih branjih, ki z medicino nimajo pravnobene zveze. Posebno živa je bila ta ugotovitev pri branjuknjig, katerih moje recenzije so bile objavljene v zadnjih nekajmesecih v naši reviji. Pri branju prejšnjih številk Nedelje se je taobčutek pojavil npr. ob branju komentarja k sliki, ki kaže mladekatoličane, ki protestirajo proti zadrtemu stališču Cerkve dospolnosti. Ali ob člankih o preganjanju pedofilije pri katoliškihduhovnikih v Avstriji. Ali ob članku, kako je krški (celovški)škof nekega (poročenega) Slovenca posvetil za diakona.S knjižne policeSkratka, ugotovitev »to sem pa že nekje prebral« mi je začelapostajati nekakšen fenomen déjà vu. Nerazumljivo in po svojezabavno. Vse do začetka marca 2011, ko sem dobil »pustno(!)«številko Nedelje. Zijal sem v naslovnico, s sliko starejšega moškega,našemljenega v klovna, ter z naslovom »Pustna nedelja:Se znamo kristjani pristno nasmejati?« Moja prva asociacija jebila, da je klovn na sliki (katoliški) duhovnik.Resnice sicer ne vem, verujem pa, da je duhovnik.Ki meni, da zna pokazati, da se kristjani znajo smejati. Tako kotzdravnik, ki se kljub morda infavstnemu stanju svojega pacientazna smejati. Kot je Rajc Kenda (prof. dr. Rajko Kenda, dr. med.,zdaj strokovni direktor Pediatrične klinike) znal svoje malepaciente razveseliti tako, da je med vizito dal nogo za vrat!Po teh mislih ob naslovnici sem pustno številko Nedelje ternjeno Kulturno prilogo prelistal ter jo takoj odložil. Ugotovitev»to sem pa že nekje prebral« oz. moj fenomen déjà vu je postaltako močan, da sem se odločil raziskati ga.V ta namen kratka vsebina te številke Nedelje: vodilni članek jekomentar z naslovom Islam in krščanstvo Reginalda Vospernika.Nato kratek zapis Družinski postni dan: Deliti pomeni krepiti, kigovori o postu; nato Memorandum teologov: pogrevanje starega,ki opisuje zahteve po reformi Cerkve v Nemčiji. Ki med drugimzahteva mašniško posvečenje poročenih, več spoštovanja priindividualnih odločitvah ter neodklanjanje tistih, ki so ločeniin ponovno poročeni ter ki z ljubeznijo(!) živijo v istospolnih(!)zvezah. V kulturni prilogi izstopajo trije zapisi o skupnemslovenskem kulturnem prostoru ( Jože Kopeinig, Martin Kuchling,Janko Malle). Potem dva Pogovora (Miroslav Košuta in ŽenjaLeiler) in končno rubrika Poglejmo čez plot z naslovom: Kdo si,Boštjan Dvorak? Poveden je tudi zapis Vincenca Gottharda Sembrez korenin in jih ne želim imeti o Marjeti Angerer, ki lahko živiv različnih kulturah z različnimi jeziki ...Kakšno zvezo ima, za božjo voljo, moj fenomen déjà vu z branjemene zadnjih številk ÖÄZ (št. 4, 25. februar 2011), ki ima uvodninaslov Ethik und Pränataldiagnostik (Etika in prenatalna diagnostika)?Ali zvezo z branjem Nedelje (npr. eseja Islam in krščanstvo)?Ali zvezo z branjem knjige o Tomažu Olipu (recenzija: Isis 2011;20: 76–77)? Ali zvezo z branjem knjige Petra Pirkerja o protinacističnemodporu v Sloveniji in Avstriji (recenzija: Isis 2011; 20,54–56)? Ali zvezo z branjem knjige o nenavadni ljubezni moškegain ženske, ki se nista nikoli srečala (recenzija: Isis 2010; 19: 74–76)?Ker precej berem, sem se že večkrat vprašal, kakšne knjige biprodajal, če bi bil založnik. Vse knjige? Morda tudi bedarije znaslovom Samoupravljanje s temelji marksizma?Revija ISIS - Junij 201187

S knjižne policeČe bi bil (jaz) npr. glavni in odgovorni urednik naše revije, ali bidopustil objavo medicinskih bedarij, npr. o alternativni medicini?Četudi trdim, da je med nebom in zemljo poleg medicine šemarsikaj? Ali bi si dopustil, da bi mi kdorkoli(!) v zbornici solilpamet, kako naj jaz (jaz!) vodim svojo uredniško politiko?Na srečo nisem ne založnik in na srečo ne urednik. Nekaj časasem bil »ta glavni« pri občasniku Sledi, glasilu našega planinskegadruštva. Zavrnil nisem nobenega prispevka, enkrat pa me je potelefonu nadrla neka ženska, ker sem objavil dvojezični članekDie Karavanken haben wieder zwei Seiten/Karavanke imajo spetdve strani. Vreščala je: »Ali se bomo zdaj morali učiti nemško?«Ob raziskovanju svojega fenomena déjà vu sem ugotovil, da imavse (vse!) moje branje zadnjih mesecev nekakšno skupno ozadje.Skupno ozadje, v katerem se dobro počutim. Predvsem zato,ker lahko (takrat) svobodno razmišljam. Npr. tako, kot v članku,ki ga pravkar pišem v angleščini. Pravzaprav gre za poglavje vknjigi o aortni stenozi, »moje« poglavje pa zadeva simulacijokardiovaskularnih spremenljivk med naporom ter občasneomedlevice, ki se pojavijo pri teh pacientih. Ali povedano drugače:kot naravoslovec se poskušam približati resnici. Medtemko apologija ne vodi nikamor, sta krivoverstvo in razkolništvonadvse dobrodošla.In tako je pred nekaj dnevi vame kar treščilo: vso literaturo,predvsem leposlovje, lahko razdelim na dve skupini: na apologetskoter na tisto, ki ni apologetska!!Apologetska literatura temelji na cenzuri. Ne dopušča dialoga.Joseph Goebbels, Reichspropagandaminister, je izumil t. i. Presseanweisung(Navodila za tisk). Pred sabo imam odlomek z dne14. maja 1941, ki se začne takole:»Der Fall Hess liegt in seinen Motiven völlig klar. Von der amEnde dieses Krieges stehender Vernichtung Englands völligüberzeugt, gab Hess sich der naiven Wahnidee hin ... Sie hatden bedauerlichen Fall Hess als erledigt zu betrachten und sichden grossen Aufgaben des Kampfes um den endgültigen Siegmit verstärkten Kräften zuzuwenden«. 1V času Jugoslavije ni bilo uradne cenzure, uredniki pa so bilipraviloma člani ZK in so ukrepali takole: »Pri nas je demokracija,ampak ...« Rimskokatoliška cerkev je svoj Index librorum prohibitorum(glej Vospernikov zapis spodaj) ukinila pozno, a vendar!Neapologetska literatura pa temelji na iskanju resnice. Potdo nje je svobodna presoja ter zavest, da je človek zmotljiv. Sepravi, človek te vrste lahko globoko veruje (kot pravi Vercorsv Sprijenih živalih: v Boga, Jahveja, Alaha, znanost, umetnost,filozofijo ali v fetišizem, toteme, tabuje ...), a ga sočlovek, ki neveruje, ne (z)moti ...1 »Zadeva Hess je po svojih motivih popolnoma jasna. Popolnomaprepričan, da bo Anglija ob koncu te vojne popolnoma uničena, seje Hess predal naivni nori ideji ... Tisk mora obžalovanja vredenprimer Hess obravnavati kot zaključenega ter se mora z ojačanimisilami usmeriti k velikim nalogam boja za dokončno zmago.«Se pravi, pri tedniku Nedelja občudujem, da gre za verski časopis,ki pa ni apologetski. Ko sem prebral Vospernikov komentarIslam in krščanstvo, sem samo zijal. Prvič, kako je mogoče s takomalo besedami povedati tako mnogo, in drugič, kako je mogoče,da cerkveni(!) časopis svojim vernikom predstavi zrcalno slikokrščanstva, s težnjami, ki so se v sekulariziranem zahodnemsvetu sicer že močno obrusila ali šle v pozabo, ki pa so še vedno– kot pravimo – prezentne. Isto velja za ostale prispevke, kisem jih naštel zgoraj in ki jih tu ne morem, žal, obdelati boljnadrobno. In ker nikjer ni nobene apologije, ker je misel vseskozisvobodna, se v zapisih o skupnem slovenskem kulturnemprostoru odrazi tole spoznanje: Glavna ovira znotraj enotnegaslovenskega kulturnega prostora je, da zamejski Slovenci drugačerazmišljajo kot slovenski Slovenci. Za zamejske Slovencenamreč velja načelo Dva jezika ena kultura, kar jim omogoča, dapogledajo čez plot. Ker v Sloveniji ni dvojezičnosti, pač slovenskiSlovenci ne gledajo čez plot!V Nedelji je včasih poleg rubrike Poglejmo čez plot tudi Pokažijezik. V slovenskem prostoru ne poznam časopisa, ki bi bralcapozival, naj pogleda čez plot ali da bi pokazal jezik. Kako ta dvapoziva razumem jaz, dvomljivec, krivoverec in razkolnik, pa semi ne zdi vredno razlagati.Kar zadeva mene, sem načelo poglej čez plot sprejel v celoti.Pravzaprav je že od nekdaj del moje identitete. Tudi zato, kersem že kot otrok zelo rad zlezel pod mizo in ženskam gledalpod krilo. In vesel sem, da je (bilo) tako, da mi še v sanjah ninikoli padlo na misel, da bi moškim gledal v hlačnico. Tako semže šest let star dognal, da se moški in ženska ne razlikujeta le pooblekah. In prav pogled čez plot te vrste mi je omogočil spoznanje,kaj je moj bližnji. Da je moj odnos do njega spoznanje, ki jetemeljna zapoved krščanstva.Za medicinca je jasno, da človek ni le fizično, temveč tudi duhovnobitje. A če bi me nekdo še včeraj povprašal, kaj človekovaduhovnost je, bi bil v zadregi. Izmaknil bi se z odgovorom, kajduhovnost ni. Vendar bi mu pa že danes odgovoril, da je človekovaduhovnost vse tisto, kar zajema ta, recenzirana številkaNedelje. Med drugim, da je človek lahko tudi klovn, da se obtem smeje, da lahko primerja islam in krščanstvo, da je kritičen,da se zaveda svojega jezika in kulture ter da morda lahko živicelo brez korenin ...Nedelja je po mojem časopis, ki spodbuja dialog. Ne spominjamse, da bi bilo kjer koli ali kakor koli govora o krivoverstvu. Alimorda kak poziv h konvertitstvu. Nekako tako, kot je tudi ÖÄZdialoški časopis. Avstrija, kakršna koli že je ali ni, ima vsekakorprecej daljšo demokratično tradicijo kot Slovenija. In vesel bom,če mi bo kdo dokazal, da se motim, če trdim, da je v Slovenijiapologetike mnogo več kot v Avstriji.Če zdaj svojo triletno izkušnjo z Nedeljo izrazim po svoje, sesliši takole: Demokracija je – enako kot vera ali celo religija –ne stanje, temveč pot. Čaka nas torej še mnogo dela ...Marjan Kordaš88 Revija ISIS - Junij 2011

PrijavnicaENOTNA PRIJAVNICA ZA UDELEŽBO NAZDRAVNIŠKIH SREČANJIH, OBJAVLJENIH V IZIDI(velja tudi fotokopirana prijavnica)prijavljam se za udeležbo prosim, pošljite informacije drugo(ustrezno obkrožite oz. dopišite)srečanjeime in priimek udeležencanaslov stalnega bivališčaIzjava – davčni zavezanec (obkroži) da ne davčna številka:IZPOLNITI, ČE UDELEŽENEC NI PLAČNIK PLAČNIK JE BOLNIŠNICA, ZAVOD ALI KDO DRUGPlačnik udeležbe – kotizacijeNaziv plačnikaTočen naslov sedeža plačnikaTelefon Faks E-poštaKontaktna osebaIzjava – davčni zavezanec (obkroži) da ne davčna številkaIZPOLNITI SAMO ZA TISTA STROKOVNA SREČANJA, KI JIH ŽELITE UVELJAVLJATI ZA PODALJŠANJE LICENCEKraj rojstvaDatum rojstvaNaziv delovne organizacijeDelovno mestoŽelim sodelovati:kot predavatelj (predavanje, poster, drugo) kot udeleženec na praktičnem usposabljanjuProsim informacije o možnostih nočitve da neKotizacijo za srečanje bom poravnal(a) s položnico ob prijaviDatumPodpisRevija ISIS - Junij 201189

Strokovna srečanjaJUNIJ2.–4. ob 15.00 • 13. SLOVENSKI UROLOŠKI SIMPOZIJkraj: VELENJE, Hotel Paka,Rudarska 1vsebina: simpozij je namenjenurologom, onkologom, patologom,ostalim zdravnikomšt. udeležencev: ni omejeno kotizacija: zdravniki 150 EUR,specializanti 100 EURorganizator: Oddelek za urologijo,SB Slovenj Gradec, prim.mag. Marko Zupančič, dr. med.3.–4. ob 15.00 • VERIFIKACIJA POKLICNIH BOLEZNIk. točke: ***prijave, informacije: prijave: SB Slovenj Gradec, Oddelek za urologijo,Gosposvetska 1, 2380 Slovenj Gradec, informacije: ga. CvetkaSmrtnik, Franc Kramer, dr. med., Oddelek za urologijo, T: 02 882 34 63,F: 02 882 34 63, E: cvetka.smrtnik@sb-sg.sikraj: ROGAŠKA SLATINA, Hotel Sava št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 150 EUR k. točke: ***vsebina: seminar je namenjenspecialistom medicine dela, družinskemedicine, pulmologom,dermatologomorganizator: Združenje medicinedela, prometa in športa,Andrea Margan, dr. med.prijave, informacije: prijave: E: info@hotel-sava-rogaska.si, informacije:Andrea Margan, Tihomir Ratkajec, T: 040 698 220, E:tihomir.ratkajec@mf.uni-lj.si, rezervacija prenočišč: recepcija HotelaSava, T: 03 811 40 007. ob 15.30 • VODENJE KRONIČNEGA BOLNIKA: »NEVROPATSKA BOLEČINA« podrobenprogram na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Katedra za družinsko medicino,Poljanski nasip 58vsebina: učna delavnica zazdravnike družinske medicine inspecializante družinske medicine9. ob 18.30 • FREUDOV VEČERkraj: LJUBLJANA, Psihiatrična klinika Ljubljana,Predavalnica CMZ, Zaloška 29vsebina: stres, kontratransfer in psihiatrija,dogodek je namenjen vsem, ki pri delu uporabljajopsihoterapevtske metode (zdravniki itd.)organizator: Združenje zdravnikovdružinske medicine, doc. dr.Marija Petek Šter, dr. med.št. udeležencev: 60 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***prijave, informacije: Ana Artnak, Medicinska fakulteta, Katedraza družinsko medicino, Poljanski nasip 58, 1104 Ljubljana, E:kdrmed@mf.uni-lj.si, T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10št. udeležencev: 70 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: Psihiatrična klinika Ljubljana,prim. Matjaž Lunaček, dr. med.9.–11. ob 16.00 • VII. KONFERENCA SLOVENSKIH ZDRAVNIKOV IZ SVETA INSLOVENIJE podroben program na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Domus Medica,Dunajska 162prijave, informacije: prijave: E:silva.potrato@psih-klinika.si, informacije: SilvaPotrato, T: 01 587 24 11št. udeležencev: 150 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***vsebina: namen strokovnih konferenc, ki jih organizira Svetovni slovenski kongres, šenaprej ostaja krepitev medsebojnega povezovanja in sodelovanja slovenskih medicinskihstrokovnjakov doma in po svetu. Prepričani smo, da ima srečanje ne le nacionalnizdravstveni, marveč tudi širši družbeni pomen. Na konferenci bodo predstavljene naslednjeteme: uvodna predavanja uglednih slovenskih zdravnikov iz tujine in domovine,obvladovanje infekcijskih bolezni v Sloveniji in po svetu, podiplomski in mednarodniizobraževalni procesi in zdravstvena reforma v 20 letih samostojnosti Slovenije. Posebnopozornost bomo posvetili predstavitvi raziskovalnega dela slovenskih medicinskihstrokovnjakov iz sveta in Slovenijeorganizator:Svetovni slovenskikongres, izr. prof.dr. Bojana Beović,dr. med.prijave, informacije: prijave:W: www.slokongres.com, E:prijave@slokongres.com, informacije:Sonja Avguštin, glavnatajnica SSK, T: 01 242 85 50, F: 01242 85 5810. ob 14.30 • KJE SO MEJE PSIHOTERAPEVTSKEGA DELOVANJA MED ISKANJEM RESNICE INVAROVANJEM PACIENTOVEGA DOSTOJANSTVAkraj: LJUBLJANA, Center za izvenbolnišničnopsihiatrijo, Njegoševa 4, sejna sobavsebina: predavanje je namenjeno psihiatrom,psihologom in vsem, ki jih zanimaskupinska psihoterapijašt. udeležencev: 25 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: Slovensko društvoza skupinsko analizo, VladislavaStamos, dr. med.prijave, informacije: PB Begunje, Begunje na Gorenjskem55, 4275 Begunje na Gorenjskem,Vladislava Stamos, dr. med.,T: 040 893 673, E: vladka.stamos@pb-begunje.si10.–11. • XXIX. DERČEVI DNEVI podroben program na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Medicinskafakulteta, Korytkova ulica 2, velikapredavalnicavsebina: podiplomsko izobraževanjeiz pediatriješt. udeležencev: ni podatka kotizacija: ni podatka k. točke: 13organizator: Univerza v Ljubljani, Medicinskafakulteta, Katedra za pediatrijoprijave, informacije: Mihaela Jurčec, T: 01 522 38 01,E: mihaela.jurcec@kclj.si90 Revija ISIS - Junij 2011

JUNIJ11. • FLEBOLOŠKA ŠOLA – 2. stopnja podroben program na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Dermatovenerološkaklinika, Klinični center Ljubljana,Zaloška c. 2, predavalnicana Dermatovenerološki klinikivsebina: flebološka šola jenamenjena zdravnikom družinskemedicinešt. udeležencev: 35 kotizacija: 150 EUR (številka TRR 01100-6030277894 (zaspecializante, sekundarije in medicinske sestre UKC 75 EUR),sklic na številko: 299 30 34/72045 99, najmanj 3 delovne dnipred začetkom šole, 299 3034, SM 7204599)organizator: Dermatovenerološkaklinika Ljubljana, asist. TanjaPlaninšek Ručigaj, dr. med.k. točke: ***informacije, prijave: Verica Petrovič, tajnica Dermatovenerološkeklinike KC, Zaloška 2, 1000 Ljubljana, T: +386 1 522 42 80, F: +386 1 52243 33, E: verica.petrovic@kclj.si15.–18. ob 15.30 • 18. MEDNARODNI SIMPOZIJ O URGENTNI MEDICINIkraj: PORTOROŽ, Kongresnicenter St. Bernardinvsebina: mednarodni simpozij jenamenjen zdravnikom vseh strok,doktorjem dentalne medicine,medicinskim sestram in zdravstvenimtehnikomšt. udeležencev: niomejenoorganizator: Slovensko združenjeza urgentno medicino –SZUM, Marko Gričar, dr. med.kotizacija: 330 EUR za zdravnike, 275 EUR za MS in ZT do 1.6. 2011, kasneje 380 EUR za zdravnike, 325 EUR za MS in ZTk. točke: ***prijave, informacije: prijave: SZUM, UKC Ljubljana, Interna klinika,tajništvo, Zaloška 7, 1525 Ljubljana, informacije: Irena Petrič, dipl. upr.org., T: 01 522 53 37, F: 01 522 24 16, E: info@szum.si17. ob 9.00 in 15.00 • TEK - HOJA ZA ŽIVLJENJE ZA PREŽIVELE Z RAKOM IN ZDRAVEkraj: ŽALEC, Stadion št. udeležencev: vseh nastopajočih, bolnikov, podpornikov,gledalcev od 400 do 500vsebina: slovenska javna, kulturno-zabavna,športna prireditev je namenjena bolnikom z rakom,zdravimorganizator: Društvo za promocijoin vzgojo za zdravje SlovenijeŽalec, Viktorija Reharkotizacija: kotizacije ni k. točke: ***prijave, informacije: prijave: DPVZS, Hmeljarska 3,3310 Žalec, E: drustvo.pvzs@guest.arnes.si, informacije:Viktorija Rehar, T: 040 760 84917.–18. ob 8.30 • OBNOVITVENI KOLPOSKOPSKI TEČAJ podroben program na spletnistrani zbornicekraj: LJUBLJANA,Ginekološka klinikavsebina: obnovitveni kolposkopskitečajšt. udeležencev: 40 kotizacija: 200 EUR specialisti, 150 EUR specializanti (DDV vključen v ceno),na račun Združenja za ginekološko onkologijo, kolposkopijo in cervikalnopatologijo Slovenskega zdravniškega društva, SI 056 2222-0019518588, sklic20126 (kolposkopski tečaj)organizator: Združenje za ginekološko onkologijo, kolposkopijo incervikalno patologijo – SZD, Klinični oddelek za ginekologijo, Ginekološkaklinika, UKC Ljubljana, Klinika za ginekologijo in perinatologijo,UKC Maribor, Onkološki inštitut Ljubljana – DP Zorak. točke: vpostopkuprijave, informacije: prijave: Emartina.peclin@obgyn.mf.uni-lj.si,T/F: 01 439 75 9022. ob 9.00 • 2. LIKARJEV SIMPOZIJ: CEPIVA IN CEPLJENJE podroben program na spletnistrani zbornicekraj: LJUBLJANA, Velika predavalnicaMedicinske fakultete,Korytkova 2vsebina: izobraževalno strokovnosrečanje s področja preprečevanjanalezljivih bolezni s cepljenjemje namenjeno zdravnikom,mikrobiologomšt. udeležencev: 200 kotizacija: 50 EUR, kotizacije ni za upokojene zdravnike,zdravnike specializante, pripravnike, študenteorganizator: Sekcija za klinično mikrobiologijoin bolnišnične okužbe ter Sekcija za preventivnomedicino Slovenskega zdravniškega društva, Inštitutza mikrobiologijo in imunologijo Medicinskefakultete Univerze v Ljubljani, prof. dr. Alojz Ihan, dr.med., prim. doc. dr. Alenka Kraigher, dr. med.k. točke: ***prijave, informacije: prijave: Inštitut za mikrobiologijoin imunologijo, Zaloška 4, 1000 Ljubljana,prijavnica na spletni strani: W: www.mf.uni-lj.si/imi,zavihek Prireditve, informacije: Alojz Ihan, E:alojz.ihan@mf.uni-si, T: 01 543 74 93, F: 01 543 74 8530. 6.–3. 7. • 12. LETNO SREČANJE EVROPSKEGA VENSKEGA FORUMA podroben programna spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Grand hotelUnionvsebina: strokovno srečanje klinikov in znanstvenikov,ki se ukvarjajo z boleznimi ven, je namenjenospecialistom in specializantom s področja angiologije,kardiovaskularne medicine, dermatologije,žilne kirurgije, interne medicinešt. udeležencev: še ni določeno kotizacija: 200 EUR k. točke: ***organizator: European venous forum, Združenjeza žilne bolezni pri SZD, UKC Ljubljana – KO za žilnebolezni, prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med.prijave, informacije: prijave: W:www.evf2011.si, informacije: prof.dr. Pavel Poredoš, dr. med., E:pavel.poredos@kclj.siRevija ISIS - Junij 201191

Strokovna srečanjaSEPTEMBER8.–10. ob 9.00 • ADRIATIC VASCULAR SUMMIT 2011kraj: PORTOROŽ, Grandhotel Bernardinvsebina: kongres jenamenjen vsem zdravnikomšt. udeležencev:ni omejenoorganizator: Društvo žilnih kirurgovSlovenije, asist. MladenGasparini, dr. med.kotizacija: 320 EUR za zdravnike, 220 EUR za člane Društva žilnih kirurgovSlovenije, DRIMS-a, EVC-a, ISES-a, za študente, pripravnike in specializante nikotizacije14.–17. • 17. KONGRES OTROŠKIH NEVROLOGOV SREDOZEMLJAk. točke: ***prijave, informacije: prijave: preko spletne straniwww.adriatic-vascular-summit.org, informacije: Splošna bolnišnica Izola, Polje 35,6310 Izola, asist. Mladen Gasparini, dr. med., T: 05 660 64 11,F: 05 660 63 21, E: mladen.gasparini@sb-izola.sikraj: PIRAN št. udeležencev: 200 kotizacija: objavljena na W: http://www.agp-pro.si/duatlon_brdo/ k. točke: ***vsebina: kongres otroškihnevrologovorganizator: prof. dr. MilivojVeličković Perat16. ob 16.00 • 24. SIMPOZIJ ALPE-ADRIAprijave, informacije: prof. dr. Milivoj Veličković Perat, E:mvelic4@guest.arnes.sikraj: BLED, Hotel Golf št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 100 EUR, za upokojence in študente 50 EUR k. točke: ***vsebina: simpozij je namenjenanesteziologom (programbo objavljen na spletni straniwww.szaim.org)organizator: SZAIM, prof. dr. Vesna Novak Jankovič, dr. med.,asist. mag. Iztok Potočnik, dr. med., prim. asist. mag. AdelaStecher, dr. med., Eleonora Ivanova, dr. med., asist. mag. JasminaMarkovič Božič, dr. med., in Božena Gerjevič, dr. med.prijave, informacije: prijave: E:sabina.perko@gmail.com, informacije:Sabina Perko, T: 01 522 35 57, E:sabina.perko@gmail.com23. ob 8.30 • 7. CVAHTETOVI DNEVI JAVNEGA ZDRAVJA: NA DOKAZIH TEMELJEČI RAZVOJJAVNEGA ZDRAVJA V SLOVENIJI podroben program na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Zavod za varstvopri delu, Chengdujska 25vsebina: strokovno srečanje je namenjeno strokovnjakoms področja javnega zdravja, zdravnikom,zobozdravnikom, farmacevtom, raziskovalcem,vodstvenim delavcem v zdravstvenih ustanovahšt. udeležencev: 100 kotizacija: 144 EUR, za podiplomske študente in specializantevelja znižana kotizacija 72 EUR, za dodiplomskeštudente in upokojence kotizacije niorganizator: Univerza v Ljubljani,Medicinska fakulteta, Katedra za javnozdravje, prof. dr. Lijana Zaletel Kragelj,dr. med.23.–24. ob 9.00 • INOVACIJE IN NOVI NAČINI ZDRAVLJENJA SRČNEGAPOPUŠČANJA podroben program na spletni strani zbornicek. točke: ***prijave, informacije: prijave: Katedra zajavno zdravje, Vrazov trg 2, Ljubljana, E:nina.dolenc@mf.uni-lj.si, informacije: asist. dr.Jerneja Farkaš Lainščak, dr. med., Nina Dolenc,T: 01 543 75 40, F: 01 543 75 41kraj: PORTOROŽ, Grand hotel Bernardin št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: v postopkuvsebina: mednarodni simpozijje namenjen vsem zdravnikom,študentom medicine, medicinskimsestramorganizator: Program za napredovalo srčno popuščanje in transplantacijesrca, KO za kardiologijo, UKC Ljubljana in Texas HeartInstitute, Houston, Teksas, ZDA, prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., inprof. Igor D. Gregorič, dr. med.prijave, informacije: prijave. E:brms.slo@gmail.com, informacije:prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., T:01 522 28 44, F: 01 522 28 2823.–24. • 23. STROKOVNI SESTANEK ZDRUŽENJA INTERNISTOV podroben program naspletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Velika dvoranaSmelt, Dunajska c. 160št. udeležencev: niomejenovsebina: strokovni sestanek je namenjen zdravnikominternistom in zdravnikom v osnovnemzdravstvu, predstavljene bodo teme z vseh področijinterne medicinekotizacija: do 1. 8. 2011 160 EUR, po tem datumu 180 EUR,za študente, upokojene zdravnike in sekundarije kotizacije niorganizator: Združenjeinternistov SZD, prim.mag. Primož Vidali, dr.med.23.–24. ob 9.00 • 4. GORIŠKI TRAVMATOLOŠKI DNEVIkraj: NOVA GORICA, Kongresnicenter HIT, Hotel Perlavsebina: simpozij in praktične delavnice imobilizacij,posvet sodnih izvedencev medicinske stroke jenamenjen specializantom kirurških strok, ortopedije,fiziatrije, sodnim izvedencemk. točke:v postopkuprijave, informacije: prijave: Združenje internistov SZD,Računovodstvo, Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana, informacije:prim. mag. Primož Vidali, dr. med., Šubljeva 33, 1234Mengeš, T: 01 723 72 30, GSM: 031 369 711, F: 01 72 300 18, E:pvidali@siol.net, W: www.zis-szd.sišt. udeležencev: 100–150 kotizacija: 100 EUR udeleženci delavnic, 80 EURsod. izv. (samo 24. 9. 2011)organizator: Društvo travmatologov Slovenije,Travmatološki oddelek Splošne bolnišnicedr. F. Derganca Nova Gorica, Franci Koglot, dr.med.k. točke: ***prijave, informacije: prijave: E:melitamakuc@gmail.com, informacije:Melita Makuc, T: 05 330 10 00, F: 05330 10 5792 Revija ISIS - Junij 2011

Strokovna srečanjaOKTOBER SEPTEMBER23.–24. ob 13.00 • MEJE – PSIHOFARMAKOLOŠKO IN PSIHOTERAPEVTSKO ZDRAVLJENJEPSIHOZ podroben program na spletni strani zbornicekraj: BLED, Hotel Kompas št. udeležencev: 50–100 kotizacija: 120 EUR, za članedruštva ISPS 50 EURvsebina: 9. srečanje Slovenskega društva za psihoterapijopsihoz je namenjeno psihiatrom, psihoterapevtom,zdravstvenim delavcem, psihologom terdrugim, ki se zanimajo oziroma delajo na področjupsihoterapije psihozorganizator: ISPS Slovenija –Slovensko društvo za psihoterapijopsihoz, asist. mag. Marjeta BlincPesek, dr. med.29.–30. • SISTEMSKO ZDRAVLJENJE V DERMATOVENEROLOGIJIkraj: LJUBLJANA, nova Medicinskafakulteta v Ljubljanivsebina: mednarodni dermatovenerološki kongresza zdravnike družinske medicine, dermatovenerologein druge specialistek. točke: ***prijave, informacije: prijave: Slovensko društvo zapsihoterapijo psihoz, Rudnik II/4, 1000 Ljubljana, aliE: psih.ord.r@siol.net, informacije: Janja Mihoci, univ.dipl. psihologinja, T: 01 428 84 06 ali 031 753 675št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 100 EUR k. točke: ***organizator: Katedra za dermatovenerologijoMF v Lj. in Dermatovenerološkaklinika Lj., doc. dr.Mateja Dolenc Voljč, dr. med.29. 9.–1. 10. ob 7.00 • ADVANCED TRAUMA LIFE SUPPORTprijave, informacije: prijave: Dermatovenerološkaklinika UKC Ljubljana, Zaloška c. 2, informacije:Nevenka Juvančič, dipl. ekon., T: 01 522 39 29, F: 52243 33kraj: IG, IC URSZR št. udeležencev: 16 kotizacija: 900 EUR k. točke: ***vsebina: tečaj je namenjen vsemzdravnikomorganizator: Zdravniško društvoATLS Slovenija, Roman Košir, dr.med.prijave, informacije: prijave: W: http://atls.si/, E: roman.kosir@siol.com,informacije: Roman Košir, T: 031 541 2026. • 10. GOLNIŠKI SIMPOZIJ: DELAVNICE »ORGANIZIRAJOČA PLJUČNICA« podrobenprogram in prijavnica sta na spletni strani www.klinika-golnik.sikraj: GOLNIK, Bolnišnica Golnik št. udeležencev: 40 kotizacija: 50 EUR k. točke: ***vsebina: simpozij in delavnice(jezik: slovenski)organizator: Bolnišnica Golnik– Univerzitetna klinika za pljučnebolezni in alergijoprijave, informacije: Irena Dolhar, Bolnišnica Golnik, Univerzitetnaklinika za pljučne bolezni in alergijo, 4204 Golnik, T: 04 25 69 111, F: 0425 69 117, E: irena.dolhar@klinika-golnik.si, W: www.klinika-golnik.si7.–8. • 10. GOLNIŠKI SIMPOZIJ: KONGRES podroben program in prijavnica sta na spletnistrani www.klinika-golnik.sikraj: BLED, Hotel Park št. udeležencev: 150 kotizacija: 200 EUR k. točke: ***vsebina: Kakovost, Okužbe dihal, Redke pljučnebolezni, Pljučna hipertenzija, KOPB kot sistemskabolezen, Pljučni rak, Od senzibilizacije do alergije(jezik: angleški)organizator: Bolnišnica Golnik– Univerzitetna klinika zapljučne bolezni in alergijoprijave, informacije: Irena Dolhar, BolnišnicaGolnik, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni inalergijo, 4204 Golnik, T: 04 25 69 111, F: 04 25 691 17, E:irena.dolhar@klinika-golnik.si, W: www.klinika-golnik.si7.–8. ob 10.00 • ZAKLJUČNA FAZA PSIHOTERAPEVTSKEGA PROCESA podroben programna spletni strani zbornicekraj: RADENCI, Hotel Radin št. udeležencev: niomejenovsebina: tradicionalno strokovno srečanje Združenja psihoterapevtovSlovenije je namenjeno zdravnikom, psihiatrom,klin. psihologom, specializantom in študentom – vsem, kiizvajajo oz. se učijo psihoterapevtske metode zdravljenja7.–8. ob 8.30 • ARITMIJE/PACING 2011kraj: BRDO PRI KRANJU, Kongresnicenter Brdo, dvorana Grandisvsebina: 3. simpozij o aritmijah inelektrostimulaciji srca z mednarodnoudeležbo je namenjen vsem zdravnikom,medicinskim sestramkotizacija: 80 EUR za člane ZPS, 100 EUR za ostale, po 15. 9.2011 bo kotizacija višja: 100 EUR za člane ZPS in 120 EUR zaostale udeležence srečanjaorganizator: Združenje psihoterapevtovSlovenije, za Organizacijskiodbor Barbara Vajd Ledinek, zaProgramski odbor Branko Franzlk. točke: 13prijave, informcije: ZPS – za Radence2011, Zaloška 29, 1000 Ljubljana,Tatjana Samec, Barbara Vajd Ledinek,T: 01 587 49 30, F: 01 542 21 46, E:zps@ordinacija.netšt. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: Klinični oddelek za kardiologijo,Društvo za napredek kardiologije,Združenje kardiologov Slovenije, prof. dr.Igor Zupan, dr. med.prijave, informacije: prijave: Irena Orel, KO za kardiologijo,Zaloška 7, 1000 Ljubljana, informacije: prof. dr. IgorZupan, KO za kardiologijo, E: igor.zupan@kclj.si, T: 01 52228 44, F: 01 522 28 28, E: irena.orel@kclj.siRevija ISIS - Junij 201193

Strokovna srečanjaOKTOBER7.–8. ob 16.00 • BOLNIKI S KVČB V NAŠIH AMBULANTAH podroben program na spletnistrani zbornicekraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta – velika predavalnica,Korytkova 2vsebina: prvi slovenski simpozij o kronični vnetni črevesnibolezni je namenjen zdravnikom primarnega nivoja – zdravnikomsplošne in družinske medicine, šolskim zdravnikom inpediatrom, zainteresiranim specialistom, zainteresirani javnostišt. udeležencev: 200 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: Katedra za družinskomedicino MF Ljubljana in Društvoza KVČB Slovenije, Tatjana Cvetko,Darja Urlep7.–9. ob 13.00 • TEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJAkraj: NOVO MESTO št. udeležencev: 28 kotizacija: 490 EUR k. točke: 12vsebina: tečaj je namenjen vsemzdravnikomorganizator: Slovensko združenje za urgentnomedicino, prim. mag. Dušan Vlahović, dr. med.prijave, informacije: prijave: E:info@kvcb.si, informacije: Dušan Baraga,E: dusan.baraga@zd-cerknica.si, T:051 301 147prijave, informacij: prijave: W: www.szum.si, E:info@szum.si, informacije: Monika Grünfeld, T: 041607 40214. ob 9.00 • OSNOVE OTROŠKE DERMATOLOGIJE II podroben program na spletni stranizbornicekraj: LJUBLJANA, UKC,Dermatovenerološka klinika,predavalnica Ivsebina: izobraževanje zapediatre in zdravnike družinskemedicinešt. udeležencev: ni podatka kotizacija: 180 EUR, za študente, med. sestre, specializantein sekundarije je cena kotizacije polovična, TRR: št. 01100-6030277894, sklic na številko: - Osnove otroške dermatologije-299 30 34/7204502organizator: Dermatovenerološkaklinika, UKC Ljubljanak. točke: 4,5prijave, informacije: Verica Petrovič, Dermatovenerološkaklinika, UKCL, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana, T: 01 522 42 80, E:verica.petrovic@kclj.si14.–15. • 10. GOLNIŠKI SIMPOZIJ: DELAVNICE IZ BRONHOSKOPIJE Z MEDNARODNOUDELEŽBO podroben program in prijavnica sta na spletni strani www.klinika-golnik.sikraj: GOLNIK, Bolnišnica Golnik št. udeležencev: 20 kotizacija: 300 EUR k. točke: ***vsebina: simpozij in delavnice(jezik: angleški)organizator: Bolnišnica Golnik– Univerzitetna klinika za pljučnebolezni in alergijoprijave, informacije: Irena Dolhar, Bolnišnica Golnik, Univerzitetnaklinika za pljučne bolezni in alergijo, 4204 Golnik, T: 04 256 91 11, F: 04256 91 17, E: irena.dolhar@klinika-golnik.si, W: www.klinika-golnik.si14.–15. ob 8.45 • UČNA DELAVNICA: OSKRBA DIHALNE POTI podroben program na spletnistrani zbornicekraj: MARIBOR, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, 16.nadstropje kirurške stolpnice – mala predavalnicavsebina: učna delavnicaje namenjena specializantomanestezije, urgentnemedicine, interne intenzivnemedicine in ostalimorganizator: UKC Maribor, Oddelekza anesteziologijo, intenzivno terapijoin terapijo bolečin, Univerza v Mariboru,Medicinska fakulteta v Mariboru,prim. Zoran Zabavnik, dr. med.št. udeležencev: 20 kotizacija: 200 EUR + DDV k. točke: 6prijave, informacije: prijave: Izpolnjeno prijavnico iz revije Isis pošljitena: E: slavica.kersic@ukc-mb.si ali UKC Maribor, Enota za organizacijostrokovnih srečanj, Slavica Keršič, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor, informacije:Enota za organizacijo strokovnih srečanj v UKC Mb., SlavicaKeršič, posl. sek., T: +386 2 321 29 40, F: +386 2 321 28 2615. • FLEBOLOŠKA ŠOLA – 3. STOPNJA podroben program na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Dermatovenerološkaklinika, Klinični center Ljubljana,Zaloška c. 2, predavalnicana Dermatovenerološki klinikivsebina: flebološka šola zazdravnike družinske medicinešt. udeležencev:35organizator: Dermatovenerološkaklinika Ljubljana, asist. TanjaPlaninšek Ručigaj, dr. med.kotizacija: 150 EUR (specialisti), 75 EUR (specializanti, sekundarijiin medicinske sestre), številka 01100-6030277894, sklic na številko:299 30 34/7204599k. točke: ***informacije, prijave: Verica Petrovič, tajnica Dermatovenerološkeklinike KC, Zaloška 2, 1000 Ljubljana, T: +386 1 522 42 80, F: +386 1 52243 33, E: verica.petrovic@kclj.si94 Revija ISIS - Junij 2011

Strokovna srečanjaOKTOBER21.–22. ob 13.00 • 3. BANIČEVI DNEVI: OKUŽBE VSADKOV, KOSTI IN MEHKIH TKIVkraj: ANKARAN, Ortopedskabolnišnica Valdoltra, Jadranskacesta 31št. udeležencev:100vsebina: strokovno srečanje – podiplomskoizpopolnjevanje s področja diagnostike,zdravljenja in preprečevanja okužb vsadkov,kosti in mehkih tkiv je namenjeno zdravnikom,mikrobiologom, medicinskim sestram,laboratorijskim in zdravstvenim tehnikom21.–22. • XIII. FAJDIGOVI DNEVIkraj: KRANJSKA GORA, HotelKompas, Borovška 100št. udeležencev:250vsebina: srečanje je namenjeno zdravnikom,medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom vosnovnem zdravstvu ter študentom pri predmetudružinska medicina, sekundarijem, specializantomdružinske medicine in upokojenim zdravnikom. Namensrečanja je seznaniti se z novostmi na področjudiagnostike in zdravljenja najpogostejših bolezni, skaterimi se srečujemo na primarnem nivoju. Obravnavanebodo naslednje teme: srčno popuščanje,alkoholizem, nespečnost, glavobol, zdravljenjebolečine, bolezni v nosečnosti in delazmožnostnosečnic ter optimizacija zdravljenja boleznikotizacija: 120 EUR/40 EUR z DDV, kotizacij ni za študente,pripravnike, upokojene zdravnike, upokojene medicinske sestre,zdravstvene in laboratorijske tehnikeorganizator: Sekcija za kliničnomikrobiologijo in bolnišničneokužbe SZD, Ortopedska bolnišnicaValdoltra in Zavod za zdravstvenovarstvo Koper, prof. dr. Srečko Koren,dr. med., Martina Kavčič, dr. med.k. točke: ***prijave, informacije: prijave: Zavod za zdravstvenovarstvo Koper, Laboratorij za medicinsko mikrobiologijo,Verdijeva 11, 6000 Koper, prijavnice dostopne naspletni strani: www.mf.uni-lj.si/imi, zavihek Prireditve,informacije: Martina Kavčič, E: martina.kavcic@zzv-kp.si,T: 05 663 08 60, F: 05 663 08 88kotizacija: 180 EUR, TRR pri Novi Ljubljanski banki, d. d., številka:02045-0253583120, s pripisom 13. Fajdigovi dnevi, ali pa jo bosteplačali po izstavitvi računa po končanem srečanju. Enodnevnakotizacija znaša 120 EUR za petek in 80 EUR za soboto. Omejenoštevilo študentov pri predmetu družinska medicina, sekundarijev,specializantov družinske medicine in upokojenih zdravnikov booproščenih kotizacijeorganizator: Združenje zdravnikovdružinske medicine SZD,Osnovno zdravstvo Gorenjske,Katedra za družinsko medicinoMF Ljubljana, Katedra za družinskomedicino MF Maribor,Zavod za razvoj družinskemedicine, Društvo medicinskihsester, babic in zdravstvenihtehnikov Gorenjskek. točke: ***prijave, informacije: najkasneje do 16. 10. 2011 nanaslov: Jožica Krevh, Uprava Osnovnega zdravstvaGorenjske, Gosposvetska 9, 4000 Kranj, F: 04 20 26718, T: 04 208 25 23, E: jozica.krevh@ozg-kranj.si,informacije: Aleksander Stepanović, Gosposvetskacesta 10, 4000 Kranj, T: 04 208 22 60, E:aleksander.stepanovic1@guest.arnes.si in JankoKersnik, Koroška 2, 4280 Kranjska Gora, T: 04 588 4601, F: 04 588 46 10, E: janko.kersnik@ozg-kranj.si, W:http://www.drmed.orgNovember4.–5. ob 7.30 • SODOBNI POGLEDI NA MOŽGANSKO KAPkraj: MARIBOR, Hotel Habakuk št. udeležencev: 250 kotizacija: do 30. 9. 2011 50 EUR, potem datumu 75 EURvsebina: kongres z mednarodno udeležbo jenamenjen nevrologom, zdravnikom družinskemedicine, specializantom, sekundarijem indrugim, ki se ukvarjajo z bolniki z možganskokapjoorganizator: Oddelek zanevrološke bolezni UKCMaribor, prim. prof. ErihTetičkovič, dr. med.k. točke: ***prijave, informacije: Oddelek za nevrološke bolezni, UKCMaribor, Ljubljanska 5, pripis »kongres«, asist. Jožef Magdič, dr.med., asist. mag. Martin Rakuša, dr. med., T: 02 321 23 64, F: 0233 12 393, E: kongres.maribor@gmail.com10.–12. • OSNOVE KLINIČNE ALERGOLOGIJE IN ASTME – POUK BOLNIKA Z ASTMOkraj: KRANJSKA GORA, Hotel Lek št. udeležencev: 25 kotizacija: 50 EUR, vključuje prehrano v hotelu,zbornik, potrdilo o udeležbi, opravljanje zaključnegaizpitavsebina: delavnica je namenjena predvsemzdravnikom splošne prakse, vabljeni tudi specialistidrugih strok, specializanti, sekundariji11.–12. ob 9.00 • SEEPEG 2organizator: Kliničnioddelek za pljučne bolezniin alergijo Golnikk. točke: 20informacije, prijave: Irena Dolhar, Klinični oddelek za pljučnebolezni in alergijo, 4204 Golnik, T: 04 256 94 93,E: irena.dolhar@klinika-golnik.sikraj: BLED, Festivalna dvorana št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 350 EUR k. točke: ***vsebina: strokovno srečanje jenamenjeno pediatrom, gastroenterologom,zdravnikom družinskemedicineorganizator: Klinični oddelek zagastroenterologijo, hepatologijo innutricionistiko, Pediatrična klinika,UKC, doc. dr. Rok Orel, dr. med.prijave, informacije: prijave: Mojca Lah, Pot k sejmišču 30,1000 Ljubljana, informacije: Mojca Lah, univ. dipl. ekon., T: 01561 13 41, F: 01 561 13 42, E: info@seepeg.orgRevija ISIS - Junij 201195

Strokovna srečanjaNovember16., 17., 22., 23., 24. • 12. TEČAJ IZ HOSPITALNE DIABETOLOGIJE podroben program naspletni strani zbornicekraj: LJUBJANA, »stara travmatologija«,Zaloška 2vsebina: podiplomski tečaj, sestavljeniz učnih delavnic, je namenjenspecializantom interne medicine,specialistomšt. udeležencev: 25 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: Klinični oddelek za endokrinologijo,diabetes in presnovnebolezni, UKC Ljubljana, Jelka Zaletel25.–27. ob 13.00 • TEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJAprijave, informacije: prijave: od 1. 11. 2011 do zapolnitve mestna E: jelka.zaletel@kclj.si, informacije: Jelka Zaletel, T: 01 522 3990, E: jelka.zaletel@kclj.sikraj: LJUBLJANA št. udeležencev: 28 kotizacija: 490 EUR k. točke: 12vsebina: tečaj je namenjen vsemzdravnikomorganizator: Slovensko združenjeza urgentno medicino, prim. mag.Dušan Vlahović, dr. med.prijave, informacij: prijave: W: www.szum.si, E: info@szum.si,informacije: Monika Grünfeld, T: 041 607 402December1.–3. ob 7.00 • ADVANCED TRAUMA LIFE SUPPORTkraj: IG, IC URSZR št. udeležencev: 16 kotizacija: 900 EUR k. točke: ***vsebina: tečaj je namenjen vsemzdravnikomorganizator: Zdravniško društvoATLS Slovenija, Roman Košir, dr. med.prijave, informacije: prijave: W: http://atls.si/, E:roman.kosir@siol.com, informacije: Roman Košir, T: 031 541 202*** Zbornica nima podatka o številu kreditnih točk, ker organizator še ni podal ali sploh ne bo podal vloge za njihovo dodelitev.DelovnA mestAZobna ordinacija v Ljubljaniišče honorarno pomoč zobozdravnika. Možnakasnejša redna zaposlitev.Dodatne informacije dobite poT: 041 751 781Zdravstveni dom dr. FrancaAmbrožiča Postojnazaposlizdravnika specialista pediatrije zadelo v pediatrični ambulanti (m/ž)Možna zaposlitev takoj pospecialističnem izpitu.Nudimo vam zelo ugodne pogoje zadelo in možnost dodatnih ugodnostipo dogovoru.Delovno razmerje se sklepa zanedoločen čas.Pogoji dela:• končana medicinska fakulteta,• opravljen strokovni izpit,• veljavna licenca za delo,• specialistični izpit.Za informacije se lahko obrnete nadirektorico zavoda, T: 05 700 04 00 aliE: irena.vatovec@zd-po.si.Prijave z dokazili o izpolnjevanjuobjavljenih pogojev naj kandidatipošljejo v treh tednih po objavi nanaslov: Zdravstveni dom dr. FrancaAmbrožiča, Prečna ulica 2, 6230Postojna.BARSOS-MCobjavlja prosto delovno mestospecialista medicine dela, prometa inšporta (m/ž)za nedoločen čas s polnim delovnimčasom.Rok prijave:do zasedbe razpisanega delovnegamesta.Prijave na:Barsos-MC d.o.o.,Gregorčičeva 11,1000 Ljubljana.mali oglasiMaksimed d. o. o., PortorožNudimo vam NOVE ultrazvočne aparatevisoke kakovosti, prenosne/stacionarne:že od 16.900 EUR + DDVnajveč do 30.900 EUR + DDVNadomestni aparati in servis zagotovljen.Zastopnik CHISON za Slovenijo:Maksimed d. o. o., PortorožW: www.chison.com.cnwww.maksimed.siT: 05 640 02 33, GSM: 031 837 21896 Revija ISIS - Junij 2011

Strokovna srečanjaUredništvu revije IsisDunajska c. 162p.p. 4391001 Ljubljanafaks: 01 30 72 109V reviji Isis želimo objaviti priloženo obvestilo o strokovni prireditvi.Prvo obvestilo želimo objaviti vštevilki Izide.Ustrezni program strokovnega srečanja naj bo objavljen na spletni strani zbornice.Datum prireditveZačetek, uraKrajProstor, kjer bo prireditevNaslov strokovnega srečanjaŠtevilo poslušalcev (če je določeno) (neomejeno)Vsebina in vrsta strokovne prireditve (podiplomski seminar, posvet, učna delavnica...)Komu je namenjena (vsem zdravnikom, zdravnikom v osnovnem zdravstvu, kirurgom, internistom...)Organizator (medicinska fakulteta, klinika, sekcija Slovenskega zdravniškega društva...)Predstavnik ali strokovni vodjaNaslov za pošiljanje prijavInformacije, kontaktne osebeNjihove tel. številke in št. faksaVišina kotizacijeBrezplačna kotizacija da ne za upokojene zdravnike in študenteRevija ISIS - Junij 201197

Zdravniki v prostem časuMrtvaški ples(Hrastovlje)Andrej RantOb uri duhoviz temnih lesovskrivnostno skovikanje sovse oglaša;enajst je odbila iz vaških zvonov,zbudijo se sence grobov,pričenja peklenska se maša …Smrt svoje mrliče na plano pripelje,med grobnimi križi v krog jih zapelje;ko žive ni duše nikjer v bližini,mrtvaki zaplešejo rej v mesečini …S koščeno jih roko za sabo povleče:otroke, očete, nevesto s poroke,berača in kmeta,trgovca, gostača,grofa in škofa,kralja, kraljico,meščana, devico,zdravnika, zvodnika,šaljivca in brivca,vse, vse za sabo jih vleče,z roko koščeno, zavita v kopreno!Berač v galopu malho izgubi,trgovec mošnjo izpusti,kraljici krona z glave se zvaliin kralju žezlo iz rok zleti!Smrt, Smrt vsega jih sleče,v večno pozabo za sabo jih vleče,v silni vrtinec, hitreje, hitreje,v krogu brezčasnem vrti jih brez meje,reži se zlohotnoin smeje in smeje …Peščeno zrnoAndrej RantProstrana puščavska je ravan,in luna sije iz višine,zbor zvezd po nebu posejan,mir božji lega na sipine …Ob sončnem vzhodu moli beduin.Vsak dan ponižno Bogu se zahvaliza borno hrano in za vodo,za kamelo in za mir sredi sipin …A pride dan, ki ga pohlep vzbudi,dan, ko krivicam izstavi se račun,ko plane vse na plan,tedaj pripravlja se orkan!Z verige so spuščeni bojni psi,Ares v norosti slepi podivja,otroke, žene, starce, vse počez moriin sproži plaz gorja …Krivica in prelita kri,to žge me in boli!Če bil bi Bog, bi vstalin krivce v srdu kaznoval!A jaz sem le peščeno zrno,ki veter ga poljubno premetava;premajhno, nenevarno,če kdo se z zrni obmetava …Vendar v puščavi so sipine,milijoni zrn, ki jih srd porinein dvigne v boju za pravično stvarv vrtinec, veter in vihar!Moji otrociAndrej RantMoji otroci so noski ploščati,nerodno me gledajo,malo mežikajo,z glavico postrani,vedno veseli in nasmejani …Nič se ne bojte zdravnika z očali,usta odprite in potrpite,da zobke pregleda vam z ogledali,kje skriva črviček sev luknjici mali!Še malo, še malo usta odpritein pripustite čebelo brenčavo,da črva prežene kot za zabavo …Še malo, še malo usta odprite!Moji otroci, noski ploščati,resnično, resnično, otroci ste zlati!Tujec v ambulantiAndrej RantPotrkam. Neznana sestra mi odpre:»Počakajte,« in vrata spet zapre.Pogledam stole, mizo, okno,– čakalnica je kot nekoč;in čakam in razmišljam, predse zroč.Pacienti so odšli …Pa moje sestre, tudi teh več ni,kolegov novih ne poznam –ostal sem čisto sam …»Želite?« odpro se vrata ambulante.Pogledam hitro, vse je še tako, kot je bilo:stol, stroj, na mizi vidim inštrumentein znani vonj posodice za medikamente.Kar takoj bi spet prijel za delo,v hipu me veselje je prevzelo!»Nič, nič, zašel sem semkaj po pomoti,«požrl slino sem in obračajoč zaključil:»Tu delal trideset sem let nekoč.«Minilo je kot mine dan in mine noč.Spoštovani avtorji prispevkov,zaradi nezanesljivosti medmrežja bomo vsako elektronsko pošto potrdili spovratno pošto. V kolikor od nas ne prejmete potrdila o prejeti elektronskipošti, vljudno prosimo, da nas pokličete (01 30 72 152) ali ponovno pošljeteprispevek.Uredništvo98 Revija ISIS - Junij 2011

Tadž MahalFranci BečanUlice Agre so bile polne obtolčenih rikš, polne v barvite sarijeodetih Indijk, polne stojnic z guavo, samoso, rotijem, masalo, polneumazanije, polne kričečih dečkov in mladih deklet z dojenčki nabokih, ki so prosjačile za denar in čokolado.Skozi enega od peščenjakovih vhodov, kjer mi je debelušni brkatipaznik zaplenil kamero, smo vstopili v prednje stebriščno dvorišče.Potem sem ga zagledal. Tadž Mahal. Osupljivo lep. Na pravokotnikerazdeljeni vrt z osrednjo grobnico iz belega marmorja, s čebulastokupolo, štirimi minareti in ploščadjo iz belega marmorja. Zgradbispremljevalki, na zahodu mošeja, na vzhodu zbornica, obe iz rdečegapeščenjaka, čaroben vodomet z dolgo ozko vodno kotanjo.Bilo je pozno jutro in megla nad Agro se je razblinjala. Sončni žarkiso sprva obotavljivo nato pa krepko osvetlili do tedaj v meglenotihoto ovito mogočno brezčasno stavbo na bregu Jamune. V dolgivrsti smo tiho vstopali v osrednji paviljon, kjer smo za marmornimmrežnim kitičastim okrasjem videli oba kenotafa.Tadž Mahal je v letih od 1631 do 1648 zgradil mogulski vladar šahDžahan svoji najljubši, ob porodu štirinajstega otroka umrli ženi.Imenoval jo je mumtaz i mahal, Izbranka palače.Sedel sem na rdeči peščenjakovi ograji, Irena in Žiga sta se poigravalas fotografijo, in gledal. Sozvočje barv, zelena cipres in trat,modra vodnih kotanj, rdeča mošej iz peščenjaka, bela marmornegamavzoleja, minaretov in ploščadi, je bilo osupljivo in sanjavo inzdelo se mi je, da grobnica lebdi brez teže.Zdravniki v prostem časuProfesorica slovenščine, starejša gospa strogega mežikavega pogleda,je vstopila v razred, ki je mahoma utihnil.»Danes bomo pisali esej. Izberite si dan vaših zadnjih počitnic in se vnjem predstavite. Moj dan je naslov eseja.«Francek se je skozi okno zastrmel v bližnji zvonik. Pred nekaj dnevije postal prvošolec te gimnazije, v mestu, kamor doslej skoraj nizahajal. Sošolci so bili iz mesta, oblečeni v zadnji italijanski jeans, vpogovoru polni večernega dogajanja v mestu. V odmorih so se radignetli ob dekletu z dolgimi črnimi kitami. Preko poletja je igrala vmladinskem filmu, bila je lepa in prepoznavna. Francek se je prve dniraje družil z redkimi, ki so kot on prihajali iz okoliških vasi. Bili soskromneje oblečeni in podeželske govorice. Vozil se je z avtobusom,ki je prihajal z Gorenjske, od doma je imel dvajset minut hitre hoje,po bližnjici skozi gozd in preko potoka, do najbližje postaje.Vzel je svoje staro nalivno pero in pisal. Pisal je, kako se prebujapoletno jutro v njegovi vasi na obronkih polhograjskih gričev. Pisalje, kako ga prvo sonce najde na travniku ob gozdnem potoku, kjerz očetom kosi in grabi travo iz sence. Pisal je, kako vroče postanejulijsko sonce na neskončnem travniku, kjer sušečo se travo obračajoin spravljajo v kopice. Pisal je, kako lep je večer, ko se dolge senceplazijo po poljih, ko se oglasijo črički in ljudje posedejo pod češnjo.Pisal je hitro in misli so prehitevale črke. Ura je minevala, razmišljalje o stavku za zaključek.»Gospa profesor, ali naj pišem Tadž Mahal v indijskem ali angleškemjeziku,« je slišal vprašati sošolko z dolgimi črnimi kitami.Tadž Mahal, jutro.Revija ISIS - Junij 201199

Zdravniki v prostem časuFrancka je grenko stisnilo v prsih, zašumelo mu je v glavi, imel je občutek,da mu je duša gola in prazna. Dolgo je pisal zadnji stavek, natoje hitro oddal, profesorica mu je prijazno pokimala, in se umaknil.Rdečo trdnjavo, mogočno utrdbo iz rdečega peščenjaka ob rekiJamuni je zgradil mogulski vladar Akbar, dograjevala sta jo šah Džahanin Aurangzeb. Vsiljivi črnolasi skuštrani dečki so nas pričakali žepred masivnim dvojnim obzidjem s stolpi. Po vzpenjajoči se poti izrdečih tlakovcev smo prišli do palač v osrčju trdnjave. Stebri v dvoraniza javne sprejeme so bili postavljeni tako, da se je vladarjev prestolvidel že ob vhodu. Dvorana za zasebne sprejeme je bila marmornipaviljon z veliko teraso in s prestolom iz črnega marmorja. Vladarjevapalača s stropom iz izklesanega belega marmorja je gledalana teraso z bazenom in na vrt. Iz osmerokotnega stolpa z odprtimpaviljonom je bil preko reke Jamune čudovit razgled na Tadž Mahal,ki se je sončil v poznopopoldanskih žarkih.»Mami, oči, tole bo svetovna fotka,« naju je Žiga postavil pred rožnimarmorni mozaik z Jamuno in mavzolejem v ozadju.»Šah Džahan se je leta 1627 z umorom povzpel na prestol,« semposlušal lepo indijsko vodičko v bližini.« Da si je zagotovil oblast, jeumoril vse bližnje moške sorodnike. Njega je že bolnega leta 1658strmoglavil njegov sin Aurangzeb in ga zaprl v ta stolp. Izpolnil muje le eno željo, do smrti leta 1666 je smel iz rdeče trdnjave gledatiTadž Mahal, belo bleščeč se dokaz njegove velike ljubezni.«Tistega jutra je Francek s tesnobo vstopil v razred, že prvo uro je pričakovalvrnjene eseje. Le zakaj ni pisal o nedeljskem izletu z vlakomv Opatijo, si je očital. Ali pa o julijskem vzponu na Jalovec, ko jih jev steni nad Koritnico ujelo neurje. Sošolci so pisali o potovanjih, oIndiji, o svetu. Brala bo le profesorica, se je v mislih tolažil, vsaj ne boposmeha sošolcev.Profesorica je vstopila in razred je utihnil. Razložila je najpogostejšeslovnične napake, predstavila je svoje vtise o prebranem. Nato jepogledala po razredu.»En esej bom prebrala.«Že po prvem stavku je Francek vedel, da je esej njegov. Dlani so semu oznojile in srce mu je divje razbijalo. »Ljubi bog, kaj sem ti hudegastoril,« se je v stiski spraševal. Brala je gladko in pojoče, kot bibrala nedeljsko berilo. V razredu je nastala tišina. Znani stavki, znanemisli, njemu ljuba podredja in primere.»In moje sanje. Morda me življenje nekoč pripelje v Indijo in vidimTadž Mahal, simbol nesmrtne ljubezni, ki v beli marmorni popolnostiblešči na bregu Jamune,« je profesorica zaključila. Počasi je zazrlapo razredu in se s spodbudnim pogledom ustavila na Francku.»To je napisal vaš sošolec in to je najboljši esej.«Francek je začutil na sebi trideset parov oči, slišal je odobravajočemrmranje sošolcev. Sosed v klopi ga je potrepljal po rami. V zadregije v rokah vrtel staro nalivno pero in se nasmehnil. Misli so muneumno begale in bil je utrujen.V odmoru se mu je približalo dekle z dolgimi črnimi kitami.»Klara sem. Igrala sem v filmu, ne znam pa pisati tako lepo kot ti. Miboš dal esej, da ga prepišem. Veš, tudi jaz sem moj esej zaključila zželjo, da nekoč vidim Tadž Mahal.«Tadž Mahal, na ploščadi pred mavzolejem s kenotafi.100 Revija ISIS - Junij 2011

Ali so pred Zakonom oizvajanju zdravstvenedejavnosti res vsidržavljani RepublikeSlovenije enakovredni?Martin BigecBerem iztočnice, ki jih je pripravilo Ministrstvo zazdravje Republike Slovenije o izhodiščih za reformozdravstvenega sistema in razmišljam iz jedra ruralnegapodročja, vendar ne iz močvirja.Veljavni zakon razvršča zdravstveno dejavnost glede nanjeno zahtevnost in potrebno dostopnost na tri ravni, insicer na primarno (osnovno zdravstveno in lekarniško), kije najbolj približana prebivalstvu in njegovim temeljnimzdravstvenim potrebam, sekundarno, ki zagotavljatehnološko in organizacijsko zahtevnejše načine zdravljenjavključno s hospitalizacijo, in terciarno, ki jo zakonopredeljuje kot najzahtevnejše ambulantno in bolnišničnozdravljenje, oblikovanje kliničnih smernic, stopenjskediagnostike in zdravljenja in njihovo posredovanje drugimbolnišnicam ter izvajanje podiplomskega izobraževanjazdravstvenih delavcev in sodelavcev.Priložnost imam doživeti vse tri oblike zdravstvenegavarstva skozi oči zdravnika. Res je, da so v ospredjuizvajanja reforme zdravstvenega sistema potrebe inpravice ljudi, vendar brez tvornega sodelovanja zizvajalci zdravstvenih storitev, predvsem z zdravniki,ne more nastati noben nov zakon, ki bi bil narejenpo meri zahtev moderne medicinske stroke, spremenjenihpogojev življenja in potreb ljudi ter zmožnostidržave, da sistem tudi vzdržuje, kadrovsko, organizacijskoin finančno.Za razmišljanje se spomnim primera zdravnice, ki jez vsem srcem prevzela delo v večjem kraju sredi Pohorja.Resnično si je prizadevala organizirati delo posodobnih smernicah in doktrini ter ga izvajati tako, dabodo na eni strani zadovoljni ljudje, na drugi strani patudi sama kot zdravnica, da uresničuje svoje poslanstvo,zaradi katerega se je odločila za poklic zdravnice,torej po najboljših močeh pomagati ljudem, spoprijetise z njihovimi težavami in boleznimi. Že po krajšemčasu svojega delovanja je prišla do spoznanja, da vtakšnih pogojih dela, s tolikšnim številom pacientovpreprosto tega dela ne more izvajati tako, da bi imelaZavodnikmirno vest in zadoščenje, da je lahko storila vse, pačeprav z veliko mero odpovedovanja in angažiranostjo.Nad njo namreč kot Demoklejev meč leži pritisknormativov, ki zahtevajo določeno število opravljenihstoritev, na drugi strani strokovne smernice za obravnavoposameznih bolezenskih stanj, ki morajo bitiizvedene, sicer ji grozi strokovni nadzor, nezadovoljstvobolnikov, da si ne upam razmišljati še dlje, in natretji strani njen občutek zadovoljstva ob opravljanjupoklica, odrekanju družini in skrbi za kakovosten inzdrav življenjski slog. Ne gre za ugodno ali lagodnoživljenje zdravnika, v tem primeru zdravnice, gre zasistem, ki ji ne omogoča opravljanja svojega poklicatako, da bi bili v njem vsi kolikor toliko zadovoljni, nesamo pacienti.Naiven politik zdravstvenega sistema bi razmišljalpreprosto: plačajmo ji nekoliko več, s tem, ko bo boljenagrajena, bo tudi bolj motivirana in bo lahko opravljalasvoje delo. Ni res, s tem bi se ji naložila samododatna odgovornost, češ, za boljše plačilo morašRevija ISIS - Junij 2011101

Zavodniksedaj pač več napraviti! Ne gre samo za opravljanjekoličnikov in točk ter izpolnjevanje obrazcev zasmernice in preventivnih kartonov! Gre za občutekzdravnika, ali je opravil vse, kar od njega zahtevastroka, pričakuje bolnik, in je ob tem lahko zadovoljenin se po službi v miru vrne k svoji družini.Vse od leta 1992 kljub večkratnim poskusom ni bilouresničeno, tako da so se zmogljivosti javne zdravstvenedejavnosti razvijale brez načrtnega usmerjanja in brezustreznih strokovnih in materialnih podlag, ki bi temeljilena potrebah prebivalstva ter načelih racionalnostiin ekonomske opravičljivosti njihovega ustanavljanjain delovanja. Pomanjkanje meril za določitev mreže inmreže same je ena od največjih pomanjkljivosti razvojazdravstvene dejavnosti v vseh letih od osamosvojitveRepublike Slovenije. To je namreč omogočalo širitevdejavnosti in zmogljivosti, pa tudi podeljevanje koncesijbrez strokovno podprtih kriterijev in usmeritev ter bolj pointeresih posameznikov ali skupin izvajalcev zdravstvenedejavnosti kot pa načrtno. Ob tem so se ohranjale nekaterezmogljivosti, ki niso več nujno potrebne in bi se lahkopreusmerile v druge naloge, drugje pa je prihajalo dozaostajanja v razvoju.Slednje še zlasti velja za osnovno zdravstveno dejavnost,ki je na določenih območjih kadrovsko močno osiromašenain zaradi tega ne more zagotavljati prebivalstvucelovite obravnave, predvidene za to raven. Posledice sov premajhnem obsegu izvajanja preventive in aktivnostikrepitve zdravja, na nekaterih območjih pa tudislaba dostopnost do storitev primarne ravni zdravstvenedejavnosti.Sedanja, obstoječa in še vedno aktualna mreža zdravstvenegasistema ni nastala čez noč in ni nastala zdekretom oziroma s katerokoli reformo. Nastajala je izpotreb ljudi, stroke in z zmožnostjo družbe. Nastajalaje počasi, tekom desetletja z mnogimi napori in odrekanji.Velikokrat se je razvijala prav s pomočjo tistih,ki so jo najbolj potrebovali, to je s pomočjo lokalnihskupnosti, krajevnih skupnosti, občin. Ljudje so svojepotrebe zadovoljevali s pomočjo solidarnosti oziromav obliki samoprispevkov. Kakšna mera kolektivnezavesti in osveščenosti je obstajala, da so prebivalci razumelistroko, ji zaupali in se odpovedali delu svojegazaslužka za to, da so zgradili nov zdravstveni dom!Velikokrat so se tudi določena dela izvajala udarniškooziroma prostovoljno z enim samim ciljem: da nambo bolje, da bomo živeli bolj varno, ko bomo imelinovo reševalno postajo, in da bi bili bolj zdravi. Ali bilahko danes katerakoli stranka izpeljala referendum zasamoprispevek za izgradnjo česarkoli? Novega mostuali telovadnice ali novega laboratorija v zdravstvenemdomu? In komu so ljudje najbolj zaupali? Prepričansem, da nam, zdravstvenemu kadru, ki smo jihprepričevali, kje so tiste potrebe, kaj potrebujemo inzakaj bo po takšni kolektivni akciji sistem boljši inkaj bo to pomenilo za njih in njihove potomce? Vrazgradnji vseh moralnih vrednot v sedanji družbi jerazgradnja zaupanja v zdravnika in njegovo poslanstvoena od največjih tragedij današnjega časa. Najboljnesrečni pa so ljudje, ki preprosto ne morejo več vnikogar verjeti in mu zaupati, saj bi se ob tem počutilivarne in zadovoljne.Kakšni so konkretni pomisleki ob izhodiščih zazdravstveno reformo? Kakovost dela ni določena samoz obsegom dela in plačilom zanj, pač pa tudi s pogoji,v katerih zdravnik lahko opravlja svoje poslanstvo. Nalastni koži sem spoznal razliko opravljanja poklicav ruralnem in mestnem okolju. Mestno okolje nudiveliko stopnjo varnosti in večjega zadovoljstva priopravljanju dela, kot je to v ruralnem okolju. Konkretno,pri izvajanju hišnih obiskov je ne samo lažjadostopnost tista, ki omogoča optimalno obiskovanjebolnikov na njihovem domu, pač pa tudi gostotanaseljenosti, saj lahko na primer v eni stolpnici ali stanovanjskisoseski zdravnik obišče več bolnikov hkrati,ko bo za to v ruralnem okolju potreboval bistveno veččasa, in to zgolj za enega bolnika. Da ne omenim izvajanjenujne medicinske pomoči, saj oddaljenost bolnika,še bolj pa težka dostopnost, ne samo ponoči in vsnegu, praktično odreže določeno število bolnikov odmožnosti zadovoljivega nudenja pomoči. Za to moraimeti zdravnik veliko podporo med ljudmi, predvsemv izvajanju prve pomoči, da ob njegovem prihodu nebo že vse zamujeno. Težka dostopnost onemogočatudi skladno obravnavo kroničnih bolnikov s sodobnimismernicami vodenja bolezni, saj je sodelovanjebolnikov v tem procesu bistveno manjše, kot je vurbanih okoljih, pa ne zaradi slabe motiviranosti inosveščenosti, pač pa zaradi zaposlenosti na kmetiji,oddaljenosti kraja bivanja, življenja v osami in slabihmožnosti prevoza. Kronična obolenja so v porastu,življenjska doba se daljša, nalagajo se nove obveznostiiz sodobnih doktrin medicinske obravnave bolnikov,recimo zgodnje odpuščanje iz bolnišnic in nadaljevanjezdravljenja na domu.Ob enakih normativih, ob slabših pogojih izvajanjadejavnosti, enakem sistemu plačila in ob novih obveznostih,ki jih nalaga stroka in spremenjena strukturaprebivalstva: kdo od mladih zdravnikov bo z veseljemnačrtoval svojo kariero v takšnem sistemu? Menim, danobena reforma, ki bo spisana v pisarni v Ljubljani, nebo živela (bo sicer sprejeta zaradi političnih razlogov),ne bo v skladu z izvajalci (nosilci) njenega izvajanjain potrebami ljudi ter zahtevnostjo okolij, v katerih tiljudje živijo.102 Revija ISIS - Junij 2011

The professional public journal of the Medical Chamber of SloveniaThe Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is 49,20 EUR. A single issue costs 4,10 EUR. The taxis included in price. Manuscriptes are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Printed 8600 copies. Postage for the Journal Isispaid at the 1102 Ljubljana post office.The name of the journal is by the Isis, an Egyptian goddess, of all the gods and goddesses. The legend describes her as both the sister and the wife of Osiris,the first king in history. Isis had healing powers. She could also give new life into the body with her wings. According to the legend, her power extended allover the world. Each person is a drop of her blood. She was considered as the founder of medicine. A detail on a granite sarcophagus of Ramses III fromthe XX th dynasty shows her as a symbolic picture. This image and her name were chosen to be the title of the journal of the Medical Chamber of Slovenia,the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare of all people, the drops of blood from the goddess Isis.The President of the Medical ChamberPrim. Gordana Kalan Živčec, M. D.gordana.kalan-zivcec@zzs-mcs.siThe vice-presidents of the Medical ChamberProf. Mitja Košnik, M. D., Ph. D.Sabina Markoli, D. M. D.The President of the AssemblyUršula Salobir Gajšek, M. D.The vice-president of the AssemblyDiana Terlević Dabić, D. M. D.Executive board of the MedicalChamber of SloveniaThe president of the Educational councilProf. Matija Horvat, M. D., Ph. D.The president of the Professional medical committeeProf. Radovan Hojs, M. D., Ph. D.The president of the Primary health care committeeAssist. Antonija Poplas Susič, M. D., Ph. D.The president of the Hospital health care committeeProf. Mitja Košnik, M. D., Ph. D.The president of the Dentistry health care committeeSabina Markoli, D. M. D.The president of the Legal-ethical committeePrim. assist. Danica Rotar Pavlič, M. D., Ph. D.The president of the Social-economic committeeJana Wahl, M. D., M. Sc.The president of the Private practice committeePrim. assist. Dean Klančič, M. D.Public Relations DepartmentValentin Hajdinjak, B. Sc.Legal and General Affairs DepartmentVesna Habe Pranjič, L. L. B.Finance and Accounting DepartmentJožica Osolnik, Econ.Health Economics, Planning and Analysis DepartmentNika Sokolič, B. Sc. Econ.Head of CME/CPD ActivitiesMojca Vrečar, M. B. A.Head of Postgraduate Medical Training,Licensing and Registry DepartmentTina Šapec, L. L. B.TasksThe Medical Chamber of Slovenia is anindependent professional organisation ofmedical doctors and dentists. Membershipis an honour and obligation for all thosethat work as physicians or dentists inSlovenia and have a direct contact with thepatients.The Medical Chamber of Sloveniaprotects and represents the interests of themedical profession, and helps to ensure thecorrect behaviour of doctors and upholdtheir reputation by:Having and issuing a Code of MedicalEthics, monitoring the behaviour ofdoctors and administering any measuresnecessary for violations of the Code.Maintaining a register of members andissuing membership cards.Issuing, extending and revoking the doctors‘licences for independent work.Participating in the development of theundergraduate education programme fordoctors.Managing (planning, monitoring andsupervising) the secondments of the twoyear compulsory postgraduate training inhospitals; secondments for specialisations;other postgraduate professional training,and examination.Organising professional seminars, meetingsand other types of professional medicaldevelopment.The professional auditing and appraisal ofeach doctor practising in Slovenia.Participating in the preparation of regulations,planning and staffing plans in healthcare issues.Determining doctors‘ fees andThe Medical ChamberOf SloveniaFounded in 1893 as The Medical Chamberfor the Carniola Province. The MedicalChamber of Slovenia was subsequentlyfounded in 1992.participating in agreeing the prices ofhealth care services.Representing the interests of doctors indetermining contracts with the Institute ofHealth Insurance of Slovenia.Participating in the negotiation of collectivecontracts, and agreeing them on behalfof private doctors as employees, therebymanaging the value of medical professional‘salaries.Providing legal assistance and advice tomembers on insurance against medicalcompensation claims.Maintaining a Welfare Fund to helpmembers and their families.Monitoring the demand for doctors andhelping unemployed doctors find job.Assisting members to find suitable locumsduring their absence.Publishing activities, editing activities;issuing a free journal to members, publishingbooks and other publications.Encouraging co-operation between membersand arbitrating in disputes.Encouraging the cultural and socialactivities of members; organising thecultural, sporting and other social eventsand activities.Monitoring alternative methods oftreatment.Deterring prohibited and unacceptablemedical practices.Providing a free permanent consultingservice to members.Undertaking other tasks pursuant to legalregulations and the statute.