Desantnoplovilo zubrS t ro ko v n e te m eprinesla novo pomlad. Točka zbliževanja meddržavama je bil strah pred ameriškim pritiskom vosrednjo Azijo. LRK vidi v tem predvsem grožnjo<strong>za</strong> svoje energetske interese, saj vedno več energentovpridobiva iz Ka<strong>za</strong>hstana in Turkmenistana,RF pa v nekdanjih azijskih sovjetskih republikahvidi svoje izključno interesno območje 2 . Sodelovanjese kaže tudi v skupnih zunanjepolitičnihaktivnostih v okviru multilateralnih forumov, kotje šanghajska organi<strong>za</strong>cija (omejevanje povečevanjaameriškega vpliva v osrednji Aziji) in tudiznotraj OZN (skupno nasprotovanje militari<strong>za</strong>cijivesolja). Na dvostranski ravni sta državi okrepilimedsebojno vojaško sodelovanje in dogovore oizvozu ruskih energentov v LRK oziroma dogovoreo poteku ruskega vzhodnega naftovoda, pri čemerLRK želi preprečiti izbiro trase proti Japonski (Pant,2004, in Tomberg, 2005).Ena pomembnejših manifestacij okrepljenegavojaškega sodelovanja je skupna kitajsko-ruskavojaška vaja Mirovna misija 2005, na kateri jesodelovalo več kot 10.000 kitajskih in 1900 ruskihvojakov ter letalstvi in vojni mornarici obeh držav.At the end of the Cold War in the last decadeof the previous century, the relationsbetween the ideologic opponents and evenenemies – the Union of Soviet Socialist Republicsand the People’s Republic of China- improved. Although the countries have nowbecome partners, their current relations arebased on mutual benefits and the extent oftheir cooperation varies depending on individualinterests of the countries. Neverthelessthey have not yet managed to establish asolid, long-term relationship, concludes theauthor of the article, Klemen Grošelj, M.A.,from Chair of Defence Studies at the Facultyof Social Studies.Aktivnosti, prika<strong>za</strong>ne na vaji, so bile v nasprotju stistimi, ki bi jih pričakovali glede na poimenovanjevaje, saj sta ruska in kitajska vojska predstavili aktivnosti,ki niso značilne <strong>za</strong> mirovne operacije. Takoje ruska vojska vajo izkoristila <strong>za</strong> demonstracijonovega orožja in vojaške opreme, med katerimaso bili najpomembnejši nov sistem vodenja in poveljevanja,nova pehotna oborožitev, posodobljenaletala Su-27SM in Su-24M2 ter manevrirne raketena strateških bombnikih Tu-22M in Tu-98. Kitajskavojska je prika<strong>za</strong>la prve rezultate posodobitve,med katerimi izstopajo izstrelitev manevrirnih rakets podmornice na cilje na kopnem, zračni desantoklepnih bojnih vozil, izstreljevanje natančno vodenihizstrelkov iz letal SU-30MKK in nove morskedesantne zmogljivosti. Vaja je poka<strong>za</strong>la visokoraven medsebojnega sodelovanja med vojskamain njuno zmožnost izvajanja <strong>za</strong>pletenih vojaškihoperacij, kot so zračni in pomorski desanti. Kljubvsebini vaje nobena stran ni jasno govorila ovojaškem <strong>za</strong>vezništvu med državama, temvečsta poudarjali, da je cilj sodelovanja krepitevmedsebojnega <strong>za</strong>upanja in stabilnosti v regiji. Šeposebno ruski obrambni minister Ivanov je poudarjal,da vaja in prihodnje podobno sodelovanjenista usmerjena proti nobeni državi v regiji. Iz tehizjav lahko sklepamo, da je tudi zdaj cilj kitajskoruskegasodelovanja predvsem krepitev položajevobeh držav v sistemu mednarodnih odnosov inne oblikovanje <strong>za</strong>vezništva oziroma alianse meddržavama proti drugim državam ali aliansam (glejKosirjev, 2005, in Kozokin, 2005).Sklepni delKončamo lahko z mislijo, da cilj rusko-kitajskegapartnerstva ni <strong>za</strong>vezništvo oziroma aliansa meddržavama. Predvsem gre <strong>za</strong> pragmatično partnerstvoz v<strong>za</strong>jemnimi koristmi, v katerem je zdaj enazdaj druga stran bolj <strong>za</strong>interesirana <strong>za</strong> tesnejšepovezovanje, ki pa nikakor ne postane trdno indolgoročno <strong>za</strong>vezništvo. Vzrok <strong>za</strong> to so močniindividualni interesi obeh držav, ki onemogočajotesnejše povezovanje. RF si nikakor ne želi, da bisi z <strong>za</strong>vezništvom z LRK onemogočila uresničitevsvojega strateškega cilja, in sicer postati globalnienergetski dobavitelj oziroma partner držav porabnictako v severnoatlantskem kakor tudi v azijskemprostoru. Pri tem RF izhaja iz izkušenj SavdskeArabije, ki je s podobnim položajem na trgu naftepridobila pomembno mesto v sodobnem sistemumednarodnih odnosov. RF pričakuje, da bo njenpoložaj v svetovni ureditvi še močnejši <strong>za</strong>radidejstva, da lahko državam porabnicam ponudiobsežne in raznovrstne energetske vire (nafta,zemeljski plin, elektrika) v obdobju, ko so ZDA indruge države, vključno z LRK, <strong>za</strong>radi nestabilnihrazmer na Bližnjem vzhodu prisiljene iskati noveenergetske vire (glej Korčagin, 2005).LRK na drugi strani danes v RF vidi predvsem <strong>za</strong>nesljivvir energentov <strong>za</strong> svoje ekspanzivno gospodarstvoin trg, na katerem lahko precej preprostopridobiva sodobne tehnologije in opremo, nujno<strong>za</strong> posodobitev svoje vojske. Pri tem kljub želji poomejevanju ameriškega vpliva v svetu s »pretesnim«povezovanjem z RF ne želi ogroziti svojegagospodarskega vzpona, ki je eksistenčno ve<strong>za</strong>nna trgovino z ZDA in drugim Zahodom.Mag. Klemen GrošeljViri:• M. E. Ahrari: Iran, China and Russia: The Emerging Anti-US Nexsus? Security Dialogue, vol. 32/4, 2001, v SagePublications.• E. Akerman in G. P. Herd: Russian Strategic realignmentand Post-Post-Cold War Era. Security Dialogue, vol.33/3, 2002, v Sage Publications.• V. Korčagin: Russia Rising as Energy Superpower onUS Demand. The Moscow Times, 26. oktober 2005:15, dosegljivo na www.themoscowtimes.com/stories/2005/10/26/046.html.• D. Kosirjev: Moscow-Beijing: Common interests,2005. RIA novosti, 28. avgust 2005, dosegljivo nawww.en.rian.ru/analysis/20050825/41227484.html.• J. Kozokin: China is Russia´s Crucial Strategic Partner,2005. RIA novosti, 29. avgust 2005, dosegljivo nawww.en.rian.ru/analysis/20050829/41246778.html.• Militry Balance 2004/05: Russia, 2004, str. 97–111,294–99. International Institute for Strategic Studies,London.• H. V. Pant: The Moscow-Beijing-Delhi Strategic Triangle:An Idea Whose Time May Never Come. Security Dialogue,vol. 35/3, 2004, v Sage Publications.• A. Sokolov: Russian Peace-keeping Forces in the Post-Soviet Area, Restructuring The Global Military Sector:New Wars, Chapter 8, 1997, www.memo.ru//hr/hotpoints/peace/peacekeep.htm.• I. Tomber: Eastern Oil Pipeline: Changing Priorities?2005. RIA novosti, 16. marec 2005, dosegljivo nawww.en.rian.ru/analysis/20050316/39699573.html.1V 60. letih so na meji na reki Amur potekali celo oboroženispopadi med državama.2Dokaz, kako pomembno je to območje <strong>za</strong> RF, je ruskavojaška navzočnost v Kirgiziji (ba<strong>za</strong> Kant) in Tadžikistanuter načrtovana gradnja ruske vojaške baze vUzbekistanu.3 0 S LOV E N S K A VO J S K A
Iz Biltena Slovenske vojske• Živeti z etiko v javni upravi in Slovenski vojski, major Evgen Primožič• Pomen vojaškega izobraževanja in usposabljanja kot sestavine vojaške doktrine,podpolkovnica Mojca Pešec• Poklicne kompetence, nadporočnik Ivo Bednařik• Osebnostni razvoj in vodenje, univ. dipl. soc. Zdenka Marič• Varstvo okolja v vojašnicah in drugih objektih MO, višji vojaški uslužbenec <strong>XIII</strong>.razreda mag. Marjana Trontelj• Funkcija S-5/G-9/J-9 in civilno-vojaško sodelovanje na operativni ravni v zvezi Nato,podpolkovnik Milan Žurman• Laboratorijsko preizkušanje eksplozivnih snovi v Slovenski vojski,višji vojaški uslužbenec <strong>XIII</strong>. razreda mag. Željko Kralj s sodelavciwww.mors.si/tiskovno_sredisce/publicistika_mors/index.htm31
Change language