Letnik XIII/18 - Ministrstvo za obrambo

Desantnoplovilo zubrS t ro ko v n e te m eprinesla novo pomlad. Točka zbliževanja meddržavama je bil strah pred ameriškim pritiskom vosrednjo Azijo. LRK vidi v tem predvsem grožnjoza svoje energetske interese, saj vedno več energentovpridobiva iz Kazahstana in Turkmenistana,RF pa v nekdanjih azijskih sovjetskih republikahvidi svoje izključno interesno območje 2 . Sodelovanjese kaže tudi v skupnih zunanjepolitičnihaktivnostih v okviru multilateralnih forumov, kotje šanghajska organizacija (omejevanje povečevanjaameriškega vpliva v osrednji Aziji) in tudiznotraj OZN (skupno nasprotovanje militarizacijivesolja). Na dvostranski ravni sta državi okrepilimedsebojno vojaško sodelovanje in dogovore oizvozu ruskih energentov v LRK oziroma dogovoreo poteku ruskega vzhodnega naftovoda, pri čemerLRK želi preprečiti izbiro trase proti Japonski (Pant,2004, in Tomberg, 2005).Ena pomembnejših manifestacij okrepljenegavojaškega sodelovanja je skupna kitajsko-ruskavojaška vaja Mirovna misija 2005, na kateri jesodelovalo več kot 10.000 kitajskih in 1900 ruskihvojakov ter letalstvi in vojni mornarici obeh držav.At the end of the Cold War in the last decadeof the previous century, the relationsbetween the ideologic opponents and evenenemies – the Union of Soviet Socialist Republicsand the People’s Republic of China- improved. Although the countries have nowbecome partners, their current relations arebased on mutual benefits and the extent oftheir cooperation varies depending on individualinterests of the countries. Neverthelessthey have not yet managed to establish asolid, long-term relationship, concludes theauthor of the article, Klemen Grošelj, M.A.,from Chair of Defence Studies at the Facultyof Social Studies.Aktivnosti, prikazane na vaji, so bile v nasprotju stistimi, ki bi jih pričakovali glede na poimenovanjevaje, saj sta ruska in kitajska vojska predstavili aktivnosti,ki niso značilne za mirovne operacije. Takoje ruska vojska vajo izkoristila za demonstracijonovega orožja in vojaške opreme, med katerimaso bili najpomembnejši nov sistem vodenja in poveljevanja,nova pehotna oborožitev, posodobljenaletala Su-27SM in Su-24M2 ter manevrirne raketena strateških bombnikih Tu-22M in Tu-98. Kitajskavojska je prikazala prve rezultate posodobitve,med katerimi izstopajo izstrelitev manevrirnih rakets podmornice na cilje na kopnem, zračni desantoklepnih bojnih vozil, izstreljevanje natančno vodenihizstrelkov iz letal SU-30MKK in nove morskedesantne zmogljivosti. Vaja je pokazala visokoraven medsebojnega sodelovanja med vojskamain njuno zmožnost izvajanja zapletenih vojaškihoperacij, kot so zračni in pomorski desanti. Kljubvsebini vaje nobena stran ni jasno govorila ovojaškem zavezništvu med državama, temvečsta poudarjali, da je cilj sodelovanja krepitevmedsebojnega zaupanja in stabilnosti v regiji. Šeposebno ruski obrambni minister Ivanov je poudarjal,da vaja in prihodnje podobno sodelovanjenista usmerjena proti nobeni državi v regiji. Iz tehizjav lahko sklepamo, da je tudi zdaj cilj kitajskoruskegasodelovanja predvsem krepitev položajevobeh držav v sistemu mednarodnih odnosov inne oblikovanje zavezništva oziroma alianse meddržavama proti drugim državam ali aliansam (glejKosirjev, 2005, in Kozokin, 2005).Sklepni delKončamo lahko z mislijo, da cilj rusko-kitajskegapartnerstva ni zavezništvo oziroma aliansa meddržavama. Predvsem gre za pragmatično partnerstvoz vzajemnimi koristmi, v katerem je zdaj enazdaj druga stran bolj zainteresirana za tesnejšepovezovanje, ki pa nikakor ne postane trdno indolgoročno zavezništvo. Vzrok za to so močniindividualni interesi obeh držav, ki onemogočajotesnejše povezovanje. RF si nikakor ne želi, da bisi z zavezništvom z LRK onemogočila uresničitevsvojega strateškega cilja, in sicer postati globalnienergetski dobavitelj oziroma partner držav porabnictako v severnoatlantskem kakor tudi v azijskemprostoru. Pri tem RF izhaja iz izkušenj SavdskeArabije, ki je s podobnim položajem na trgu naftepridobila pomembno mesto v sodobnem sistemumednarodnih odnosov. RF pričakuje, da bo njenpoložaj v svetovni ureditvi še močnejši zaradidejstva, da lahko državam porabnicam ponudiobsežne in raznovrstne energetske vire (nafta,zemeljski plin, elektrika) v obdobju, ko so ZDA indruge države, vključno z LRK, zaradi nestabilnihrazmer na Bližnjem vzhodu prisiljene iskati noveenergetske vire (glej Korčagin, 2005).LRK na drugi strani danes v RF vidi predvsem zanesljivvir energentov za svoje ekspanzivno gospodarstvoin trg, na katerem lahko precej preprostopridobiva sodobne tehnologije in opremo, nujnoza posodobitev svoje vojske. Pri tem kljub želji poomejevanju ameriškega vpliva v svetu s »pretesnim«povezovanjem z RF ne želi ogroziti svojegagospodarskega vzpona, ki je eksistenčno vezanna trgovino z ZDA in drugim Zahodom.Mag. Klemen GrošeljViri:• M. E. Ahrari: Iran, China and Russia: The Emerging Anti-US Nexsus? Security Dialogue, vol. 32/4, 2001, v SagePublications.• E. Akerman in G. P. Herd: Russian Strategic realignmentand Post-Post-Cold War Era. Security Dialogue, vol.33/3, 2002, v Sage Publications.• V. Korčagin: Russia Rising as Energy Superpower onUS Demand. The Moscow Times, 26. oktober 2005:15, dosegljivo na www.themoscowtimes.com/stories/2005/10/26/046.html.• D. Kosirjev: Moscow-Beijing: Common interests,2005. RIA novosti, 28. avgust 2005, dosegljivo nawww.en.rian.ru/analysis/20050825/41227484.html.• J. Kozokin: China is Russia´s Crucial Strategic Partner,2005. RIA novosti, 29. avgust 2005, dosegljivo nawww.en.rian.ru/analysis/20050829/41246778.html.• Militry Balance 2004/05: Russia, 2004, str. 97–111,294–99. International Institute for Strategic Studies,London.• H. V. Pant: The Moscow-Beijing-Delhi Strategic Triangle:An Idea Whose Time May Never Come. Security Dialogue,vol. 35/3, 2004, v Sage Publications.• A. Sokolov: Russian Peace-keeping Forces in the Post-Soviet Area, Restructuring The Global Military Sector:New Wars, Chapter 8, 1997, www.memo.ru//hr/hotpoints/peace/peacekeep.htm.• I. Tomber: Eastern Oil Pipeline: Changing Priorities?2005. RIA novosti, 16. marec 2005, dosegljivo nawww.en.rian.ru/analysis/20050316/39699573.html.1V 60. letih so na meji na reki Amur potekali celo oboroženispopadi med državama.2Dokaz, kako pomembno je to območje za RF, je ruskavojaška navzočnost v Kirgiziji (baza Kant) in Tadžikistanuter načrtovana gradnja ruske vojaške baze vUzbekistanu.3 0 S LOV E N S K A VO J S K A