Letnik XIII/18 - Ministrstvo za obrambo
Letnik XIII/18 - Ministrstvo za obrambo Letnik XIII/18 - Ministrstvo za obrambo
S t ro ko v n e te m eRusija in Kitajska -partnerja ali tekmeca?Konec hladne vojne je leta 1989 formalno označilobisk sovjetskega voditelja Gorbačova v Pekingu,kar je pomenilo obnovitev vezi med državama inzačetek pogajanj o meji ter njeni demilitarizaciji.Formalno je bil dogovor o načelih razmejitve spornegadela skupne meje sicer sklenjen leta 1991.Razpad SZ je privedel do kratkotrajnega zastojav meddržavnih odnosih, saj sta imeli državi svojestrateške prioritete. LRK se je v okviru svoje takoimenovane politike južne smeri osredotočila narazvoj južnih obalnih območij (Šanghaj), RF pa seje soočala z notranjepolitično in ekonomsko krizo.Mrtvilo v odnosih je leta 1992 prekinila ruska potrditevveljavnosti obstoječih meddržavnih pogodbin nadaljevanje pogajanj o meji. Takrat se je začelatudi zelo hitra rast trgovine med državama, zatoje postal ključni ruski interes krepitev medsebojnetrgovine, kitajska stran pa je želela preseči mednarodnopolitičnoizoliranost, v kateri se je državaznašla po dogodkih na Trgu Tiananmen. Krepitevodnosov med državama je potekala predvsem vokviru pogajanj tako imenovane skupine štiri plusena (RF, Kazahstan, Kirgizija, Tadžikistan in LRK)o vzajemni demilitarizaciji in vzpostavitvi sistemaukrepov za vzpostavitev zaupanja v osrednji Aziji.V tem obdobju v meddržavnih odnosih govorimopredvsem o partnerstvu vzajemnih koristi, saj je ruskivojaško-industrijski kompleks (VIK) s kitajskiminakupi dobil nov nujen trg, LRK pa ugodno in političnosprejemljivo možnost nabave sodobne vojaškeopreme (glej Anderson, 1997, in Pant, 2004).2 8 S LOV E N S K A VO J S K AKonec hladne vojne je poleg spremembv evropskem prostoru prinesel tudiizboljšanje odnosov med ideološkimanasprotnikoma, in sicer Sovjetsko zvezo(SZ) in Ljudsko republiko Kitajsko(LRK). Hladna vojna, ko je bilo nekajkratže precej napeto 1 , je trajala od sredinešestdesetih let dvajsetega stoletja.Zanjo sta značilni popolna militarizacijain zapora meje med državamado konca osemdesetih let, ko so ses perestrojko in glasnostjo v SZ ter skitajskim odpiranjem v svet odnosi meddržavama začeli izboljševati.Začetki partnerstvaKonkretnejši začetki rusko-kitajskega partnerstvasovpadajo s spremembami v ruski zunanji politiki,v kateri je od leta 1993 do 1995 prišlo do koncatako imenovane prozahodne orientacije. Takrat senamreč pojavijo prva vidnejša razhajanja v zunanjepolitičnihpogledih RF in Zahoda zaradi vse boljuveljavljenega prepričanja v RF, da Zahod na škodoRF s svojim vplivom prodira v Vzhodno Evropoin predvsem nekdanjo SZ (tako imenovano ruskobližnjo tujino), ki je področje ruskega strateškegainteresa. Resna razhajanja so se pojavljala tudi prireševanju tragedije v nekdanji SFRJ, rusko-iranskihin rusko-indijskih odnosih, politiki do Iraka itn. V RFse je zato vse bolj krepilo mnenje, da RF pod vodstvomzunanjega ministra Kozirjeva vodi neuravnoteženozunanjo politiko, ki je evropocentrističnain pretirano dojemljiva za zahodne interese, ki neupoštevajo ruskih nacionalnih interesov in marginalizirajoruski mednarodni položaj. Alternativanaj bi bila uravnotežena, na ruskih nacionalnihinteresih temelječa zunanja politika. Pomembnasestavina te zunanje politike naj bi bila tudi krepitevsodelovanja z državami v Aziji, predvsem z LRK inIndijo (glej Sokolov, 1997, in Anderson, 1997).Predsednik Jelcin je, da bi omili notranjepolitičnepritiske in naraščajoč zahodni pritisk ter okrepilmednarodni položaj politično in ekonomsko oslabljeneRF, začel uveljavljati koncept uravnoteženezunanje politike. Na spremembe najbolj jasno kažeimenovanje Primakova, odločnega zagovornikatakšne zunanje politike, za zunanjega ministra RF.Tako je ruska stran LRK predlagala tesnejše povezovanjemed državama že leta 1993, vendar jeto kitajsko vodstvo najprej sprejelo precej hladno.Kitajsko vodstvo se namreč kljub izolaciji ni želelopretirano vezati na RF, saj je hotelo ohraniti prosteroke pri urejanju dvostranskih odnosov z EU inZDA. Šele spoznanje, da se ameriška politika doLRK tudi v Clintonovi administraciji ne bo bistvenospremenila in da so možnosti tesnejšega sodelovanjamed LRK in Zahodom omejene, je kitajskovodstvo prisililo k razmisleku. Tako je leta 1993 vkitajskem, predvsem vojaškem, pozneje pa tudipolitičnem vodstvu dozorevala zamisel o nujnostitesnejšega in dolgoročnejšega povezovanja z RF,
Sistem protizračneobrambe buk-M1-2še posebej glede na zahodni embargo na izvozvojaške opreme in tehnologije, ki je resno oviralposodobitev kitajskih oboroženih sil (KOS) v lučiameriške prevlade v sistemu mednarodnih odnosov(Anderson, 1997).Od konstruktivnega do strateškegapartnerstva?V tem kontekstu je leta 1994 potekalo srečanjena vrhu med Jelcinom in Jiangom, na kateremso se dogovorili za oblikovanje tako imenovanegakonstruktivnega partnerstva, ki se je kljub velikimbesedam osredotočilo na vprašanje meja in medsebojnetrgovine. Ne glede na prizadevanja RF niuspelo oblikovati partnerstva, s katerim bi okrepilasvoj položaj v sistemu mednarodnih odnosov, vkaterem so prevladovale ZDA. Kljub neuspehomje RF konec leta 1995 kitajski strani ponovno predlagalaoblikovanje tako imenovanega strateškegapartnerstva, ki naj bi temeljilo na (Anderson, 1997:22) poglobitvi političnega in ekonomskega sodelovanja,krepitvi medsebojne trgovine, skupnemoblikovanju večstranskih varnostnih dogovorovv azijskem prostoru (šanghajska skupina), nausklajevanju stališč v Varnostnem svetu ZN, naspoštovanju načela suverenosti in nevmešavanjav notranje zadeve obeh držav in na zavezanosti koblikovanju večpolarne svetovne ureditve.Na teh temeljih sta državi oblikovali strateškopartnerstvo za 21. stoletje, ki pa tako kot prejšnjani uresničilo v njem zapisanih načel in doseglopričakovanih rezultatov. Vzrok za to so predvsemrazlike v vzgibih, ki so državi vodili k oblikovanjupartnerstva. RF je želela predvsem uravnotežiti,nikakor pa ne otežiti svojih odnosov z ZDA in hkratiokrepiti trgovinsko sodelovanje z LRK na področjuenergentov in vojaških tehnologij. Glavni kitajskimotiv je bila skrb pred naraščajočim vplivomZDA v azijsko-pacifiškem prostoru, predvsem paKitajski padalcinujnost vojaško tehničnega sodelovanja z RF priposodobitvi KOS. Tako je skupni imenovalec tegapartnerstva do začetka novega tisočletja ostalapredvsem medsebojna trgovina (glej Anderson,1997). V tem obdobju se je vrednost ruskega izvozavojaške opreme in tehnologij v LRK dvignilana dve oziroma tri milijarde ameriških dolarjev naleto. Med dobavami izstopajo nakupi protiletalskihsistemov, rušilcev razreda sovremenij, letal Su-27in Su-30 MKK, licence za proizvodnjo letal SU-27K(kitajska oznaka J-11), podmornic razreda kilo,transportnih letal Il-76 in Il-78 itn. (glej MilitaryBalance 2004/05: 296).Putinova RusijaNovo tisočletje je prineslo (ne)pričakovano spremembov ruski notranji in posledično tudi zunanjipolitiki. Konec leta 1999 je dotedanji predsednikvlade Vladimir Putin prevzel dolžnosti predsednikaRF, s čimer se je začela tako imenovana Putinovadoba. Njegov osrednji zunanjepolitični cilj je obnovitevruskega položaja velesile v sistemu mednarodnihodnosov. Svoje zunanjepolitične aktivnostije najprej usmeril v navezovanje stikov z Zahodom,kar se je zelo poslabšalo zaradi kosovske krize leta1999. Putin je namreč v Zahodu videl ključni dejavnikza posodobitev RF in njeno uveljavitev v svetovnemsistemu mednarodnih odnosov. Odnosi zZahodom in še posebno z ZDA so se zelo okrepiliz začetkom vojne proti terorizmu, pri čemer je RFpodprla aktivnosti ZDA v Afganistanu. Odnosov niposlabšala niti zadnja širitev Nata, pri čemer seje RF kljub prihodu Nata na njene zahodne mejezadovoljila le z ustanovitvijo Sveta Nato-Ruskafederacija (glej Herd in Akerman, 2002).Kljub ponovno evrocentristični zunanji politiki je RFše vedno sledila načelom uravnotežene zunanjepolitike in pri tem ohranjala dobre stike tudi z Indijoin LRK. Julija 2001 je bil tako podpisan nov krovnisporazum o dobrem sosedstvu in prijateljskemsodelovanju med RF in LRK. Tudi ta sporazumkljub naporom predvsem kitajske strani, razen vrasti medsebojne trgovine (povečeval se je kitajskiuvoz nafte iz RF) ni doživel širše konkretizacije(glej Pant, 2004: 315). Povečan kitajski interes jebil posledica ohladitve ameriško-kitajskih odnosov,kar se je kazalo v izjavah predsednika Busha,ki je LRK označil kot strateškega tekmeca ZDA,in s potrditvijo ameriške zavezanosti k obrambiTajvana pred kitajskim vojaškim napadom z vsemirazpoložljivimi sredstvi (Ahrari, 2001: 459). VLRK se je zato zelo okrepil strah pred ameriškimvpletanjem v kitajske notranje zadeve. V nasprotjus preteklostjo zdaj RF ni bila zainteresiranaza tesnejše povezovanje z LRK, saj bi to lahkoogrozilo dobre odnose z Zahodom. Ti so se začelileta 2002 slabšati predvsem zaradi razhajanj medRF in ZDA glede posredovanja v Iraku, nadaljevalopa z ruskim nasprotovanjem krepitvi ameriškegavpliva v nekdanji SZ s tako imenovanimi barvnimirevolucijami v Gruziji in Ukrajini ter pogojno vKirgiziji in ki jih je RF obravnavala kot neposrednogrožnjo lastnim nacionalnovarnostnim interesom.Ohladitev na Zahodu je v rusko-kitajske odnoseS t ro ko v n e te m eS LOV E N S K A VO J S K A 2 9
- Page 1 and 2: Informativno vojaškostrokovno glas
- Page 3 and 4: SPREMLJAMO 2Obnova kadetnice v najz
- Page 5: podlasica 2005 v Sloveniji in drugi
- Page 8 and 9: S p re m l j a m oNačelnik GŠSV o
- Page 10 and 11: P re d s ta v l j a m o v a mOb mur
- Page 12 and 13: P re d s ta v l j a m o v a mKonfig
- Page 14 and 15: delovanje razširil tudi na zahodni
- Page 16 and 17: Lažji vstop v pogodbeno rezervo SV
- Page 18 and 19: A k t u a l n a te m aŠtudentom pr
- Page 20 and 21: I z v o j a š ke g a ž i v l j e
- Page 22 and 23: Razvijanje skupneS t ro ko v n e te
- Page 26 and 27: Desantnoplovilo zubrS t ro ko v n e
- Page 28 and 29: Š p o r t v v o j s k iStrelstvo j
- Page 30 and 31: O Evropski uniji v slovenščiniI n
- Page 32: VABILOV pogodbeno rezervo SVSlovens
Sistem protizračneobrambe buk-M1-2še posebej glede na <strong>za</strong>hodni embargo na izvozvojaške opreme in tehnologije, ki je resno oviralposodobitev kitajskih oboroženih sil (KOS) v lučiameriške prevlade v sistemu mednarodnih odnosov(Anderson, 1997).Od konstruktivnega do strateškegapartnerstva?V tem kontekstu je leta 1994 potekalo srečanjena vrhu med Jelcinom in Jiangom, na kateremso se dogovorili <strong>za</strong> oblikovanje tako imenovanegakonstruktivnega partnerstva, ki se je kljub velikimbesedam osredotočilo na vprašanje meja in medsebojnetrgovine. Ne glede na pri<strong>za</strong>devanja RF niuspelo oblikovati partnerstva, s katerim bi okrepilasvoj položaj v sistemu mednarodnih odnosov, vkaterem so prevladovale ZDA. Kljub neuspehomje RF konec leta 1995 kitajski strani ponovno predlagalaoblikovanje tako imenovanega strateškegapartnerstva, ki naj bi temeljilo na (Anderson, 1997:22) poglobitvi političnega in ekonomskega sodelovanja,krepitvi medsebojne trgovine, skupnemoblikovanju večstranskih varnostnih dogovorovv azijskem prostoru (šanghajska skupina), nausklajevanju stališč v Varnostnem svetu ZN, naspoštovanju načela suverenosti in nevmešavanjav notranje <strong>za</strong>deve obeh držav in na <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nosti koblikovanju večpolarne svetovne ureditve.Na teh temeljih sta državi oblikovali strateškopartnerstvo <strong>za</strong> 21. stoletje, ki pa tako kot prejšnjani uresničilo v njem <strong>za</strong>pisanih načel in doseglopričakovanih rezultatov. Vzrok <strong>za</strong> to so predvsemrazlike v vzgibih, ki so državi vodili k oblikovanjupartnerstva. RF je želela predvsem uravnotežiti,nikakor pa ne otežiti svojih odnosov z ZDA in hkratiokrepiti trgovinsko sodelovanje z LRK na področjuenergentov in vojaških tehnologij. Glavni kitajskimotiv je bila skrb pred naraščajočim vplivomZDA v azijsko-pacifiškem prostoru, predvsem paKitajski padalcinujnost vojaško tehničnega sodelovanja z RF priposodobitvi KOS. Tako je skupni imenovalec tegapartnerstva do <strong>za</strong>četka novega tisočletja ostalapredvsem medsebojna trgovina (glej Anderson,1997). V tem obdobju se je vrednost ruskega izvo<strong>za</strong>vojaške opreme in tehnologij v LRK dvignilana dve oziroma tri milijarde ameriških dolarjev naleto. Med dobavami izstopajo nakupi protiletalskihsistemov, rušilcev razreda sovremenij, letal Su-27in Su-30 MKK, licence <strong>za</strong> proizvodnjo letal SU-27K(kitajska oznaka J-11), podmornic razreda kilo,transportnih letal Il-76 in Il-78 itn. (glej MilitaryBalance 2004/05: 296).Putinova RusijaNovo tisočletje je prineslo (ne)pričakovano spremembov ruski notranji in posledično tudi zunanjipolitiki. Konec leta 1999 je dotedanji predsednikvlade Vladimir Putin prevzel dolžnosti predsednikaRF, s čimer se je <strong>za</strong>čela tako imenovana Putinovadoba. Njegov osrednji zunanjepolitični cilj je obnovitevruskega položaja velesile v sistemu mednarodnihodnosov. Svoje zunanjepolitične aktivnostije najprej usmeril v navezovanje stikov z Zahodom,kar se je zelo poslabšalo <strong>za</strong>radi kosovske krize leta1999. Putin je namreč v Zahodu videl ključni dejavnik<strong>za</strong> posodobitev RF in njeno uveljavitev v svetovnemsistemu mednarodnih odnosov. Odnosi zZahodom in še posebno z ZDA so se zelo okrepiliz <strong>za</strong>četkom vojne proti terorizmu, pri čemer je RFpodprla aktivnosti ZDA v Afganistanu. Odnosov niposlabšala niti <strong>za</strong>dnja širitev Nata, pri čemer seje RF kljub prihodu Nata na njene <strong>za</strong>hodne meje<strong>za</strong>dovoljila le z ustanovitvijo Sveta Nato-Ruskafederacija (glej Herd in Akerman, 2002).Kljub ponovno evrocentristični zunanji politiki je RFše vedno sledila načelom uravnotežene zunanjepolitike in pri tem ohranjala dobre stike tudi z Indijoin LRK. Julija 2001 je bil tako podpisan nov krovnisporazum o dobrem sosedstvu in prijateljskemsodelovanju med RF in LRK. Tudi ta sporazumkljub naporom predvsem kitajske strani, razen vrasti medsebojne trgovine (povečeval se je kitajskiuvoz nafte iz RF) ni doživel širše konkreti<strong>za</strong>cije(glej Pant, 2004: 315). Povečan kitajski interes jebil posledica ohladitve ameriško-kitajskih odnosov,kar se je ka<strong>za</strong>lo v izjavah predsednika Busha,ki je LRK označil kot strateškega tekmeca ZDA,in s potrditvijo ameriške <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nosti k obrambiTajvana pred kitajskim vojaškim napadom z vsemirazpoložljivimi sredstvi (Ahrari, 2001: 459). VLRK se je <strong>za</strong>to zelo okrepil strah pred ameriškimvpletanjem v kitajske notranje <strong>za</strong>deve. V nasprotjus preteklostjo zdaj RF ni bila <strong>za</strong>interesirana<strong>za</strong> tesnejše povezovanje z LRK, saj bi to lahkoogrozilo dobre odnose z Zahodom. Ti so se <strong>za</strong>čelileta 2002 slabšati predvsem <strong>za</strong>radi razhajanj medRF in ZDA glede posredovanja v Iraku, nadaljevalopa z ruskim nasprotovanjem krepitvi ameriškegavpliva v nekdanji SZ s tako imenovanimi barvnimirevolucijami v Gruziji in Ukrajini ter pogojno vKirgiziji in ki jih je RF obravnavala kot neposrednogrožnjo lastnim nacionalnovarnostnim interesom.Ohladitev na Zahodu je v rusko-kitajske odnoseS t ro ko v n e te m eS LOV E N S K A VO J S K A 2 9
Change language