Letnik XIII/18 - Ministrstvo za obrambo

S t ro ko v n e te m eRusija in Kitajska -partnerja ali tekmeca?Konec hladne vojne je leta 1989 formalno označilobisk sovjetskega voditelja Gorbačova v Pekingu,kar je pomenilo obnovitev vezi med državama inzačetek pogajanj o meji ter njeni demilitarizaciji.Formalno je bil dogovor o načelih razmejitve spornegadela skupne meje sicer sklenjen leta 1991.Razpad SZ je privedel do kratkotrajnega zastojav meddržavnih odnosih, saj sta imeli državi svojestrateške prioritete. LRK se je v okviru svoje takoimenovane politike južne smeri osredotočila narazvoj južnih obalnih območij (Šanghaj), RF pa seje soočala z notranjepolitično in ekonomsko krizo.Mrtvilo v odnosih je leta 1992 prekinila ruska potrditevveljavnosti obstoječih meddržavnih pogodbin nadaljevanje pogajanj o meji. Takrat se je začelatudi zelo hitra rast trgovine med državama, zatoje postal ključni ruski interes krepitev medsebojnetrgovine, kitajska stran pa je želela preseči mednarodnopolitičnoizoliranost, v kateri se je državaznašla po dogodkih na Trgu Tiananmen. Krepitevodnosov med državama je potekala predvsem vokviru pogajanj tako imenovane skupine štiri plusena (RF, Kazahstan, Kirgizija, Tadžikistan in LRK)o vzajemni demilitarizaciji in vzpostavitvi sistemaukrepov za vzpostavitev zaupanja v osrednji Aziji.V tem obdobju v meddržavnih odnosih govorimopredvsem o partnerstvu vzajemnih koristi, saj je ruskivojaško-industrijski kompleks (VIK) s kitajskiminakupi dobil nov nujen trg, LRK pa ugodno in političnosprejemljivo možnost nabave sodobne vojaškeopreme (glej Anderson, 1997, in Pant, 2004).2 8 S LOV E N S K A VO J S K AKonec hladne vojne je poleg spremembv evropskem prostoru prinesel tudiizboljšanje odnosov med ideološkimanasprotnikoma, in sicer Sovjetsko zvezo(SZ) in Ljudsko republiko Kitajsko(LRK). Hladna vojna, ko je bilo nekajkratže precej napeto 1 , je trajala od sredinešestdesetih let dvajsetega stoletja.Zanjo sta značilni popolna militarizacijain zapora meje med državamado konca osemdesetih let, ko so ses perestrojko in glasnostjo v SZ ter skitajskim odpiranjem v svet odnosi meddržavama začeli izboljševati.Začetki partnerstvaKonkretnejši začetki rusko-kitajskega partnerstvasovpadajo s spremembami v ruski zunanji politiki,v kateri je od leta 1993 do 1995 prišlo do koncatako imenovane prozahodne orientacije. Takrat senamreč pojavijo prva vidnejša razhajanja v zunanjepolitičnihpogledih RF in Zahoda zaradi vse boljuveljavljenega prepričanja v RF, da Zahod na škodoRF s svojim vplivom prodira v Vzhodno Evropoin predvsem nekdanjo SZ (tako imenovano ruskobližnjo tujino), ki je področje ruskega strateškegainteresa. Resna razhajanja so se pojavljala tudi prireševanju tragedije v nekdanji SFRJ, rusko-iranskihin rusko-indijskih odnosih, politiki do Iraka itn. V RFse je zato vse bolj krepilo mnenje, da RF pod vodstvomzunanjega ministra Kozirjeva vodi neuravnoteženozunanjo politiko, ki je evropocentrističnain pretirano dojemljiva za zahodne interese, ki neupoštevajo ruskih nacionalnih interesov in marginalizirajoruski mednarodni položaj. Alternativanaj bi bila uravnotežena, na ruskih nacionalnihinteresih temelječa zunanja politika. Pomembnasestavina te zunanje politike naj bi bila tudi krepitevsodelovanja z državami v Aziji, predvsem z LRK inIndijo (glej Sokolov, 1997, in Anderson, 1997).Predsednik Jelcin je, da bi omili notranjepolitičnepritiske in naraščajoč zahodni pritisk ter okrepilmednarodni položaj politično in ekonomsko oslabljeneRF, začel uveljavljati koncept uravnoteženezunanje politike. Na spremembe najbolj jasno kažeimenovanje Primakova, odločnega zagovornikatakšne zunanje politike, za zunanjega ministra RF.Tako je ruska stran LRK predlagala tesnejše povezovanjemed državama že leta 1993, vendar jeto kitajsko vodstvo najprej sprejelo precej hladno.Kitajsko vodstvo se namreč kljub izolaciji ni želelopretirano vezati na RF, saj je hotelo ohraniti prosteroke pri urejanju dvostranskih odnosov z EU inZDA. Šele spoznanje, da se ameriška politika doLRK tudi v Clintonovi administraciji ne bo bistvenospremenila in da so možnosti tesnejšega sodelovanjamed LRK in Zahodom omejene, je kitajskovodstvo prisililo k razmisleku. Tako je leta 1993 vkitajskem, predvsem vojaškem, pozneje pa tudipolitičnem vodstvu dozorevala zamisel o nujnostitesnejšega in dolgoročnejšega povezovanja z RF,