Letnik XIII/18 - Ministrstvo za obrambo

anje, v Natu ni oziroma je izbira projektov odvisnaod skupnega dogovora članic zveze, velja, da programfinancira zmogljivosti, ki so nujne za delovanjestrateških poveljstev SACEUR in SACLANTter presegajo nacionalne obrambne potrebeposamezne države članice 8 . Tako Nato kot nacionalnoinfrastrukturo razume objekte za oskrboin usposabljanje nacionalnih oboroženih sil v miruter zmogljivosti, namenjene obrambi posameznedržave v vojni. Infrastruktura, za katero ni razumljivopričakovati, da jo bo zagotovila posameznadržava članica in je postavljena na zahtevo Natovegastrateškega poveljstva za vzdrževanje inusposabljanje Natovih mednarodnih sil v miru terza njihovo učinkovito delovanje v vojni, uporabljapa jo ena 9 ali več držav Nata, je skupna.Z načelom primernosti je tesno povezano načelominimalne vojaške zahteve 10 , kar pomeni, da morajobiti zmogljivosti najcenejše, vendar morajo ševedno izpolnjevati posebno vojaško zahtevo. Načelodelitve omogoča pravičnost vseh sodelujočih.Po eni strani pomeni delitev stroškov, po drugipa vsem sodelujočim omogoča uvrstitev vzpostavitvezmogljivosti v lastni državi v program. Projektev paketu zmogljivosti kolektivno financirajovlade držav članic v dogovorjeni višini, pri čemernobena od držav za program ne namenja več kotodstotka svojega obrambnega proračuna 11 . Vsotadenarja, ki ga posamezna država lahko pridobi izprograma NSIP za vzpostavljanje infrastrukturena njenem ozemlju, je odvisna od višine njenegaprispevka v Natu. Na drugi strani lahko članice ponačelu delitve tekmujejo za projekte v NSIP z mednarodnokonkurenčno ponudbo 12 .Od oblikovanjado uresničitve paketa zmogljivostiNato s programom NSIP financira vzpostavitevvojaških zmogljivosti, ki jih določa 5. člen washingtonskepogodbe in ki presegajo nacionalneobrambne potrebe posamezne države, Natoveoperacije kriznega odzivanja, kot sta Kfor in Isaf,vzpostavitev nove poveljniške strukture zavezništva,vzpostavitev Natovih sistemov C3I in Air C2ter logistično oskrbo. Na področju infrastruktureje Nato doslej uresničil več kot 13.000 projektov vskupni vrednosti več kot 24 milijard evrov.Program NSIP Nato praviloma oblikuje za šestletnoobdobje in je sestavljen iz več paketov zmogljivosti.Z njimi določa in vanje vključi vse vire, ki sonujni za izpolnitev določene vojaške zahteve. Takoje paket zmogljivosti definiran kot kombinacija vojaškein civilne infrastrukture posamezne članiceter infrastrukture Nata. Vsak paket zmogljivostimora povezati vojaške zahteve z veljavno strategijoin cilji sil ter določiti vse elemente, ki so nujniza delovanje paketa. Vrhovno vojaško poveljstvopaket zmogljivosti oblikuje in ga pošlje v pregledcivilnim in vojaškim organom vodstva Nata. Organasestavita skupno poročilo o skladnosti paketazmogljivosti z vojaškimi potrebami ter finančnimiin programskimi prednostmi ter ga posredujetavišjemu odboru za vire in vojaškemu odboru v soglasje.Prvi prouči finančni vidik, operativne stroškein vpliv paketa na delovno silo, vojaški odborpa uresničevanje vojaških zahtev. Predlog paketazmogljivosti odbora posredujeta Severnoatlantskemusvetu v dokončno potrditev. Z njegovimsoglasjem so posamezni projekti v paketu zmogljivostipotrjeni. V postopku verifikacije v odborihodločajo države članice po načelu soglasnosti.Predlog, ki ne dobi podpore vseh članic, se vrne vponovno usklajevanje, dokler država, ki je izrazilazadržek, tega ne umakne. Država ali agencija, kiprevzame naloge za izvedbo paketa zmogljivosti -država gostiteljica, pripravi investicijsko dokumentacijo,po predpisanih postopkih izbere izvajalcein skrbi za izgradnjo zmogljivosti. Postopekse konča z inšpekcijskim pregledom združeneinšpekcije, nato pa se pridobljena zmogljivost vpišev inventar Natovih sredstev. Tako kot nastajanjepaketa zmogljivosti je tudi izvedba v posameznihfazah predmet verifikacije Natovih strokovnih telesin organov, ki hkrati opravljajo vlogo koordinatorjapaketa zmogljivosti.V okviru programa NSIP Nato največ denarja namenjazagotovitvi ustrezne mobilnosti za odzivnesile in njihovi okrepitvi, sistemom poveljevanjain nadzora sil, sistemom za nadzor območij inizvidništvo, varnostnemu obveščanju, nadzorukomunikacijskih poti, objektom za podporo usposabljanjuin svetovanju. Program je posebnostv Natu, prav tako takšne oblike financiranja neuporabljata ne EU ne ZN.Meta Grmek1Članek je povzetek Natove publikacije z naslovom 50years of infrastructure, iz katere so tudi fotografije.2Pogodbo o gospodarskem, socialnem in kulturnem sodelovanjuter kolektivni samoobrambi so zunanji ministrinaštetih držav podpisali 17. marca 1948.3Vlogo države gostiteljice, ki je pravno odgovorna za celovitoizvedbo Natovega programa varnostnih investicij,ima danes lahko država članica zavezništva ali izbranaagencija Nata.4Strateški koncept zavezništva so dopolnili na vrhunskemzasedanju aprila 1999 v Washingtonu, vendarje bil že prvič objavljeni dokument avtoritarna izjava ociljih zavezništva in je zagotavljal usmeritve na najvišjiravni glede uporabe političnih in vojaških sredstev zadoseganje teh ciljev. Vsebuje tudi konkretne smernice opotrebnih zmogljivostih.5Nato je med letoma 1950 in 1993 za infrastrukturneprojekte uporabljal tako imenovane pakete deležev, zakatere je bilo značilno, da so se procesi vodili od spodajnavzgor in so jih opredeljevale regionalne prednostnenaloge. Od objave dokumenta C-M(93)38 za te projekteuporablja pakete zmogljivosti, za katere je značilno, dase procesi izvajajo od zgoraj navzdol in zato z njimi Natouresničuje strateške prednostne naloge.6Nato ga je sprejel na vrhu v Washingtonu aprila 1999,da bi kandidatkam omogočil kakovostne, organizirane,pregledne in celovite priprave na članstvo v zvezi in dabi se kandidatke čim bolj pripravile na prevzemanje zavezniškihobveznosti.7Prvi projekti, ki so jih izvedli pred včlanitvijo, so se naprimer nanašali na vzpostavitev nekaterih osnovnihkomunikacijskih poti.8Izraz, ki ga v povezavi s tem uporabljajo v Natu, »overand above« poudarja veliko selektivnost pri vključevanjuprojektov v pakete zmogljivosti.9Če zmogljivosti uporablja le ena država članica, morajote zmogljivosti zagotavljati skupne koristi zavezništvu.10Minimum military requirement.11Članice zveze v program NSIP prispevajo v okviručlanarine Natu, zaradi razmeroma nizke članarine panjihov prispevek ne pomeni toliko finančnega bremenakot politično stališče. Nato ima letos za NSIP na voljo640,5 milijona evrov. Slovenija bo za NSIP letos prispevala850.000 evrov.12Postopki so opredeljeni v dokumentu AC/4-D/2261.Developing CommonInfrastructure in NATOFor the proper functioning of NATO, militarycapabilities of member states are of crucialimportance. The financing of infrastructuralcapabilities used by more than one NATOmember state is carried out via the so-calledNATO Security Investment Programme– NSIP. The programme works on the basisof dividing the costs, and has been used inNATO since 1950. Slovenia has been takingpart in this programme since 2004. Thearticle describes the development of joint financingin NATO as well as the mechanismsof the NSIP.S t ro ko v n e te m eS LOV E N S K A VO J S K A 27