Letnik XIII/18 - Ministrstvo za obrambo

Razvijanje skupneS t ro ko v n e te m ePrve članice Nata, in sicer Belgija, Luksemburg,Nizozemska, Francija ter Velika Britanija, so leta1950 skupaj financirale gradnjo približno tridesetihletališč. Odločitev o delitvi stroškov so sprejelizaradi povojnih razmer v Evropi, investicijskevrednosti projekta, ki je bila ocenjena na približno32 milijonov britanskih funtov, in dejstva, da bi letališča,ki so jih sicer zgradili v Franciji in na Nizozemskem,uporabljale vse podpisnice bruseljskepogodbe 2 . Pri delitvi stroškov so upoštevali pomenin uporabo zmogljivosti ter prednosti in slabostiza državo gostiteljico 3 . Tako so določili podlagoza načelo delitve stroškov, ki je danes temelj Natovegaprograma varnostnih investicij.Do celovite strategije virovObrambni ministri Nata so decembra 1983 opozorilina nujnost učinkovitejše uporabe razpoložljivihvirov in potencialne prednosti tehnološkegarazvoja v okviru Nata. Določili so področja, nakaterih naj bi povečali usklajenost držav članic.Tako naj bi povečali usklajenost pri načrtovanjuinfrastrukture, pri čemer bi upoštevali potrebe Natovihsil, bolje izkoristili komercialne tehnologije,na podlagi merila vojaške vrednosti in stroškovneučinkovitosti naj bi določili prednostne naloge terizkoristili obstoječe industrijske zmogljivosti državčlanic na področju obrambnih tehnologij. Letopozneje so sprejeli smernice o ravnanju z viri, vkaterih so poudarili nujnost uporabe ustreznemetodologije za merjenje rezultatov. Na londonskemsrečanju voditeljev držav in vlad članic Natajulija 1990 so sprejeli deklaracijo o preoblikovanjuSevernoatlantskega zavezništva.Naslednji korak v razvoju pomeni Strateškikoncept zavezništva, ki so ga novembra 1991 vRimu sprejeli na vrhunskem zasedanju Severnoatlantskegasveta 4 in ki je uvedel korenito zmanjšanjeoboroženih sil, integriranih v Natu, ki pa bimorale ob povečevanju večnacionalnih formacijza ustrezno učinkovitost dosegati visoko stopnjomobilnosti in prilagodljivosti. Na podlagi konceptaje bila istega leta ustanovljena delovna skupina zacelovit pregled infrastrukture, ki naj bi pregledalastrukturo sil in infrastrukturni program poenotila sStrateškim konceptom zavezništva. Delovna skupinaje pripravila priporočila, ki so jih maja 1993kot Natov dokument C-M(93)38 sprejeli obrambniministri. Eden od najpomembnejših predlogov pri-infrastrukture v NatuNato pri svojem delovanju uporabljapredvsem vojaške zmogljivosti državčlanic. Infrastrukturne zmogljivosti, kijih uporablja več držav članic, Natofinancira s tako imenovanim programomvarnostnih investicij (Nato SecurityInvestment Programme - NSIP).Program deluje po načelu delitvestroškov, ki ga v Natu poznajo od leta1950. Do danes je zavezništvo po temnačelu zgradilo, obnovilo ali posodobiloveč kot 220 letališč, 2000 zakloniščza letala, 200 mornariških baz, 430izstrelišč, 320 skladiščnih objektov in2000 hangarjev za letala ter postavilonaftovode in številna skladišča za gorivoter druge zmogljivosti. S sprememboobrambnega koncepta Nata in poudarkomna operacijah zunaj ozemljadržav članic se spreminja tudi konceptprograma varnostnih investicij. Tako sepojem infrastrukture razširja predvsemna premične elemente, poveljniško inkomunikacijsko infrastrukturo ter drugoinfrastrukturo, ki zagotavlja informacijskoprevlado. Kot članica zavezništvaSlovenija sodeluje v programu varnostnihinvesticij od leta 2004 1 .poročila je bila uvedba tako imenovanih paketovzmogljivosti kot načina povezave načrtovanja prihodnjeinfrastrukture in operativnih potreb 5 .Sledila je ustanovitev višjega odbora za vire kotglavnega svetovalnega telesa Severnoatlantskegasveta glede upravljanja vojaških virov, financiranihna podlagi delitve stroškov. Ta organ Natamed drugim odboru za infrastrukturo in odboruza vojaški proračun posreduje usmeritve na področjupolitike virov in je obenem pristojen za potrjevanjepaketov zmogljivosti z vidika potrebnostivirov, dokončno pa jih potrdi Severnoatlantski svetoziroma odbor za obrambno načrtovanje.Leta 1994 je Nato infrastrukturni program preimenovalv Natov program varnostnih investicij,s čimer so v zavezništvu želeli poudariti, daskupno financiranje ne pomeni le zagotavljanjaosrednje infrastrukture zavezništva, temveč napolitični ravni predstavlja investicijo v kolektivnovarnost. Dodatne usmeritve glede razvoja NSIPso tudi v Pobudi za obrambne zmogljivosti, danina washingtonskem vrhu aprila 1999, novo razsežnostpa leta 1994 uvedeno Partnerstvo zamir, v katerega se je Slovenija vključila 30. marca1994. Ob povabilu Češke, Madžarske in Poljske kpristopnim pogajanjem so v teh državah začelipostopke za celovito integracijo. Nato je oblikovalekipe strokovnjakov, v katerih so bili predstavnikimednarodnega štaba in nacionalni predstavnikiodbora za infrastrukturo, ki so kandidatkam pojasnilivključevanje na področju infrastrukture,obenem pa pomagali pri izračunih stroškov zaposodobitev njihove infrastrukture na raven, primerljivoz Natom. Slovenija, Slovaška, Romunija,Litva, Latvija, Estonija in Bolgarija, ki so povabiloza članstvo v zavezništvu dobile na praškem vrhu22. novembra 2002, so približevanje zavezništvuopravljale v okviru akcijskega načrta za članstvo 6 .Po povabilu in do včlanitve so kandidatke v odboruza infrastrukturo dobile status opazovalk,odbor pa je sprejel tudi pakete zmogljivosti 7 , ki sose nanašali na širitev.Temeljna načela NSIPV Natov program varnostnih investicij se lahkovključijo projekti vzpostavitve ustrezne infrastrukture,če izpolnjujejo temeljna načela. Med njimije najpomembnejše načelo primernosti. Čepravdefinicije o tem, kaj je primerno za skupno financi-2 6 S LOV E N S K A VO J S K A