Letnik XIII/18 - Ministrstvo za obrambo

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RSSLOVENSKAVOJSKA11. november 2005 Leto XIII/18MLF prevzemapoveljevanjebrigadi KforjaKako v pogodbenorezervo SVPredstavljamomobilno vojaškobolnišnico

S p re m l j a m oKadetnica predzačetkom obnoveObnova kadetniceFoto: Bruno Toičv najzahtevnejši faziPrenova kadetnice je tako tehničnokot finančno zahteven projekt, je pojasnilRade Rot iz Sektorja za gospodarjenjez nepremičninami MO, polegtega morajo pri obnovi upoštevatismernice glede varovanja kulturnedediščine. Stavbo, ki je bila zgrajenaleta 1856, so najprej zavarovali inzaščitili pred nadaljnjim propadanjem.Od leta 1991 je namreč nisouporabljali in v tem času je vremepovzročilo precej škode, enkrat paje v njej tudi gorelo. Od začetka obnovitvenihdel so pripravili programobnove in projektno dokumentacijo,opravili raziskave konstrukcij objekta,obnovili ostrešje z zamenjavokritine in poškodovanih ter dotrajanihlesenih konstrukcij, naredili digitalniposnetek objekta in pripravili investi-Načelnik GŠSV generalmajorLipič s sodelavci SV med ogledomobnovitvenih del v notranjostikadetniceMinistrstvo za obrambo in Slovenska vojska sta na tiskovnikonferenci v Mariboru v petek, 4. novembra, predstavila prenovomariborske kadetnice, ki se nadaljuje z najzahtevnejšo tretjofazo, v kateri opravljajo rekonstrukcijska dela v kletnih prostorihin pritličju. Kadetnico, ki so jo začeli obnavljati leta 2003, si jeogledal načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič, ki je dejal,da je »že na prvi pogled opazen napredek v stanju objekta. Prepričansem, da je bila odločitev ohraniti objekt in vanj preselitiizobraževalno dejavnost SV prava. Pričakujem, da bomo že vprvi polovici leta 2008 preselili večji del izobraževalne dejavnostiiz Šentvida pri Ljubljani v Maribor«.Foto: MPcijsko ter projektno dokumentacijo.Podjetje Granit iz Slovenske Bistricetrenutno izvaja sanacijska dela z odstranjevanjemneustreznih konstrukcijkleti in pritličja. Skupna vrednostže opravljenih del in del, ki potekajo,je milijarda tolarjev, za vso obnovo panaj bi porabili 6,8 milijarde tolarjev.»Z obnovo bomo stavbi povrnili njenzgodovinski pomen,« je dejal Rot. Obnovoz zunanjo ureditvijo naj bi končalimed letoma 2008 in 2010, karje odvisno od zagotavljanja denarjater možnosti izvajanja gradbenih indrugih obnovitvenih del. Obnova kadetnice,v kateri bo 17.000 kvadratnihmetrov uporabnih površin, potekapod geslom Simbol preteklosti – navdihprihodnosti. Slovenska vojska bov obnovljeni kadetnici izvajala izobraževalneprograme, potekali pa bodotudi vojaškozgodovinska dejavnostz vojaškim muzejem, znanstvenoraziskovalnodelo in knjižnično-publicističnadejavnost.VŠJ/MP2 S LOV E N S K A VO J S K A

SPREMLJAMO 2Obnova kadetnice v najzahtevnejši faziSrečanje obrambnih ministrov držav CENCOOP-a 6Za nadgradnjo letališča Cerklje državni lokacijski načrtOb obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA 7Sosednje države ob nesreči prve priskočijo na pomočNačelnik GŠSV obiskal slovenske vojake v Afganistanu 8Kronika 9INTERVJU 4SV bo okrepila navzočnost na KosovuPREDSTAVLJAMO VAM 10Ob murskosoboški bolnišnici mobilni kirurški center SVIZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA 13Usposabljanje 20. MOTB za delo v AfganistanuSeminar za tretje življenjsko obdobje 24Vojaške uslužbenke na terenu 25AKTUALNA TEMA 16Lažji vstop v pogodbeno rezervo SVŠtudentom predstavili kadrovske postopke SV 22OBJAVE 17STROKOVNE TEME 26Razvijanje skupne infrastrukture v NatuRusija in Kitajska - partnerja ali tekmeca 28ŠPORT V VOJSKI 32Strelstvo je množičen šport, vendar medijsko manj zanimivINTERNET 34O Evropski uniji v slovenščiniRAZVEDRILO 35Foto: Bruno ToičSlovenija namero, da pripomore k stabilnosti JugovzhodneEvrope, uresničuje tudi s povečevanjem kontingenta Slovenskevojske na Kosovu. Pokrajino po imenovanju posebnegaodposlanca ZN za pogajanja o prihodnjem statusu KosovaAhtisaarija in njegovega namestnika Rohana ter po sprejetihdesetih načelih kontaktne skupine za Kosovo čakajo zahtevnapogajanja o določitvi njenega dokončnega statusa. V temobdobju je prispevek Slovenske vojske toliko pomembnejši.Na Kosovo v teh dneh odhaja 41 pripadnikov motoriziranegavoda 20. MOTB, ki bodo opravljali predvsem naloge patruljiranja,spremstva in varovanja objektov, ter osem pripadnikovSV, ki bodo v poveljstvu brigade Jugozahod v Prizrenu. Delovalibodo v okviru večnacionalnih sil kopenske vojske MLF,ki za pol leta prevzema poveljevanje omenjeni brigadi. Drugidel pripadnikov 20. MOTB je konec oktobra končal terenskousposabljanje za misijo Isafa v Afganistanu, kamor bodov okviru pete rotacije SV odšli predvidoma konec januarja2006. Po preverjanju individualnih veščin in specialističnegaznanja ter tokratnega oddelčnega usposabljanja z bojnimstreljanjem jih čakajo še taktično urjenje voda in dodatnaspecialistična usposabljanja.Tako za naloge na mirovnih operacijah kot za pomočcivilnemu prebivalstvu ob naravnih in drugih nesrečah jepredviden mobilni kirurški reševalni center role 2, ki ga jeSlovenska vojska prevzela v začetku meseca. Namenjen jezdravstveni oskrbi brigade, vključno z nujno kirurško oskrbopoškodovancev. Postavili so ga ob Splošni bolnišnici MurskaSobota, zdravstveno in tehnično osebje iz enot SV pa bo trimesečnousposabljanje izvedlo skupaj z zdravniki omenjenebolnišnice.Vojaško zdravstveno službo prihodnje leto čaka tudi popolnjevanjes pogodbeno rezervo, MO pa letos pogodbe sklepapredvsem za 132. gorski, 45. oklepni in 460. artilerijskibataljon. V pogodbeno rezervo lahko po novem vstopijo tudikandidati, ki nimajo ustrezne vojaške evidenčne dolžnosti aliniso odslužili vojaškega roka, torej tudi ženske.Meta GrmekV s e b i n aNaslednja številka revije Slovenska vojska izide 25. novembra 2005. Nenaročenega gradiva ne vračamo.Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obramboNaslov uredništva: Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si,http://www.mors.si. Odgovorna urednica: Meta Grmek, novinarja: Marko Pišlar, Valerija Šket Jarm, fotograf: Bruno Toič, lektorica: Barbara Nežič,prevodi: Mateja Perpar, tajnica uredništva: Milena Topolovec, priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 10.500 izvodov.Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka.Novinarski prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva za obrambo.S LOV E N S K A VO J S K A 3

I n te r v j uSV bo okrepila navzočnost na KosovuStotnik Dragan PavkovičKako bodo pripadniki poveljstva MLFvključeni v strukturo Kforja in kakšnenaloge bodo opravljali?Zore: V večnacionalni brigadi Jugozahodsta vodilni državi Italija inNemčija, kar pomeni, da v njenempoveljstvu polovica položajev pripadaItaliji, polovica pa Nemčiji. MLF bo v poveljstvu te brigade v Prizrenu,ki pokriva jugozahodni del Kosova, prevzel dolžnosti po načelu letne rotacije,predvidene za italijansko vojsko. Ob tem se del italijanskih položajevna podlagi dvostranskega dogovora med Italijo in Španijo popolnjuje spripadniki španske vojske, nemške položaje v poveljstvu večnacionalnebrigade Jugozahod pa popolnjujejo častniki in podčastniki iz Nemčije, Švicein Avstrije. V poveljstvu večnacionalne brigade Jugozahod bo v sklopu MLFdelovalo približno 80 pripadnikov, med njimi devet iz madžarske vojske inosem pripadnikov Slovenske vojske. Skladno s tehničnim sporazumom jimV ponedeljek, 21. novembra, bodo šestmesečno poveljevanjevečnacionalni brigadi Jugozahod (Multinational Brigade Southwest),ki deluje v okviru mirovne operacije Joint Enterprise naKosovu, prevzele večnacionalne sile kopenske vojske (MultinationalLand Force – MLF). To bo po prvi napotitvi novembra2003 druga operativna naloga MLF, v kateri bo poleg Italijanovin Madžarov sodeloval kontingent 49 pripadnikov SV. Osempripadnikov SV, od tega štirje častniki in podčastniki, bodovključeni v štabno delo v poveljstvu večnacionalne brigadeJugozahod v Prizrenu, 41 pripadnikov motoriziranega voda 20.MOTB iz Celja pa bo v sestavi namenskih sil Aquila (Task ForceAquila – TF Aquila) v bazi Villaggio Italia v mestu Peč opravljalopredvsem naloge patruljiranja, spremljanja pripadnikov manjšinein varovanja verskih objektov na območju odgovornosti. Kotsta pojasnila nacionalna vojaška predstavnika SV v poveljstvuMLF v Vidmu major Ivan Zore in stotnik Dragan Pavkovič, pomenivnovična napotitev MLF na Kosovo nadaljnji korak k razvojuoperativnih zmogljivosti MLF in prihodnjemu vključevanju MLFv vojaške sile EU.Major Ivan Zoremora Italija kot vodilna država v MLFzagotavljati tudi vso logistično podporo.SV bo imela v poveljstvu osempoložajev, in sicer štiri častniške terštiri podčastniške. V poveljstvu bodoslovenski častniki in podčastniki,med katerimi sta tudi pripadnici SV,razporejeni na pomembne dolžnosti, dva pripadnika pa bosta podrejenanamestniku načelnika štaba brigade in bosta skrbela za povezavo Kforja zorganizacijo UNMIK v Peči, dva bosta opravljala dolžnosti v odseku za civilno-vojaškosodelovanje, dva pa bosta delala v operativnem centru. En pripadnikSV bo opravljal dolžnosti častnika za usposabljanja v načrtovalnemdelu operativnega odseka, ena podčastnica pa bo delala v obveščevalnemodseku. Sedem pripadnikov SV že drugič sodeluje v operaciji v okviru MLF.Ob prvi napotitvi MLF na Kosovo so že delali na enakih ali podobnih štabnihdolžnostih v poveljstvu. Vseh osem se je udeležilo vojaške vaje MLF Zvita4 S LOV E N S K A VO J S K A

podlasica 2005 v Sloveniji in drugih oblik štabnega usposabljanja. Njihovosodelovanje na vajah in usposabljanjih MLF je bil eden od pogojev za napotitevna mirovno operacijo.Italija, Madžarska in Slovenija bodo prvič v okviru MLF na misijo napotiletudi svoje enote. Koliko pripadnikov bo v enotah in kje bodo delovale?Zore: Vse tri države bodo namenile svoje pripadnike v poveljstvo večnacionalnebrigade Jugozahod in sestavo TF Aquila, ki ima svoj sedež v italijanskibazi Villaggio Italia v Peči. Italija, ki že prispeva svoje sile, bo za poveljstvo TFAquila namenila dva bataljona, od tega en alpski bataljon, ki je v sestavi MLF,Madžarska od januarja 2006 lahko pehotno četo in SV motorizirani vod izsestave 20. MOTB iz Celja, ki bo v sestavi italijanske 6. alpske čete. Poleg pripadnikovslovenskega voda bosta v operativnem centru TF Aquila še častnikin podčastnik, ki bosta skrbela za koordinacijo in povezavo med slovenskimvodom in poveljstvom TF Aquila. Italijanski, madžarski in slovenski vojaki, kibodo napoteni v operacijo, se med seboj poznajo, predvsem poveljniki oddelkov,vodov in čet, saj so sodelovali na skupnih vodnih vajah, ki potekajoenkrat na leto v eni od sodelujočih držav, ter na letošnji osrednji vaji MLF Zvitapodlasica 2005 v Sloveniji. V večnacionalno brigado Jugozahod trenutnoprispeva svoje pripadnike 11, po prihodu MLF pa 13 držav.Kakšne naloge bo opravljal slovenski motorizirani vod?Zore: Slovenski vojaki v sestavi TF Aquila bodo vključeni v redne nalogepatruljiranja, spremljanja skupin manjšine in varovanja verskih objektov. Zanaš vod še vedno velja nacionalna omejitev, da ne sme opravljati nalog posredovanjav množičnih nemirih in demonstracijah.Kako bodo opremljeni slovenski vojaki?Pavkovič: Oprema pripadnikov SV je prilagojena trenutnim razmeram v pokrajiniin nalogam, ki jih bo vod opravljal. Vojaki imajo osebno opremo bojevnika21. stoletja, ki jim zagotavlja dobro zaščito in kakovostno opravljanje nalog,opremljeni pa bodo z vozilom valuk, štirimi hummerji in štirimi terenskimi vozilipuch. Na Kosovu namreč še vedno velja načelo, da ni zaželeno vznemirjatiprebivalce z oklepljenimi vozili in tako prikazovati vojaško silo, če to ni nujno.Kdo bo zagotavljal logistično podporo slovenskim pripadnikom?Pavkovič: Smo del italijanskega kontingenta, zato bo Italija na podlagi tehničnegasporazuma skrbela za skoraj vso logistično podporo slovenskegakontingenta. Italijani bodo pripadnikom SV v poveljstvu v Prizrenu zagotavljalidel logistične podpore, kot so hrana, namestitev in zdravstvena oskrba,za tisto, kar sodi v nacionalno logistiko SV, pa bo skrbel nacionalni podpornielement, ki bo odgovoren za povezavo z domovino. Trenutno deluje v Prištini,del pa bo v prihodnje deloval tudi v Peči. Z napotitvijo novih pripadnikov SVna Kosovo v okviru MLF se bo še dodatno kadrovsko in materialno okrepil.Podobno bo poskrbljeno za logistično podporo motoriziranemu vodu SV. Vtehničnem sporazumu med državama je opredeljeno, katere storitve se plačujejo,pri čemer so dnevni stroški bivanja vojaka v Peči nižji kot v Prizrenu.Kakšne so razmere na Kosovu?Zore: Na povabilo italijanske strani smo julija opravili predhodno izvidovanjena območju delovanja slovenske enote, pri čemer smo z vodstvom bazeopravili pogovore in se dogovorili o skupnem sodelovanju. Kot smo izvedelina predpripravah in kot sem se lahko prepričal med obiskom, so razmere vpokrajini približno takšne, kot so bile pred dvema letoma. Že ob prvi napotitviMLF na Kosovo smo doživeli ognjeni krst ob izbruhu nemirov, ko smonekaj dni delali skoraj v pravih bojnih razmerah, kar smo občutili predvsempri povečanem obsegu štabnega dela. Zaradi večje nevarnosti smo moralizmanjšali število nalog zunaj baze. Po napovedih poznavalcev političnih razmerna Kosovu lahko pričakujemo, da se bo položaj v tej pokrajini poslabšal.Začeli se bodo dogovori o prihodnji ureditvi in določitvi dokončnega statusaKosova, saj bodo kmalu volitve, poleg tega nekaterim tamkajšnjim politikomše vedno grozi sojenje na mednarodnem sodišču za vojne zločine. Kosovovelja za krizno območje, zato lahko vsak najmanjši konflikt zelo poslabšavarnostne razmere, kar smo občutili že med našo prvo misijo.Delo na mednarodni mirovni misiji zahteva določeno stopnjo interoperabilnosti.Kako je s tem znotraj MLF in kje nastajajo največje težave?Zore: Cilj vaje Zvita podlasica 2005 v Sloveniji je bil tudi preverjanje interoperabilnosti.Na področju zvez so vse radijske postaje združljive v odprtemprenosu, ne pa v zaščitenem prenosu sporočil. Interoperabilnost na ravnitaktičnih postopkov dosegamo tako, da se pripadniki iz vseh treh državusposabljajo za delo s helikopterji drugih vojsk. Izkušnje s skupnih vojaškihvaj in delom v mednarodnem okolju kažejo, da ni večjih težav pri sporazumevanjuv angleškem jeziku, predvsem na dolžnostih poveljnikov oddelkov,vodov in čet. Prepričan sem, da z interoperabilnostjo MLF na misiji na Kosovune bomo imeli večjih težav.Kako poteka premestitev sil MLF na Kosovo?Pavkovič: Pripadniki slovenskega kontingenta na Kosovo potujejo v trehskupinah. Iz Poveljstva sil SV so nas prosili, naj se pri italijanskih kolegihpozanimamo, ali je mogoča napotitev slovenskih pripadnikov z italijanskimkontingentom. Italijanska stran nam je odgovorila, da bomo za premestitevlahko uporabili njihove zmogljivosti. Večino opreme in sredstev za delovanjena misiji smo prepeljali z ladjo. 26. oktobra je pet slovenskih spremljevalcevodšlo z vozili, opremo in zabojniki z ladjo iz Italije v Grčijo. V drugi skupiniso 1. novembra z Italijani v Grčijo odpotovali vozniki motornih vozil in njihovispremljevalci, ki so vozila nato v spremstvu pripadnikov italijanske logističneenote v konvoju prepeljali na Kosovo. Preostanek slovenskega kontingenta, vkaterem bodo člani poveljstva MLF in drugi pripadniki motoriziranega voda,bo na Kosovo odpotoval z letalom 17. novembra.Koliko časa bo trajal mandat MLF na Kosovu?Zore: Pri poveljstvu MLF gre za enkratno napotitev na Kosovo, motoriziranivod pa bo v rotaciji zamenjal naslednji vod SV. Postopno povečanje kontingentaSV na Kosovu sovpada z namero Slovenije, da poveča svojo navzočnostv Jugovzhodni Evropi in številčno okrepi kontingent v letih 2006 in 2007.MLF se po vrnitvi s Kosova ne bo pojavil v drugi operativni nalogi vsaj dokonca leta 2007, saj bo njegovo prihodnje delovanje usmerjeno v doseganjekončnih zmogljivosti za sodelovanje v bojni skupini EU.Kdaj bo MLF prevzel naloge na Kosovu?Zore: MLF bo začel svoj šestmesečni mandat na Kosovu 21. novembra, kobo poveljnik MLF general Claudio Mora prevzel poveljevanje večnacionalnibrigadi Jugozahod. Pripadniki motoriziranega voda bodo morali pred prevzemomnalog, ki jih je doslej opravljal italijanski vod, še na nekajdnevnepredpriprave.Marko PišlarFoto: Bruno ToičOn Monday, 21st November, the six-month command of the MultinationalBrigade Southwest, operating within the framework of the KFORJoint Enterprise peacekeeping operation in Kosovo, will be taken overby Multinational Land Force – MLF. After the first deployment of forcesin November 2003 this is going to be the second operative assignmentof the MLF. Besides the servicemembers of the Italian and Hungarianarmed forces, a contingent of 49 SAF servicemembers will be takingpart in this assignment. Eight SAF servicemembers will be participatingin the staff work in the Multinational Brigade Southwest Command inPrizren, whereas 41 servicemembers of the Motorised Platoon of the20th SAF MOTB from Celje are going to operate in the city of Peč as partof the Task Force Aquila besed in Villaggio, Italy. Their assignments willconsist mostly of patrolling, escorting of minority members and protectingof religious buildings in their area of responsibility.I n te r v j uS LOV E N S K A VO J S K A 5

Ob obletnici odhoda zadnjega vojaka JLANa slovesnosti Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Slovenskevojske so v soboto, 22. oktobra, na počivališču Zaloke Sever zodkritjem spomenika v Krakovskem gozdu proslavili obletnicoodhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije.ga štaba za TO Brežice polkovnik Ernest Breznikar in takratni poveljnik enotv Krakovskem gozdu polkovnik Mitja Teropšič. Spominsko ploščo sta odkrilapredsednik Območnega združenja zveze veteranov Krško Rudi Smodič inRudi Kajtna, ki je bil v Krakovskem gozdu kot pripadnik TO ranjen.Glavni govornik predsednik vlade Janez Janša je poudaril pomen bitkev Krakovskem gozdu. Ko je bila enota JLA poražena in je izgubila svojoognjeno moč, njeni pripadniki pa so bili zajeti, »je to tudi simbolično pomenilo,da je bojna moč JLA na slovenskem ozemlju skrhana. Takrat jebilo prvič mogoče čutiti vonj po zmagi«. Premier Janša je natančno opisaldogodke, povezane s kolono, ki je kmalu po razglasitvi samostojnosti inneodvisnosti vdrla na slovensko ozemlje in v naslednjih dneh zaznamovaladogajanje v Sloveniji. Na Dolenjskem so s to kolono povezanebitke v Pogancih, Medvedjeku in Krakovskem gozdu, v katerih sta življenjiizgubila Franci Uršič in Jernej Molan. Kot je dejal Janša, se po 14 letih šepremalo zavedamo, kako pomembni so bili ti dogodki, in dodal, »da tazavest počasi lušči s sebe neke lupine časa in prodira vse globlje ali pavse bolj na površino«.Spomenik so slovesno odkrili predsednik vlade, takratni poveljnik TO Dolenjskegeneralpodpolkovnik Albin Gutman, takratni poveljnik Območne-MO obiskal John LaugerudNa MO je bil 2. in 3. novembra na obisku predsedujoči Natovemuvišjemu odboru za vire John Laugerud.Višji odbor za vire določa politiko porabe Natovih skupnih sredstev,pripravlja srednjeročni načrt virov in vzporedno z vojaškim odborompotrjuje pakete zmogljivosti. Namen obiska je bil predvsem vzpostavitevpriložnosti za izmenjavo mnenj o nadaljnji politiki porabe Natovih skupnihsredstev, s posebnim poudarkom na Natovih operacijah, in seznanitev Laugerudas pripravami MO za zagotovitev paketa zmogljivosti. Laugerud sije v okviru obiska ogledal letališče v Cerkljah ob Krki in izrazil zadovoljstvoglede načrtov in priprav, ki potekajo pri gradnji operativnih zmogljivosti naletališču. Predstavnika Nata je sprejel tudi državni sekretar na MO FranciŽnidaršič, gost pa mu je zagotovil nadaljnjo podporo pri gradnji načrtovanezmogljivosti. Paket zmogljivosti, ki je za slovenski obrambni sistemizrednega pomena, bo na višjem odboru za vire obravnavan predvidomakonec novembra.Foto: Danica RožmanOb 14. obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije se je vsredo, 26. oktobra, na MO srečala skupina pogajalcev, ki so leta1991 vodili pogajanja z JLA o njenem umiku iz Slovenije. V skupini,ki jo je vodil Miran Bogataj, so sodelovali še mag. Bogo Brvar, podpolkovnikDominik Grmek, Pavle Svete, dr. Boris Žnidarič, brigadirPeter Zupan in Stane Praprotnik. Tradicionalnega srečanja se jeudeležil tudi minister za obrambo Karl Erjavec.Sosednje države ob nesrečiprve priskočijo na pomočV Ljubljani je 19. in 20. oktobra v organizaciji URSZR potekal 6. trilateralnisestanek odgovornih za varstvo pred naravnimi in drugiminesrečami Madžarske, Hrvaške in Slovenije.Vodje delegacij generalni direktor URSZR Bojan Žmavc, direktor Državneuprave za zaščito in reševanje Republike Hrvaške Đuro Poldrugač in generalnidirektor Državne uprave za varstvo pred katastrofami RepublikeMadžarske Attila Tatár so na sestanku podpisali izjavo o skupnem sodelovanjupri preprečevanju nesreč ter hitri in učinkoviti pomoči ob njih. Tako soizrazili namero za nadaljnje poglobljeno sodelovanje.Glavne teme sestanka so bile ocena dosedanjega sodelovanja, izvedbavaj zaščite, reševanja in pomoči, ki so jih v treh državah pripravili letos, tersprejem programa sodelovanja leta 2006. Dosedanje sodelovanje meddržavami pri preprečevanju in ukrepanju ob nesrečah so, kot je povedalgeneralni direktor URSZR Bojan Žmavc, ocenili kot zelo dobro. Dogovoriliso se tudi, da bodo v prihodnje organizirali še več skupnih oblik izobraževanjain usposabljanja, kot so mednarodni tečaji, delavnice in seminarji vizobraževalnih centrih za zaščito in reševanje vseh treh držav. Tako bodona Madžarskem organizirali mladinske tabore civilne zaščite, na katerihbodo sodelovali osnovnošolci iz vseh treh držav. Na sestanku so predstavilitudi vajo hrvaške uprave glede onesnaženja morja ter vajo Vlak 2005 nanedavnih Dnevih zaščite in reševanja v Mariboru. Govorili so še o pomočitretjim državam, pri čemer so aktivne vse tri države. Trilateralni sestanek, kisicer vsako leto izmenično poteka v eni od treh držav, bo prihodnje leto naMadžarskem.Jerica PavšičS p re m l j a m oS LOV E N S K A VO J S K A 7

S p re m l j a m oNačelnik GŠSV obiskal slovenske vojake v AfganistanuNačelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič in poveljnik 1. brigadepolkovnik Anton Tunja sta med 19. in 22. oktobrom obiskala vojakeSV v Afganistanu, ki na mirovni misiji Isafa sodelujejo od avgustaletos.Foto: Isaf, SICON IVNačelnik GŠSV je v Afganistan odpotoval skupaj z načelnikom obrambnegaštaba oboroženih sil Italije admiralom Giampaolom Di Paolom innačelnikom obrambnega štaba oboroženih sil Litve generalom TutkusomValdasom. Načelniki so se srečali s pripadniki poveljstva Isaf in poveljstvakabulske večnacionalne brigade, italijanskim veleposlanikom v Afganistanu,z visokimi predstavniki Nata v Isafu, s pripadniki nemškega kontingentater vojaki Slovenske, italijanske in litovske vojske. Seznanili so sez delovanjem poveljstev in enot v Isafu, predstavili pa so jim tudi trenutnerazmere v Afganistanu. Med obiskom so načelniki obiskali še skupino zaobnovo provinc v Chaghcharanu, kjer je vodilna država Litva.Generalmajor Lipič je obiskal pripadnike SV v poveljstvu Isafa v Kabulu inpripadnike 20. MOTB v kampu Arena v bližini Herata, srečal pa se je tudi zgasilci na kabulskem letališču Kaia in z veterinarjema v bazi Warehouse.V kampu Arena so pripadniki 20. MOTB nameščeni skupaj s pripadnikiitalijanskih in španskih mednarodnih sil v zahodni provinci Afganistana.Namestitev slovenskih vojakov v Heratu je podobna, kot je bila namestitevnjihovih predhodnikov v kampu Julien v Kabulu, saj gre za ustaljen sistemdelovanja vojaških baz. Slovenski vojaki opravljajo zaščito sil v bazi, letališčain konvojev do skladišč v Heratu. Vojaki so povedali, da se počutijodobro. Na voljo imajo internet, slovensko televizijo pa lahko spremljajoprek satelita. Generalmajor Lipič je dejal, da bo SV v Isafu sodelovala šenaslednji dve leti, vendar obsega slovenskega kontingenta ne nameravapovečati.Metka Ipavec medpripadniki SV v BiHV četrtek, 27. oktobra, je slovenskapredstavnica v politično varnostnemodboru EU v Bruslju Metka Ipavec obiskalaslovenske vojake, ki sodelujejo voperaciji v podporo miru Althea v Bosniin Hercegovini.Slovenska predstavnica v odboru EUMetka Ipavec je spoznala življenje in delopripadnikov SV. Delo slovenskih vojakovna misiji je različno, vtisi iz neposrednihstikov z okoljem pa so za slovenske predstavnikev Bruslju dragoceni. Mnenje odogajanju v BiH, kot so si ga ustvarili pripadnikimednarodnih mirovnih sil Nata inEU ter slovenski diplomatski predstavniki vSarajevu, dopolnjuje razumevanje dosežkovmednarodne skupnosti v njenem prizadevanjuza stabilizacijo razmer v tem deluBalkana. Slovensko predstavnico v političnovarnostnem odboru EU je na obisku v Bosniin Hercegovini spremljal vojaški predstavnikpri EU brigadir Janez Kavar.Natov vojaški odbor obiskal KforNajvišje vojaško telo Nata Natov vojaškiodbor je 25. in 26. oktobra v sklopu rednihletnih obiskov odbora na območjih Natovihoperacij obiskal sile Kfor na Kosovu. Slovenijoje zastopal namestnik vojaškegapredstavnika za Nato podpolkovnik ZlatkoVehovar.Vojaške predstavnike je sprejel general GiuseppeValotto, ki je septembra letos prevzelpoveljstvo nad Kforjem. Z najvišjimi častniki izpoveljstva Kforja je predstavil potek operacije inizzive, s katerimi se sooča kot poveljnik. Vojaškipredstavniki so se srečali tudi z namestnikomvisokega predstavnika generalnega sekretarjaOZN ambasadorjem Larryjem Rossinom, ki jihje seznanil z napredkom na področju delovanjaUNMIK, in z najvišjimi predstavniki kosovskihoblasti. Poveljnik enot Kosovo Protection Corpsgeneral Agim Ceku je predstavil organiziranost,delovanje in vizijo razvoja KPC, ki opravlja predvsemnaloge s področja zaščite in reševanja,vključno z odstranjevanjem neeksplodiranihubojnih sredstev. Vojaški predstavniki so obiskalitudi poveljstva večnacionalnih brigad in nekaterelokacije posebnega pomena, ki so pod zaščitoKforja. Podpolkovnik Vehovar se je med obiskompogovarjal s poveljnikom vojaške policije Kforja,ki je pohvalil profesionalnost pripadnikov slovenskevojaške policije.Del programa je bil namenjen tudi srečanjus pripadniki nacionalnih kontingentov državčlanic. Slovenski kontingent vodi major Bor Balderman,v njem pa so častniki, ki so razporejeniv poveljstvu Kforja/MNB, vod vojaške policije innacionalni podporni element. Pripadniki SIKONso podpolkovnika Vehovarja seznanili z razmeramiv kampu Slim Lines v Prištini, poudarili paso tudi pomen dobre logistične oskrbe.Foto: Kfor, SICON8 S LOV E N S K A VO J S K A

Pripravili seminar okriznem upravljanjuSektor za civilno obrambo je v četrtek,20. oktobra, v Centru za obrambnousposabljanje Poljče organiziral enodnevnousposabljanje s področja kriznegaupravljanja.Usposabljanja se je udeležilo več kot 60 strokovnihdelavcev ministrstev, vladnih služb ingospodarskih družb, katerih dejavnost je posklepu vlade posebnega pomena za obrambo,ter strokovnih delavcev MO in uprav zaobrambo s področja civilne obrambe oziromakriznega upravljanja. Seminar je bil namenjenpredstavitvi stanja kriznega upravljanja vSloveniji in nujnim aktivnostim za razvoj celovitegasistema kriznega upravljanja. Pri izvedbiusposabljanja so poleg nosilca programausposabljanja Sektorja za civilno obrambosodelovali predavatelji s Katedre za obramboslovjein iz Nacionalnega centra za kriznoupravljanje. Sektor za civilno obrambo načrtujeprihodnje leto nadaljevalno usposabljanje izkriznega upravljanja, ki bo potekalo v treh dnehv dveh delih, pri čemer bo prvi del namenjenteoretičnim vsebinam in normativno-pravnimpodlagam, drugi pa praktičnim vsebinam.Katarina DolancV spominDimitriju – MitjiDerenčinu,veteranu vojne za Slovenijo 1991(1938–2005)Nekdanje sodelavce Občinskega štaba za TOIlirska Bistrica in oddelka za ljudsko obramboje globoko pretresla vest, da nas je zapustilMitja, vojni tovariš in prijatelj ter upokojeni delavecMO. Skoraj tri desetletja je Mitja namenilnalogam s področja obrambe, saj je do leta1976 delal na oddelku za ljudsko obrambo,do konca osamosvojitvene vojne leta 1991 pav Občinskem štabu za TO Ilirska Bistrica. Desetlet je vodil Teritorialno obrambo v občini.Po zahtevni operaciji se je brez razmišljanjaodzval klicu domovine in aktivno branil komajrazglašeno samostojno državo Slovenijo. 27.junija, drugi dan napada nekdanje JLA, je bilv oboroženem spopadu v Kosezah pri Ilirski Bistriciteže ranjen. Po okrevanju se je decembra1991 upokojil. Mitja je bil dober komandant,vojni tovariš, preudaren poveljnik in vztrajenčlovek. Sodelavci se bomo Mitje spominjali kotvelikega domoljuba, kar je dokazal v odločilnihtrenutkih za Slovenijo. Mitja je nosilec medaljeza ranjence, bojnega znaka Koseze 1991 indrugih priznanj za delo na obrambnem področju.Ostal bo zapisan v zgodovini vojne zasamostojno Slovenijo, saj je v oboroženemboju dokazal, da je za domovino pripravljenžrtvovati tudi svoje življenje.Sodelavci se bomo radi spomnili nate, Mitja,in na dogodivščine, ki so se nam zgodile priskupnem delu. Dogodivščine, ki so nas za vednopovezale in zaradi katerih boš ostal vednov naših srcih.Nekdanji sodelavci OŠTO Ilirska Bistrica,Južnoprimorske pokrajine in upokojenci MOS p re m l j a m oBruselj, 22. oktoberPetintrideset predstavnikov Stalnega predstavništvaRS pri Evropski uniji, Misije RS pri Natuin Nacionalnega vojaškega predstavništvaRS pri Natu Shapu v Monsu se je udeležilopohoda ob obletnici odhoda zadnjega vojakaJLA iz Slovenije 26. oktobra. Desetkilometrskipohod je pripravil vojaški del predstavništvaRS pri EU. Udeležil se ga je tudi vojaški vikarmsgr. dr. Jože Plut, ki je bil na prvem obisku vBelgiji pri pripadnikih SV, ki delujejo v vojaškihdelih predstavništev in misij RS pri EU in Natu vBruslju in Monsu.Sarajevo, oktoberPripadniki SV, ki so v mirovno operacijo v BiHodšli 1. oktobra, so pred objektom NPE v baziButmir postavili slovenski kozolec. Posebnostkozolca je, da je izdelan kot dvostranskazastekljena oglasna tabla, na kateri so predstavljenelega in lepote Slovenije. Kozolec soizdelali v EVOJ Postojna, največ zaslug zanjpa imata vzdrževalca Robert Dovgan in JožeŠircelj.KronikaLjubljana, 25. oktoberNa povabilo poveljnika Poveljstva za doktrino,razvoj, izobraževanje in usposabljanjebrigadirja Jožefa Žunkoviča je na tridnevnidelovni obisk v Slovensko vojsko prišel rektormadžarske Nacionalne obrambne akademijeZriny Miklos prof. dr. Miklós Szabó. PripadnikiSV so gostu predstavili razvoj poveljstva in izmenjaliizkušnje o vojaškem izobraževanju inusposabljanju, govorili pa so tudi o prihodnjemdvostranskem sodelovanju.Ig pri Ljubljani, Poček, 28. oktoberV Izobraževalnem centru URSZR in na osrednjemvadišču SV na Počku se je končalo enotedenskousposabljanje pripadnikov SV, kidelajo v poveljstvih Nata. Usposabljanje so izvedliskladno z Natovimi usmeritvami za usposabljanjeosebja Natovih poveljstev. Izvedbausposabljanja je v nacionalni pristojnosti in boorganizirana enkrat na leto. Cilj je vzdrževanjeprimerne ravni obvladovanja temeljnih veščinin znanja, ki jih častniki in podčastniki potrebujejopri delu na misijah.Minister in načelnikGŠSV položila venecOb dnevu spomina na mrtve sta ministerza obrambo Karl Erjavec in načelnik GeneralštabaSlovenske vojske generalmajorLadislav Lipič v petek, 28. oktobra, položilavenec pred spomenikom padlih v vojni zaSlovenijo.Foto: Bruno ToičS LOV E N S K A VO J S K A 9

P re d s ta v l j a m o v a mOb murskosoboški bolnišnicimobilni kirurški center SVZa polno delovanje role 2približno 100 ljudiRole 2 je zunajbolnišnična specialističnazagotovitev nujne kirurške oskrbepo Natovi doktrini. »Ta zahteva na tejravni sposobnost nujne kirurške oskrbepoškodovanca ali obolelega toliko,da ni več neposredno življenjsko ogrožen,«je povedala svetovalka načelnikaGŠSV za medicinske zadeve mag.Suzana Koltaj, dr. med., ki je v projektuodgovorna za medicinsko opremo.SV, ki že ima mobilno zdravstveno postajajorole 1, namenjeno zdravstvenioskrbi na ravni bataljona, bo s sodobnomobilno kirurško zdravstveno enotorole 2, ki ustreza zahtevam Natovihstandardov zdravstvene oskrbe nabrigadni ravni, povečala svoje zmogljivostipri zdravstveni oskrbi pripadnikovSV. Role 2 je mobilni kirurški reševalni center, sestavljen iz 18 standardiziranihevrozabojnikov, od katerih je sedem medicinskih in enajst logističnih, ter vmesnegašotorskega dela. Štirje medicinski zabojniki so enodelni in trije trodelniraztegljivi, saj v njih potekajo kirurške dejavnosti, pri katerih zdravstveno osebjepotrebuje več prostora. Medicinske zabojnike poleg operacijskega sestavljajoše zabojnik za urgentno dejavnost z oživljanjem in predoperacijsko pripravo,zabojnik za intenzivno nego s tremi posteljami, diagnostični zabojnik z ultrazvokomin rentgenom, zabojnik za sterilizacijo ter zabojnik z laboratorijem inzabojnik s priročno lekarno, v kateri je tudi depo derivatov krvi. Zabojnike medseboj povezuje šotorski del, v katerem zdravstveno osebje bolnika po prihoduprevzame in ga pripravi za nadaljnjo zdravstveno oskrbo. Šotorski del vključujetudi prostor za hospitalizacijo, v katerem je za nekajdnevno zdravstveno10 S LOV E N S K A VO J S K ANemško podjetje EADS (European Aeronautic Defence andSpace) je skladno z načrti opremljanja SV in spremljanja ciljevsil v zavezništvo oktobra za potrebe SV dobavilo mobilni kirurškireševalni center role 2. Sedem zabojnikov z najsodobnejšomedicinsko opremo in enajst zabojnikov s tehničnimi in vzdrževalnimielementi so postavili na zunanjih površinah ob Splošnibolnišnici Rakičan, saj je Ministrstvo za obrambo z javnimzavodom Splošne bolnišnice Murska Sobota sklenilo začasnidogovor o sodelovanju pri skupnem strokovnem uvajanju role2 v operativno uporabo v SV. Po postavitvi in tehničnem prevzemubodo začeli izvajati skupno usposabljanje zdravstvenegain tehničnega osebja iz enot SV in Splošne bolnišnice MurskaSobota, ki ga bodo končali predvidoma do konca januarja,sledili pa bodo dvoletno uvajanje centra v operativno uporabo,oblikovanje nove formacije role 2 in kadrovska popolnitev enote.Po letu 2008, ko naj bi bil sistem dokončno uveden v operativnouporabo v SV, ga bo mogoče uporabljati tako v Sloveniji kot tudina mirovnih operacijah v tujini.terapijo in nego na voljo 24 bolniškihpostelj. Mobilni kirurški center role2 je modularen, kar pomeni, da je zzagotovitvijo dodatnih zmogljivostiin dodajanjem specialističnih enotzdravstvene oskrbe ob povečanih potrebahz njim mogoče oskrbeti tudi večpoškodovanih ali obolelih. Sistem role2 je samozadosten, saj ima svoje napajanjez električno energijo prek trehagregatov, vsi zabojniki in šotorski delpa so vzdrževani z lastnimi klimatskiminapravami in grelci, kar ne glede navremenske okoliščine omogoča medicinskooskrbo bolnikov v normalnihpogojih. Center obsega še zabojnika,v katerih se zbirajo odpadne vode, inzabojnik s prečiščeno vodo. Za nemotenooskrbo v sedanjem obsegu role2, ki vključuje kirurško in medicinskoekipo za posege ter za predoperativno in pooperativno oskrbo, skrbi približno50 ljudi, od tega je deset zdravnikov oziroma visoko specializiranih oseb. Za logističnopodporo medicinskemu osebju je zadolženih od 40 do 50 pripadnikovSV z različnim tehničnim znanjem. V tako opremljenem kirurškem centru role2 je mogoče zagotavljati nujno kirurško oskrbo in primarno kirurško oskrbo terposege s specialistično terapijo v intenzivni negi in po stabilizaciji pripravo naevakuacijo na višjo stopnjo zdravstvene oskrbe. Role 2 je praviloma nameščenšest do sedem kilometrov od bojišča, vanj pa so napoteni le težji bolniki iz role1, v katerem zagotavljajo le najnujnejšo medicinsko oskrbo in pomoč in je odbojišča oddaljen največ tri kilometre. Za zahtevnejše posege in dolgotrajnejšazdravljenja, ki jih v role 2 ne morejo opraviti, bolnike napotijo v stacionarnebolnišnice role 3 v zaledju.

Leta 2009 mobilnikirurški center v operativni uporabiSV se je odločila, da bo začela takojšnje uvajanje opreme v operativnouporabo po dostavi v Slovenijo, da ta ohranja svojo funkcijo. SV nima dovoljstrokovnega medicinskega osebja za zagotovitev delovanja take zmogljivosti,zato se je skladno s konceptom razvoja vojaškega zdravstva odločila zasodelovanje z javnim specialističnim zdravstvom. »Pri odločitvi glede krajapostavitve centra smo upoštevali več pogojev, in sicer, da ima bolnišnicasplošno kirurško urgenco, ustrezno infrastrukturo in prostor za postavitev,dovolj ustrezno usposobljenega kadra in da je pripravljena sodelovati s SV.Pred tem smo dobili tudi podporo ministra za zdravje, Splošna bolnišnicaMurska Sobota pa njegovo soglasje,« je pojasnila mag. Suzana Koltaj, dr.med. Z javnim zavodom Splošne bolnišnice Murska Sobota je nato Ministrstvoza obrambo sklenilo začasni dogovor o sodelovanju pri skupnemstrokovnem uvajanju role 2 v operativno uporabo v SV. Direktor Splošnebolnišnice Murska Sobota Ernest Börc je dejal, da so zaposleni zelo dobrosprejeli odločitev, da je SV izbrala za postavitev mobilnega kirurškega centrarole 2 prav njihovo bolnišnico, zato se bodo v skupni projekt s SV vključilis številnim osebjem. Kot regijska bolnišnica zagotavljajo sekundarno ravenzdravstvenega varstva prebivalcev v regiji, zato imajo strokovno znanje invisoko usposobljen kader, ki lahko pomaga pri usposabljanju zdravstvenegaosebja SV. »Pri tem smo poskušali najti tudi naš strokovni interes, sajbomo delali z najsodobnejšo opremo. Poleg tega bo delo v kirurškem centrurole 2 za naš kader velika spodbuda v smislu drugačnega pristopa innavajanja na nov način dela v terenskih razmerah, ki so drugačne, kot smonavajeni pri svojem vsakdanjem delu v bolnišnici. Načrtujemo tudi obnovourgentnega bloka bolnišnice, kar pomeni, da bi, če bi se nam uspelo časovnouskladiti s SV, lahko našo urgentno kirurško dejavnost med obnovo izvajalitudi v prostorih role 2,« je poudaril strokovni direktor bolnišnice DanielGrabar, dr. med., spec. anest. in rean. Po postavitvi mobilnega kirurškegacentra, pri čemer sodelujejo tudi predstavniki nemškega dobavitelja EADS,in po tehničnem prevzemu bodo začeli izvajati skupno usposabljanjezdravstvenega in tehničnega osebja iz enot SV in Splošne bolnišniceMurska Sobota, kar naj bi končali do konca januarja. To usposabljanje bopotekalo po programu, ki ga bodo predstavniki SV pripravili skupaj z zaposlenimiv murskosoboški bolnišnici. Februarja naj bi začeli del dejavnostipostopno opravljati v kirurškem centru role 2, najprej z vključevanjem posameznihsklopov diagnostike, na koncu pa tudi z operacijskim delom, pričemer bo o obsegu odločala stroka. Ob tem v murskosoboški bolnišnici priprojektu računajo tudi na podporo njihovih pacientov. »Mislim, da bomo spravim pristopom in pravočasnim obveščanjem o tem projektu med našimipacienti in njihovimi svojci doživeli dober odziv, saj smo Prekmurci odprtiljudje in znamo sodelovati, zato ne pričakujemo večjih težav,« je pojasnilapomočnica direktorja Splošne bolnišnice Murska Sobota za zdravstvenonego Emilija Kavaš.Po letu dni bodo role 2iz Murske Sobote preselili na novo lokacijoSkladno z načrti SV naj bi bil center nameščen na tej lokaciji največ leto dni,to je do konca leta 2006, medtem pa bodo v SV pripravili novo lokacijo naenaki podlagi s sporazumom z drugo regionalno bolnišnico, ki ima ustrezneprostorske pogoje ter infrastrukturo in bo pokazala zanimanje za sodelovanjes SV. Tako bodo zagotovili stalno kroženje opreme in strokovnegakadra ter zdravnike in zdravstvene delavce iz civilnih zavodov navdušili zavključitev v pogodbeno rezervo SV ter morebitno kasnejše sodelovanje z role2 v mirovnih operacijah v tujini. »Ko smo zaposlenim v bolnišnici predstaviliprojekt role 2, so mnogi pokazali veliko zanimanje tudi za poznejše sodelovanjev pogodbeni rezervi SV,« je poudarila Emilija Kavaš. »Predvidevamo, dabi ta cikel ponovili od 3- do 4-krat, nato pa bi role 2 po zaključnem preverjanjuusposobljenosti predvidoma na vaji leta 2008 uvedli v operativno uporabov SV, kar pomeni, da bi jo leta 2009 že lahko uporabili doma ali v tujini,« jepovedal vodja delovne skupine za uvajanje role 2 v operativno uporabo v SVmajor Ivan Turnšek.Treba bo spremeniti formacijo enoteSV ima enoto role 2, ki je skoraj v celoti popolnjena s pripadniki rezervne sestave,vendar je njena formacija za potrebe sedanjega mobilnega kirurškegacentra neustrezna. »Na podlagi izkušenj, ki jih bomo pridobili med operativnimuvajanjem, bomo prilagodili obstoječo formacijo role 2, jo kadrovsko popolnilivečinoma z našimi pripadniki in delno s strokovnjaki iz javnega zdravstva,saj jih v SV primanjkuje,« je dejal načelnik Združenega sektorja za logistikona GŠSV polkovnik Milko Petek. Dolžnost dobavitelja je, da na začetku usposobidel inštruktorjev v SV. »Od 140 pripadnikov zdravstvenega osebja SVsmo izbrali 23 ljudi. Ti bodo pozneje inštruirali druge pripadnike, ki se bodousposabljali za delo v role 2. Vsak pripadnik vojaškega zdravstva bo lahko sodelovalv tej enoti, pri čemer bo moral pokazati zanimanje in znanje. Iz javnihzdravstvenih zavodov bomo pridobivali večinoma visoko specializiran kader,predvidoma 20 ljudi, ki ga v vojaškem zdravstvu nimamo,« je še pojasnil polkovnikMilko Petek in dodal, da bo oblikovanje enote trajalo najmanj dve leti.Tisti, ki bodo razporejeni v enoti role 2 in druge zdravstvene enote, kot npr.role 1, bodo lahko angažirani tudi za potrebe zdravstvene zagotovitve rednihaktivnosti SV, na primer na bojnih streljanjih oziroma vajah enot SV. S prerazporeditvamibodo pridobili tudi kader za logistično podporo delovanja role 2,to je od 40 do 50 ljudi z različnim tehničnim znanjem, kot so na primer električarji,vodoinštalaterji, kuharji, vzdrževalci in podobno. Višji vojaški uslužbenec12. razreda Robert Carotta, dr. med., iz vojaške zdravstvene enote je povedal,da kot bodoči prvi specialist splošne kirurgije v SV vidi v sodelovanju medvojaškim in civilnim zdravstvom velik izziv za dopolnitev znanja in izmenjavoizkušenj. »Glavna težava vojaškega zdravstva v preteklosti je bila, da nismoimeli bolnikov, pri katerih bi lahko opravljali zahtevnejše zdravniške posege, znovim načinom dela pa bo to mogoče,« je dopolnil Robert Carotta, dr. med.P re d s ta v l j a m o v a mPolkovnikMilko PetekMag. SuzanaKoltaj, dr. med.Ernest BörcDaniel Grabar,dr. med.Emilija KavašMajorIvan TurnšekVVU 12. razredaRobert Carotta,dr. med.Višji vodnikChristian MarotS LOV E N S K A VO J S K A 11

P re d s ta v l j a m o v a mKonfiguracijamobilnega kirurškegacentra, ki ga bouporabljala SVCenter uporaben tudi ob večjih naravnih nesrečahMobilni kirurški center role 2 je uporaben tudi ob naravnih in drugih nesrečahvečjih razsežnosti za pomoč civilnemu prebivalstvu, saj sestavljiva zasnovaomogoča hitro pripravo in premik opreme ter sredstev na drugo lokacijo.»Izurjena ekipa porabi za osnovno fizično postavitev centra od dva do tridni, nato pa potrebuje še čas za mikrobiološko in bakteriološko pripravo,« jepojasnila mag. Suzana Koltaj, dr. med. Enota role 2 ne bo transportno samostojna,kar pomeni, da bo za premik opreme in sredstev poskrbela drugatransportna enota SV, kot npr. novonastajajoča transportna četa. Ta je opremljenaz ustreznimi tovornimi vozili, na katerih je vgrajen samonakladalnisistem multilift, ki omogoča preprosto in hitro nakladanje ter razkladanjeevrozabojnikov, za kar potrebuje izurjena posadka v terenskih razmerah približno15 minut. Kot je pojasnil višji vodnik Christian Marot iz SV, pri njihovemprevozu po cestah ni treba zagotoviti posebnega spremstva oziroma signalizacije,saj so to standardizirani evrozabojniki, ki jih lahko brez težav vozijotudi po železnici, zraku ali morju. Za njihovo postavitev potrebujejo le trdnovodoravno podlago v velikosti manjšega nogometnega igrišča na površini65 X 65 metrov.Podobne sisteme uporabljajo tudi druge članice NataV Evropi je več podobnih mobilnih kirurških reševalnih centrov role 2, ki jihimajo tudi nekatere članice Nata, in sicer Nemčija, Češka, Slovaška, Madžarskater Poljska. Nemška vojska uporablja dva taka sistema in enega večjegarole 3 v mirovni operaciji v Afganistanu.Marko PišlarSlovenian Armed Forces and the representatives of the ROLE 2 supplier,European Aeronautic Defence and Space Company (EADS) have startedto build a mobile health centre on the grounds of Rakičan GeneralHospital in the vicinity of Murska Sobota. The centre comprises sevencontainers with the latest medical care equipment and eleven containerswith technological and maintenance elements. After the takeover,the centre will be carrying out a programme of joint education of themedical and technical personnel from the Slovenian Armed Forces andMurska Sobota General Hospital. The training is to be completed by theend of January 2006, and will be followed by the introduction of ROLE2 into operative use.Postavljanješotorskegadela role 2 primurskosoboškibolnišnici12 S LOV E N S K A VO J S K A

I z v o j a š ke g a ž i v l j e n j aUsposabljanje 20. MOTBza delo v AfganistanuPripadniki 20. MOTB, ki so od začetkaprihodnjega leta v okviru pete rotacijeIsafa predvideni za delo na šestmesečnimisiji v Afganistanu, so se od 16. do29. oktobra usposabljali na terenu naPočku. Urjenje so končali z oddelčnimbojnim streljanjem, do konca januarjaprihodnjega leta pa se bodo dokončnousposobili za vse naloge, ki jih bodoopravljali v Heratu v tako imenovaniprednji podporni bazi, ki sodi pod regionalnopoveljstvo Zahod. Prve tri rotacijeslovenskega kontingenta so delovalev Kabulu, četrta rotacija, ki je zdaj namisiji, pa svoje naloge opravlja v Heratu.Mednarodne sile Isaf so namrečpred pol leta razširile svojo navzočnosttudi na zahodni Afganistan.V Afganistanu 12.500 pripadnikovmednarodnih silMednarodne varnostne podporne sile (InternationalSecurity Assistance Force – Isaf) izvajajo operacijo,ki poteka pod mandatom OZN na podlagiresolucij Varnostnega sveta Združenih narodov.Operacijo podpira Nato. Isaf je bil ustanovljen, dabi afganistanskim oblastem pomagal vzdrževativarnost znotraj območja odgovornosti in dabi tako omogočil osebju Združenih narodovter afganistanskim oblastemdelovanje v varnem okolju inoblikovanje varnostnih strukturv Afganistanu. Glavne nalogeIsafa so zagotavljanjevarnega okolja, izboljšanjezmogljivosti afganistanskepolicije in oboroženihsil ter zagotavljanje ukre-pov za zaščito sil.V misiji Isafa deluje več kot 12.000 pripadnikovkopenske vojske, mornarice in letalskih sil iz 35držav. Nato je prevzel vodenje in poveljevanje Isafovimisiji avgusta 2003, pred pol leta pa je IsafDomačini so prinesli orožje,pirotehniki iz baze so zanjustrezno poskrbeli in gavarno odstranili.S LOV E N S K A VO J S K A 13

delovanje razširil tudi na zahodni Afganistan, tako da zdaj sile Isaf pomagajopri zagotavljanju varnosti v približno polovici Afganistana.I z v o j a š ke g a ž i v l j e n j aZa uspešno delo na misijiNa misijo bo konec januarja prihodnje leto predvidoma odšlo 39 pripadnikov20. MOTB, usposablja pa se jih 20 odstotkov več. V Afganistan grestapredvidoma tudi vodnika z belgijskima ovčarjema, izurjenima za iskanjeminskoeksplozivnih sredstev. Vod v takšni sestavi deluje od avgusta, ko sozačeli usposabljanje za Isaf 5, vsi pa se dobro poznajo in razumejo. Izkušenjz mednarodnih misij nimajo, saj je le eden že bil na misiji. Povprečno so venoti vsaj leto dni, stari pa so v povprečju 24 oziroma 25 let. »Najprej smopreverili znanje individualnih veščin, septembra smo nadaljevali s specialističnimivsebinami, oktobra pa smo začeli z oddelčnim usposabljanjem individualnihveščin za operacije v podporo miru, kot so na primer pregled osebin vozil, delo na kontrolni točki, patruljiranje z vozili ter peš. Opravili smo tudioddelčno bojno streljanje,« je pojasnil vodja usposabljanja nadporočnik JožePlahuta. Do odhoda na misijo jih čakajo še taktično urjenje voda in pripravena zaključno preverjanje za namenske naloge. Poleg tega bodo opravili tudidodatna specialistična usposabljanja, in sicer kratek tečaj paštunščine, torejjezika, ki ga govorijo v Afganistanu, usposabljanje za mednarodno vojnopravo in zgodovino Afganistana ter obveščevalno pripravo. »Usposabljanjeje pripravljeno tako, da poskušamo urjenje čim bolj približati razmeram naterenu. Vsak vojak na primer pozna vse postopke dela na kontrolni točki,tako da se na dolžnostih lahko zamenjajo. Delali bomo v mešanih posadkahz italijanskimi vojaki. Tudi nastanitev na terenskem usposabljanju je podobna,kot bo v Heratu, le na vreme ne moremo vplivati,« je dejal poveljnik vodaporočnik Gregor Sitar. Vodni podčastnik višji vodnik Srečko Skočir, ki je tudinamestnik poveljnika, je dejal, da so pripadniki voda zelo motivirani tako zausposabljanje kot delo na misiji v Afganistanu. »V vodu imamo vojakinjo, kije neposredno vključena v oddelek, in bolničarki, od katerih bo verjetno enaodšla na misijo. To, da so v vodu pripadnice, je zelo dobro, saj bomo na kontrolnihtočkah najverjetneje pregledovali tudi Afganistanke, ki delajo v bazi,kar lahko opravljajo le vojakinje.« Pred odhodom bo poveljstvo brigade ocenilousposobljenost voda, pripadnike pa čaka tudi zdravstveno in varnostnopreverjanje. »Napredek pri usposabljanju opazimo vsak dan. Imeli smo dovoljčasa za kakovostne priprave in prepričana sva, da bomo nalogo dobroopravili,« sta se strinjala nadporočnik Plahuta in poročnik Sitar.Drugačne naloge kot v KabuluGlavna naloga slovenskega voda bo varovanje baze v Heratu, kar vključujedelo na zunanji in notranji kontrolni točki. Prav tako bo delo potekalo na letališčuv Heratu, kjer pristane večina letal s humanitarno pomočjo in gradbenimmaterialom za pomoč v štirih provincah Afganistana, ki delujejo v okviruregionalnega poveljstva Zahod. Naloge obsegajo tudi spremljanje konvojevNapad na kontrolno točkoin pomembnih ljudi v Herat in nazaj do baze. Baza je velika 200 krat 400metrov, v njej so za zdaj vod slovenskih pripadnikov, ki delajo v okviru Isafa 4,italijanski vod in španski bataljon. Slovenski in italijanski pripadniki opravljajonaloge varovanja, Španci pa sestavljajo hitre odzivne sile. Če se na terenuna primer zgodi incident, se aktivirajo in opravijo reševanje. Slovenski vod jepodrejen Italijanom, vodilne pa so španske sile. Delo na kontrolnih točkahvključuje tudi delo v operativnem centru, ki je glavni del varovanja baze, sajtam poteka celotni računalniški nadzor baze. V njej so nameščeni detektorjigibanja in kamere, s katerimi nadzorujejo delo vojakov in drugo dogajanje.Če se na kontrolni točki zgodi incident, poročajo v nadrejeno poveljstvo inustrezno ukrepajo. V operativnem centru delata skupaj slovenski in italijanskipodčastnik. »Za delo v operativnem centru moraš znati angleški jezik,vendar pri tem ne pričakujem težav, saj podčastniki dobro govorijo angleško,«je dejal višji vodnik Skočir. Delo v Heratu se razlikuje od nalog, ki so jihNadporočnikJože PlahutaPoročnikGregor SitarVišji vodnikSrečko SkočirVišji vodnikTomaž VargaVojakinjaNataša GalunPoddesetnikAndrej BarlPoddesetnikBoštjan Pogorevc14 S LOV E N S K A VO J S K A

opravljali pripadniki od prve do tretje rotacije v Kabulu. »Ti so namreč opravljaliizvidniške naloge, vod 20. MOTB pa bo naloge varovanja. S poveljnikomvoda, ki opravlja naloge v Heratu, se občasno slišiva. Naloge so zanimive,lahko se tudi podvajajo, saj je le za delo na kontrolni točki vnaprej določeno,kdo ga opravlja. Delo na letališču je odvisno od tega, kdaj pristanejo letala,enako je s spremstvom pomembnih ljudi ali konvojev. Veliko nalog se lahkopojavi naenkrat, tako da je treba delo uskladiti,« je pojasnil poročnik Sitar.Vod v Afganistanu je opremljen s štirimi valuki, tremi hummerji in kamionom.Ta vozila bo prevzel vod pete rotacije, s seboj pa bodo vzeli vso potrebnoosebno opremo, kar pomeni približno 90 kilogramov na pripadnika.V pričakovanju zaključnih pripravVišji vodnik Tomaž Varga je bil leta 1997 na misiji v Albaniji. »Gotovo mi bodoizkušnje od tam koristile, vendar se je tudi enota, v sestavi katere delam zdaj,usposabljala na večini mednarodnih vaj, na primer MLF, tako da imamovsi nekaj izkušenj. Sem poveljujoči vozila valuk, podrejenih pa mi je devetvojakov. Glede na naloge bomo verjetno tudi spremljali konvoje, vendar bonaš oddelek opravljal delo na kontrolnih točkah, zato se usposabljamo zavse naloge, saj se bomo na dolžnostih menjavali. Mislim, da bo delo na misijizahtevno, saj se varnostne razmere lahko hitro spremenijo. Poleg tega je oddaljenostvelika, Afganistan pa je popolnoma drugačen. Za delo na misiji sekakovostno usposabljamo, poleg tega poveljujoči svoje delo opravljajo odlično.« Vojakinja Natalija Galun dela v 20. MOTB leto in pol. »Med seboj se zelodobro razumemo, ker smo že kar dolgo skupaj, poleg tega se dobro poznamo,kar je pomembno za delo na misiji. Trenutno sem edina pripadnica, ki najbi šla na misijo. Mislim, da je to dobro, saj bom kolegom olajšala delo. Pravzaradi pregleda žensk pričakujem, da bom več delala na kontrolni točki. Namisijo si želim iti, je pa to hkrati velik izziv v karieri.« Poddesetnik Andrej Barlje vodja skupine v 3. oddelku. »Vsi oddelki imajo enake naloge, mislim pa, daje najbolj zahtevno delo na kontrolni točki, saj se tam lahko zgodijo različniincidenti. Tudi pri spremstvu konvojev je lahko nevarno, če na primer varnostogrozi samomorilski bombni napadalec. Urimo se za take težke primere, dase bomo znali pravilno odzvati in se zavarovati. Za delo smo zelo motiviraniin si želimo iti na misijo, se pa zavedamo, da to ne bo lahka naloga. Zato jeplačilo boljše, kar je ena od dobrih stvari na misiji.« Poddesetnik Boštjan Pogorevcje vključen v poveljstvo voda in je voznik hummerja. »Vsi smo usposobljeniza vse naloge, tako da sem tudi namerilec, kar je pomembno zato, dase lahko zamenjamo med seboj in z drugimi oddelki, saj lahko na primer kdozboli. Kot smo izvedli, so imeli nekateri pripadniki voda, ki je zdaj v Heratu, nazačetku nekaj prebavnih težav. Mislim, da smo dobro pripravljeni. Sem vodnizaupnik in slabih mnenj od pripadnikov ne dobivam. Čakajo nas še nadaljnjeusposabljanje, teren v Cerkljah ob Krki, vodno ocenjevanje ter zdravstveno invarnostno preverjanje.«Valerija Šket JarmFoto: Bruno ToičI z v o j a š ke g a ž i v l j e n j aDomačini so privlekli ranjenega, ki so ga oskrbeli vojaki.From 16th to 29th October, the servicemembersof the 20th SAF Motorised Battalion carried outtheir field training at Poček in order to preparefor the participation in the six-month ISAF peacesupport mission in Afghanistan. The training wascompleted with unit battle firing. By the end of January2006 the servicemembers are to receive fulltraining for all the tasks they will be carrying out inHerat, at the so-called Forward Support Base,operating within the framework of the RegionalArea Command West. Six months ago, the ISAFinternational forces extended their presence to thewest part of Afghanistan. The first three rotationsof the Slovenian contingent carried out their tasksin Kabul whereas the fourth rotation, currently participatingin the mission, is operating in Herat.

Lažji vstop v pogodbeno rezervo SVA k t u a l n a te m aZakaj ste v pogodbeno rezervo septembra prvičpovabili mlade brez ustrezne vojaške evidenčnedolžnosti (VED) oziroma odsluženega vojaškegaroka?Takšno odločitev bi sprejeli prej ali slej, saj jebilo obvezno služenje vojaškega roka ukinjenože leta 2003, obenem pa se spreminja strukturaSlovenske vojske po rodovih in službah in s temtudi njene kadrovske potrebe. Sprejemanje kandidatovbrez odsluženega vojaškega roka oziromaz neustrezno vojaško evidenčno dolžnostjo jeomogočila lanska dopolnitev Uredbe o pogodbenemopravljanju vojaške službe v rezervni sestaviSV. Aprila letos smo v pogodbeno rezervo zaradinalog enote za protokol SV povabili konjenike,septembra pa smo v pogodbeno rezervo začelivabiti tudi druge, ki jim delo v pogodbeni rezervipomeni izziv, pa niso odslužili vojaškega rokaoziroma glede na potrebe SV nimajo ustreznegaVED. Letos smo pogodbe o opravljanju vojaškeslužbe v rezervni sestavi SV že podpisali s približno600 kandidati z ustreznim VED. 225 že izbranihkandidatov z odsluženim vojaškim rokombo k podpisu petletne pogodbe povabljenih še tamesec. Obenem intenzivno potekajo nadaljnje aktivnostiza sklenitev pogodb z novimi kandidati. Dokonca leta načrtujemo popolnitev še s skoraj 200kandidati, ki že imajo ustrezen VED, s približno stokandidati brez odsluženega vojaškega roka in znekaj več kot sto kandidati, ki so vojaški rok odslužili,vendar niso usposobljeni za ustrezen VED.Kateri pogoji veljajo za te kandidate?Splošni pogoji, kot so na primer državljanstvoRepublike Slovenije, brez dvojnega državljanstva,zahtevana duševna in telesna sposobnost,predpisana starost, ustrezna izobrazba inopravljeno varnostno preverjanje,so enaki za vse kandidate. V nasprotjus kandidati z odsluženimvojaškim rokom bodo kandidatibrez ocene zdravstvene sposobnostiza vojaško službo napotenitudi na zdravstveni pregled,ki ga plača MO. S kandidati,ki imajo odslužen vojaškirok in ustrezenVED, MO sklepapetletne pogodbe,na podlagikaterih pogodbenirezervistMinistrstvo za obrambo je od decembra2002 v pogodbeno rezervo Slovenskevojske sprejelo nekaj manj kot 1220posameznikov od predvidenih 5500,kolikor naj bi jih bilo leta 2010. Letos jesklenilo približno 600 pogodb, 225 žeizbranih kandidatov pa bo k podpisupetletne pogodbe povabljenih ta mesec.Obenem intenzivno potekajo nadaljnjeaktivnosti za pridobivanje kandidatovza pogodbeno rezervo. »Za pogodbenorezervo se zanimajo tudi mladi, ki nimajoodsluženega vojaškega roka, in tisti,ki so vojaški rok odslužili, vendar gledena potrebe v SV nimajo ustreznegaspecializiranega vojaškega znanja,zato imajo zdaj možnost, da še letos zMO sklenejo sedem- oziroma šestletnepogodbe,« je uvodoma povedala svetovalkav oddelku za načrtovanje popolnitvein mobilizacijo na MO Mira O. Bajatin podrobneje pojasnila pogoje.v enoti opravi do 30 dni usposabljanj na leto.Tisti kandidati, ki bodo v pogodbeno rezervovstopili z odsluženim vojaškim rokom, vendarbrez ustreznega VED, bodo morali v prvem letuvojaške službe na osnovnem vojaškostrokovnemusposabljanju (OVSU) najprej pridobiti ustreznovojaško evidenčno dolžnost za formacijskodolžnost, na katero bodo razporejeni. Zato bomoz njimi sklepali šestletne pogodbe. Kandidate, kinimajo odsluženega vojaškega roka, bomo prvoleto napotili na temeljno vojaškostrokovno usposabljanje,praviloma drugo leto pogodbenega razmerjapa na OVSU, zato bomo z njimi sklepalisedemletne pogodbe. Po končanem TVSUoziroma OVSU bodo njihove pravice inobveznosti popolnoma enake kot za pogodbenepripadnike SV, prvo oziroma prvidve leti pa bodo razlike med njimi pri višiniplačila za pripravljenost, saj želimo pogodbenerezerviste spodbuditi, da čim prej uspešnoopravijo TVSU in OVSU. Vsak pogodbenirezervist SV namreč zadneve, ko ni na usposabljanjuoziroma ne opravlja vojaškeslužbe, prejme plačilo za pripravljenost.To znaša približno1000 tolarjev neto na dan, pričemer pogodbeni pripadnikido uspešno opravljenega TVSU prejemajo 30odstotkov tega plačila, do uspešno opravljenegaOVSU pa 50 odstotkov tega plačila.Kako bo organizirana izvedba TVSU in OVSU?Program TVSU, v katerem se kandidati v Centru zausposabljanje v Vipavi izurijo za učinkovito preživetjena bojišču in za samostojno opravljanje bojnihnalog v različnih razmerah, dosežejo pa tudiustrezno raven psihofizične pripravljenosti, traja trimesece. Za pogodbene rezerviste bo oblikovanaposebna učna skupina, saj bo usposabljanje razdeljenov tri sklope po mesec dni in bo potekalood ponedeljka do petka. V izjemnih primerih bodolahko ti kandidati TVSU opravili skupaj s kandidatiza poklicne vojake oziroma s kandidati na prostovoljnemsluženju vojaškega roka, saj je programusposabljanja enak. Osnovno vojaškostrokovnousposabljanje je različno glede na program usposabljanjaza določen VED in bo predvidoma dolgonajmanj šest tednov. Pristojna komisija MO boizbrala kandidate za pogodbeno rezervo po VEDin enotah SV, ki bodo tudi strokovno pristojne zaorganizacijo oziroma izvedbo OVSU.Kolikšno bo plačilo za udeležbo na usposabljanju?Višina plačila za udeležbo na usposabljanju ni odvisnaod posamezne vrste usposabljanja, temvečod formacijske dolžnosti in dneva usposabljanja.Tako ob delovnem dnevu pogodbeni rezervistprejme 75 odstotkov osnovnega količnika, ki veljaza poklicnega pripadnika SV na enaki formacijskidolžnosti, ob sobotah 100, ob nedeljah in praznikihpa 150 odstotkov. Vojak s IV. stopnjo izobrazbebi za današnje usposabljanje, ker je delovni dan,prejel 2741 tolarjev, podčastnik s činom vodnika3289, častnik s činom poročnika pa 4523 tolarjev.Med pogodbenimi pripadniki, ki imajo z MOsklenjene petletne pogodbe, bo za 11 mesecevpripravljenosti in mesec udeležbe na usposabljanjuvojak letos povprečno dobil 420.000 tolarjevneto, podčastnik 439.000 in častnik 483.000tolarjev neto. Pogodbeni pripadniki, ki bodo z MOsklenili sedemletne pogodbe, bodo prvo in drugoleto prejeli približno 270.000 tolarjev neto plačilaza usposabljanje in pripravljenost, lahko pa tudiveč, saj je to odvisno od tega, kdaj bodo opraviliTVSU oziroma OVSU. Naslednjih pet let bi podanašnjem izračunu, ki je odvisen od minimalnebruto plače oziroma izhodiščne plače v Sloveniji,dobivali po 420.000 tolarjev neto na leto. Za vsaprejeta plačila so pogodbeni rezervisti oproščeniplačila dohodnine.16 S LOV E N S K A VO J S K ANadaljevanje na strani 21.

Nadaljevanje s strani 16.Druge obveznosti in pravice so za vse pogodbene rezerviste enake?Tako je. Pogodbeni rezervisti za čas usposabljanja, ko bi morali delati, dobivajotudi nadomestilo plače, nezaposleni pa denarno nadomestilo za vsak danusposabljanja. Med usposabljanjem so nezgodno zavarovani, obenem MOZavodu RS za zdravstveno zavarovanje plačuje prispevek, kar pomeni, da obmorebitni poškodbi pri delu njegovemu delodajalcu od prvega dne usposabljanjaplačo krije zavod in ne delodajalec. Pogodbeni rezervisti so upravičenido povračila prevoznih stroškov za prihod na usposabljanje in odhod z njega,skladno s predpisi pa lahko koristijo tudi počitniške zmogljivosti MO.V katere enote razporejate kandidate? Koliko je predvidenih formacijskihdolžnosti za vojake, podčastnike in častnike?S prvimi pogodbenimi pripadniki trenutno popolnjujemo 3. gorsko in minometnočeto 132. gorskega bataljona, nadaljujemo pa popolnjevanje 45.oklepnega ter 460. artilerijskega bataljona. V drugih enotah s pogodbenorezervo potekajo le manjša dopolnjevanja zaradi odpovedi pogodb. Približno1400 od skupaj 1671 formacijskih dolžnosti, načrtovanih za popolnitev s pogodbenimipripadniki, je vojaških, nekaj več kot sto podčastniških, približno30 častniških, 15 dolžnosti v enoti za protokol SV pa je predvidenih za vojaškeuslužbence. Komisija za izbor kandidate za dolžnosti izbira predvsem gledena stopnjo izobrazbe, VED in osebni čin. Po predlogu GŠSV naj bi s pogodbenimipripadniki rezervne sestave leta 2006 na novo popolnjevali 720 formacijskihdolžnosti, in sicer v Vojaški zdravstveni službi, 16. bataljonu za nadzorzračnega prostora, logističnem bataljonu Poveljstva za podporo in v četi zazveze v 670. poveljniško-logističnem bataljonu.Z izjemo enote za protokol SV, v kateri pogodbene rezervistke od aprila letosopravljajo naloge v vojaški konjenici, ste zdaj vstop v pogodbeno rezervoprvič omogočili tudi ženskam. So za njih predvidene določene formacijskedolžnosti?Nekaj žensk v pogodbeni rezervi že imamo. Omenili ste enoto za protokol,poleg tega imamo na dolžnosti bolničarja pogodbeno rezervistko, ki ima odsluženprostovoljni vojaški rok in končano srednjo medicinsko šolo. Ena odizbranih kandidatk, ki ima opravljeno prostovoljno služenje vojaškega roka insrednješolsko izobrazbo, ki je za SV zanimiva, bo kmalu povabljena k podpisupogodbe. Od septembra imajo ženske več možnosti za vstop v pogodbenorezervo SV. Pri vstopnih pogojih, obveznostih in pravicah ter razporejanju naformacijske dolžnosti ni nobenih razlik glede na spol.Kdaj bodo začeli usposabljanja pogodbeni rezervisti, s katerimi bo MO pogodbesklenilo še letos?Pogodbene rezerviste o terminih usposabljanj obveščamo za leto dni vnaprej,pri čemer je zaradi lažje organizacije dela z delodajalci za nekatera usposabljanjana voljo več terminov, med katerimi izbirajo rezervisti v sodelovanjuz delodajalci. Pogodbeni rezervisti, s katerimi bomo pogodbe sklenili še letos,bodo imeli usposabljanja prihodnje leto.Kaj svetujete tistim kandidatom, ki še nimajo opravljenega TVSU oziromaOVSU, pa so zaposleni? Kako naj uredijo odnos z delodajalcem?Po izkušnjah, ki smo jih pridobili v treh letih, delodajalci večinoma z razumevanjemsprejemajo odločitev zaposlenih, da vstopijo v pogodbeno rezervo SV.Res pa bodo kandidati, ki še nimajo nobenega vojaškega znanja ali imajoneustrezen VED zaradi napotitve na TVSU oziroma OVSU dalj časa odsotniiz podjetja. MO delodajalce organizirano seznanja z institutom pogodbenerezerve, pri čemer jim pojasnimo tudi, da MO povrne plačo za obdobje, koso zaposleni pogodbeni rezervisti na usposabljanju. Čeprav predpisi ne predvidevajo,da bi moral kandidat pred vstopom v pogodbeno rezervo od delodajalcapridobiti soglasje, bo pri novih kategorijah pogodbenih rezervistovzagotovo nujnih več usklajevanj med njimi in delodajalci.Koliko je bilo od leta 2002 odstopov od pogodb?Do zdaj je iz pogodbene rezerve SV odšlo 109 ljudi, kar je približno deset odstotkov,vendar se je med njimi 23 odločilo za zaposlitev v SV oziroma policiji.Za izstop so pogosti osebni in zdravstveni razlogi.Lahko kandidati v prijavi navedejo, v kateri enoti bi želeli delati, in ali njihoveželje upoštevate?Seveda lahko, kar tudi naredijo. Pri izbiranju kandidatov za posamezne enotein VED komisija upošteva skladno z možnostmi tako potrebe SV kot želje kandidatov.Sicer naj se kandidati za dodatne informacije o vstopu v pogodbenorezervo oglasijo na izpostavah za obrambo oziroma v njihovih pisarnah ali jihpokličejo.Meta GrmekA k t u a l n a te m aEasier Admittanceto Contractual ReserveSince December 2002 RS Ministry of Defenceemployed about 1220 contractualreservists, this number should increaseto 5500 by the year 2010. This year, thefive-year employment contracts have beensigned by approximately 600 new candidates,with 225 still to be employed thismonth. At the same time, further activitiesare in progress to attract more candidatesto join the contractual reserve.S LOV E N S K A VO J S K A 21

A k t u a l n a te m aŠtudentom predstavilikadrovske postopke SVOd 18. do 20. oktobra je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani pod organizacijskimvodstvom Študentske organizacije v Ljubljani in Društva afna potekala največja ska prireditev za mlade v Sloveniji Študentska arena 2005. Na njej so lahko študentje insejemdijakidobili informacije o oblikah študentskega organiziranja, izobraževanju, delu medštudijem, o preživljanju prostega časa in možnostih za zaposlitev. Med več kot 200domačimi in tujimi organizacijami se je na notranjih in zunanjih razstavnih površinahletos že tretjič predstavila SV. Pripadniki skupine za pridobivanje kadra iz Ljubljane so vsodelovanju z ljubljansko upravo za obrambo vsem, ki jih zanima vojaški poklic, predstavilimožnosti za zaposlitev v SV, prostovoljno služenje vojaškega roka in opravljanjevojaške službe v rezervni sestavi. Na zunanji ploščadi so se z vozili in opremo predstavileenote SV in URSZR. Organizatorji prireditve so najvišje priznanje za predstavitev na Študentskiareni zlati ščit tudi letos podelili SV.Stotnik Emil Kragelj, SPKLjubljanaPo prvih ocenah je odzivmladih na predstavitevSV enak kot lani. Kot vsakoleto se SV predstavljana zunanji ploščadi zenotami, med kateriminaj omenim izvidniško skupino 10. MOTB, ki se jeletos vrnila z misije v Afganistanu, in veterinarskoenoto SV. Na zunanji ploščadi se je predstavilodruštvo za taktične igre Airsoft, obiskovalci paso se lahko tudi preizkusili v streljanju na tarčo.Program dejavnosti SV na letošnji prireditvi smodopolnili, saj smo k sodelovanju privabili ševrhunske športnike SV, ki bodo sodelovali nastrokovni delavnici z naslovom Šport v SV, predstavnikegasilskega društva in Gorske reševalneslužbe. Kot novost smo letos predstavili kadrovskepostopke za vstop v SV, pri čemer smo tistim,ki so na preverjanju gibalnih sposobnosti izpolnilinorme, podelili praktične nagrade, in sicer vojaškespalne vreče ter brezrokavnike. Obiskovalciso bili navdušeni nad atraktivnim nastopomdemonstracijske skupine SV za prikaz vojaškeaplikacije borilnih veščin in enote za protokol SV.Tudi organizator nas je zelo pohvalil, da je našpredstavitveni prostor obiskalo največ ljudi, karnam brez sodelovanja enot SV ne bi uspelo.Nina Faganel, Pedagoškafakulteta v LjubljaniObiskujem četrti letnik likovnepedagogike. NaŠtudentski areni semletos prvič, prišla pasem zaradi predstavitveSlovenske vojske, saj sezanimam za zaposlitev v njej. V prostem času seukvarjam s pohodništvom, gorništvom in pleza-2 2 S LOV E N S K A VO J S K A

njem, zato bi se najraje zaposlila v gorski enotiSV. Na stojnici SV sem dobila vse informacije otem, kar me je zanimalo. Komaj čakam na okroglomizo s športniki SV, ko bom lahko izvedelaveč o njihovem delu.Iztok Vatovec, Fakultetaza elektrotehniko vLjubljaniNa prireditev zahajamže več let. Mislim, da seje prireditev izboljšala,saj se na njej vsako letopredstavi vedno večzanimivih razstavljavcev. Sem absolvent, zatobom moral kmalu začeti bolj razmišljati o zaposlitvi,pri čemer mi bodo koristile informacije, ki jihbom dobil na tej prireditvi. Na stojnici SV smo ses prijatelji ustavili zgolj iz radovednosti, saj me zaposlitevv SV ne zanima. V vojski me motijo strogihierarhični odnosi in red, zato bom poskušal najtizaposlitev, pri kateri bom imel več svobode.Irena Misja, Fakultetaza organizacijske vedev KranjuNa Študentsko arenosem prišla z namenom,da dobim čim več informacijo možnostih zazaposlitev, saj sem predkratkim diplomirala. Mislim, da sem o tem doslejdobila dovolj koristnih napotkov. Ena od možnostije tudi zaposlitev v Slovenski vojski, zato sva ses prijateljico ustavili pri stojnici, kjer sta namavojakinji SV predstavili vojaški poklic in izkušnje zdelom v SV. Nisem se še odločila, v kateri enoti bise najraje zaposlila.Valentin Perdan, Fakultetaza elektrotehniko vLjubljaniPrepričan sem, da bomna prireditvi dobil velikokoristnih napotkov za zaposlitev,kar je glavni razlogza to, da sem prišelna Študentsko areno. Na razstavnem prostoru SVsem se ustavil, saj me kot študenta elektrotehnikezanima, kakšne možnosti imam za zaposlitev vSV v tej stroki. Če bi se zaposlil v njej, bi najrajedelal v enoti za zveze, sicer pa bom za dokončnoodločitev o zaposlitvi imel med študijem še dovoljčasa.Vojakinja Romana Sever,670. POVLOGBNa letošnji Študentskiareni prvič obiskovalcemna stojnici SV predstavljamvojaški poklic. Tiste,ki se ustavijo na predstavitvenemprostoru SV,zanima predvsem, kakšne so njihove možnostiza zaposlitev v SV po končanem študiju. Predstavimojim možnosti in jih opozorimo, da trenutno vSV primanjkuje predvsem vojakov. Vsak pričakuje,da bo takoj postal častnik, nihče pa ne bi radzačel svoje kariere v SV kot vojak. Opažam, da jezanimanje med spoloma za vojaški poklic približnoenako. Dekleta zanima predvsem veterina,fante pa letalstvo. Mladim obiskovalcem smo nastojnici SV razdelili več tisoč zgibank in drugegapromocijskega gradiva ter revije Slovenskavojska, tisti, ki jih vojska bolj zanima, pa dobijoplakate in druge promocijske izdelke SV.Marko PišlarFoto: Bruno ToičA k t u a l n a te m aS LOV E N S K A VO J S K A 2 3

I z v o j a š ke g a ž i v l j e n j aSeminar za tretje življenjsko obdobjePodpolkovnik BožidarHoraček, načelnik odsekaza pripravo kadra zaodhod iz službePredupokojitveni seminarjiso eden od projektnihrezultatov projektaPROVOJ. Z njimi želimo vzadnjih dveh letih službe v SV pripadnikom pomagatipri vključitvi v civilno okolje. Tako smo letospripravili seminarje, ki obsegajo 24 ur. Predavanjaoziroma delavnice vodijo strokovnjaki s Fakulteteza socialno delo, z Inštituta za varovanjezdravja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,povabili smo priznanega upokojenegadoktorja psihologije Vida Pečjaka, nekaj pa jih jetudi iz SV oziroma z MO. Letos smo povabili tudiže upokojene, sicer pa bomo seminarje pripraviliza tiste, ki se šele bodo upokojili. Odzvalo se je nekajmanj ljudi, kot smo pričakovali. Želimo, da bise teh seminarjev udeležilo čim več povabljenih,saj so predavanja kakovostna. Upamo, da bodotisti, ki so se udeležili prvega seminarja, privabiliše druge. Za prihodnje leto načrtujemo seminarjeaprila in maja, in sicer v drugem okolju, na primerna Pokljuki in Igu, če bo to finančno mogoče.Mag. Jana Mali, Fakultetaza socialno deloUkvarjam se s socialnimdelom, na seminarju pasem poskušala predstavitisplošni odnos družbedo starosti in staranja,ki nista zaželena. Gledena to, da so udeleženci vstopili ali vstopajo v toobdobje, se mi zdi pomembno, da izvedo, od kod2 4 S LOV E N S K A VO J S K AOdsek za pripravo kadra za odhode, kideluje v okviru oddelka za pridobivanjekadra, je 5. in 6. oktobra prvič pripravilpredupokojitveni seminar v sodelovanjus Fakulteto za socialno delo, namenjenpa je bil tistim, ki so se že upokojili, intistim, ki se še bodo. Drugi skop predavanjv okviru seminarja bodo pripravili24. in 25. novembra in nanj so polegpripadnikov SV vabljeni tudi družinskičlani. Teme na seminarju, na primervstopanje v tretje življenjsko obdobje,zdrava prehrana, športne aktivnosti,finančno načrtovanje prehoda iz službeSV v pokoj, obsegajo predupokojitvenoin upokojitveno obdobje.izvira negativna miselnost do starosti. Tako smose o tem veliko pogovarjali in spoznali, da se jetreba na to obdobje tudi pripraviti. Predstavitev jebila zasnovana kot delavnica in debata, zato sose odprli dileme in vprašanja. Take priprave predupokojitvijo so dobre. Menim, da bi morale podobneseminarje pripraviti tudi druge organizacije,za tak seminar pa se mora odločiti vsak sam, sajbo le tako imel koristi.Vodnik Janez Andovec,EVOJ VipavaKonec leta bom izpolnilpogoje za upokojitev.Upokojitev je velika sprememba,zato sem seodločil, da se udeležimseminarja. Ljudje bi semorali pripraviti na upokojitev, zato menim, da jeta zamisel dobra in tudi teme, ki so jih izbrali, so zanimive.Seminar je potekal v različnih oblikah, saj sopripravili predavanja in delavnice, obdelali pa smorazlična področja, na primer rekreacijo, prehranoitn. Izvajalci so bili življenjski, saj so govorili iz izkušenj.Tudi na naslednji seminar sem se prijavil, sajso teme še razširili, in mislim, da bo zanimivo. Prejso bili manj pozorni na generacijo, ki je odhajala vpokoj. Poleg tega je vojska posebna organizacija inmogoče njeni pripadniki potrebujemo več časa, dase navadimo na življenje v civilnem okolju. Zdi se mitudi dobro, da bomo imeli stik z vojaško ustanovo,obiskali prireditve in koristili počitniške zmogljivosti.Aleksander Štampar, upokojenecOd septembra lani semupokojen, nazadnjepa sem delal v VTP vMariboru, sicer pa sembil v vojski zaposlen 32let. Zame prehod v pokojni bil težak, so pa naseminarju povedali, da jeza 35 odstotkov ljudi upokojitev stresna. Tudi zatose je treba na to ustrezno pripraviti in mislim, daje seminar dobra priložnost. Teme so bile koristnein poučne. Vsem prihodnjim upokojencem zatopriporočam, naj se upokojitve ne bojijo in naj senanjo pripravijo. Poiščejo naj si hobije, saj z upokojitvijopridobimo precej dodatnega prostega časa.Če je človek zdrav, lahko hodi ali kolesari. Gibanjeje zelo pomembno. Pomembna je tudi zdrava prehrana,kar so poudarili predavatelji na seminarju.Pravzaprav mi zmanjkuje časa za vse, kar bi želelnarediti. Na seminarju smo se srečali tudi s kolegi,tako da je bilo prijetno in koristno. VŠJ/MPFoto: BT

Vojaške uslužbenke na terenuI z v o j a š ke g a ž i v l j e n j aNa prvem postroju so tavali vprašujoči pogledi in vzraku so bila vprašanja, ki jih nihče ni upal izgovoriti.Kako zahtevni bodo z nami? Ali bom zmogla?In na drugi strani, le kako naj ustrezno usposobimotakšno učno skupino, ali bodo zmogle, bodo hotele.Kajti ni vseeno, koga postaviš v ravno vrsto inga učiš postrojitvenih pravil. Po štiridesetem letu seže začnejo oglašati posledice kakšnih najstniškihvragolij, po dveh otrocih trebušne mišice nikakornočejo več na mesto in potem gre le še navzdol …Sklepi škripljejo, kolena bolijo, v dlaneh ni več pravespretnosti in moči.Kalile smo se iz dneva v dan, iz tedna v teden.Bili so dnevi veselja in dnevi obupa. Polepile smoboleče prste in postrigle zmanikirane nohte. Nenadomaje postalo vseeno, kakšna je pričeskapod čelado, maskiranih nas tako ali tako nihčene bi prepoznal. Premagale smo pohodni korakin polkrog na levo, ki je mimogrede tako kot druge»tehnike obračanja« precej podoben plesnim korakom.Požrle smo cmok in nekatere celo potočilekakšno solzico, ko je bilo treba prvič zares prijetipuško. Obvladale smo razstavljanje in sestavljanjepištole in puške, ne da bi nam kakšen del ostalali zmanjkal. Osvojile smo spretnost uporabe za-Prvič smo se srečale v ponedeljek, 13.junija, zgodaj zjutraj v vojašnici v Novemmestu. Alenka, Barbara, Bernarda, Blanka,Darja, Edita, Eva, Elizabeta, Ljubica,Magda, Marija, Matilda, Metka, Nina, Petra,Polona, Sonja, Špela in Tatjana, zbraneiz vseh krajev, kot bi nas veter skupajnanesel. Vojaške uslužbenke, mlade poletih in srcu, nekatere bolj, druge manjmotivirane, globoko v sebi pa odločene,da temeljno vojaškostrokovno usposabljanje(TVSU) uspešno opravimo.ščitne maske v kombinaciji z visečimi uhani terkako zavihteti lopatko in pri tem ne dobiti žuljev odprstanov. Razmišljale smo celo o patentiranju noveoblike zaklonilnika – takšnega, ki bo prilagojen vojakinjam.In glede na to, da so ženske splošno znanepo odlični orientaciji v okolju, nam tudi busola inkarta nista predstavljali nikakršnih težav. Taktičnasteza je bila le poslednja preizkušnja in dokaz, dazmoremo – če ne po dveh, pa po vseh štirih.Z nami so zoreli tudi poveljniki. Po prvih negotovihdneh jim je postalo jasno, kje so naše meje in kakoiz nas izvleči največ. Ne nazadnje, pred seboj soimeli ekipo kandidatk, ki so večinoma doživele kajhujšega od TVSU. Tudi njim so včasih stopile solzeganjenosti v oči, ko je na primer katera od pušk zvso ihto pristala na tleh. Saj veste, tudi ženska imavčasih šibke trenutke. Nekajkrat so iskali obliže,predvsem zato, da bi polepili usta kandidatkam.Toda niso se vdali. Skupaj z nami so vztrajali predpostrojem, čakajoč na poslednjo kandidatko vupanju, da jim bo nekega dne le uspelo ob urizbrati vse kandidatke z vso opremo. In po možnostibrez napake izvesti »polkrog na le-VO«. Z velikopotrpežljivosti so ob naši strani klečali v blatu inusmerjali cevi naših pušk v belo piko, ki je bajenarisana na tarči. Spodbujali so nas ravno tako,kot smo spodbujale ena drugo, in nam občasno»vlekli živce«, toda vsaj toliko kot mi njim. Zadihaliin zaživeli so skupaj z učno skupino in postali njenneločljivi del. In na koncu resnično »izvlekli« iz nasnajveč, kar zmoremo, in vsekakor več, kot je katerakoliod nas pričakovala. Z njihovo neomajno voljo,vztrajnostjo in podporo smo osvojile zelo velikoznanja in spretnosti, se uprle svojim strahovomin skupaj z njimi dosegle največjo zmago – premagatisamega sebe.Pripadnice druge učne skupine TVSU-VU želimotako izraziti priznanje vsem poveljujočim pripadnikomCU Vipava, učne enote iz Novega mesta.Poročnik Iztok Janc, višji vodniki Anton Kerin,Gorazd Koritnik, Srečko Pirc, Roman Gorenjc in RobertDornik so prevzeli in častno opravili zahtevnonalogo - po merilih za vojake usposobiti vojaškeuslužbenke, katerih edina prednost pred vojaki soizkušnje in motivacija. S svojim pristopom, delomin strokovnostjo so dokazali, da so med nami šepripadniki, ki ne predavajo o temeljnih vojaškihvrednotah, kot so poštenost, predanost, čast, spoštovanje,pogum, moč volje, odločnost in skrb zasovojaka, temveč se po njih ravnajo. Ponosne smo,da so za kratek čas pripadali tudi nam.Pripadnice druge učne skupine TVSU-VUI zuriti kandidatko njegova je naloga,N a ukaz tako vsaka ga takoj uboga.Š tevilnih izuril nas vojaških je veščin,T aktiko bojevanja in komunicirati prek višin.R okovanja z bombo, puško in beretto,U teči strupom z masko na glavi zapeto.K orakati, pozdraviti ter obrniti,T eči, plaziti in se dobro skriti.O rientirati preko domovine lepe naše,R ade poveljnik, bile vojakinje smo vaše.S LOV E N S K A VO J S K A 2 5

Razvijanje skupneS t ro ko v n e te m ePrve članice Nata, in sicer Belgija, Luksemburg,Nizozemska, Francija ter Velika Britanija, so leta1950 skupaj financirale gradnjo približno tridesetihletališč. Odločitev o delitvi stroškov so sprejelizaradi povojnih razmer v Evropi, investicijskevrednosti projekta, ki je bila ocenjena na približno32 milijonov britanskih funtov, in dejstva, da bi letališča,ki so jih sicer zgradili v Franciji in na Nizozemskem,uporabljale vse podpisnice bruseljskepogodbe 2 . Pri delitvi stroškov so upoštevali pomenin uporabo zmogljivosti ter prednosti in slabostiza državo gostiteljico 3 . Tako so določili podlagoza načelo delitve stroškov, ki je danes temelj Natovegaprograma varnostnih investicij.Do celovite strategije virovObrambni ministri Nata so decembra 1983 opozorilina nujnost učinkovitejše uporabe razpoložljivihvirov in potencialne prednosti tehnološkegarazvoja v okviru Nata. Določili so področja, nakaterih naj bi povečali usklajenost držav članic.Tako naj bi povečali usklajenost pri načrtovanjuinfrastrukture, pri čemer bi upoštevali potrebe Natovihsil, bolje izkoristili komercialne tehnologije,na podlagi merila vojaške vrednosti in stroškovneučinkovitosti naj bi določili prednostne naloge terizkoristili obstoječe industrijske zmogljivosti državčlanic na področju obrambnih tehnologij. Letopozneje so sprejeli smernice o ravnanju z viri, vkaterih so poudarili nujnost uporabe ustreznemetodologije za merjenje rezultatov. Na londonskemsrečanju voditeljev držav in vlad članic Natajulija 1990 so sprejeli deklaracijo o preoblikovanjuSevernoatlantskega zavezništva.Naslednji korak v razvoju pomeni Strateškikoncept zavezništva, ki so ga novembra 1991 vRimu sprejeli na vrhunskem zasedanju Severnoatlantskegasveta 4 in ki je uvedel korenito zmanjšanjeoboroženih sil, integriranih v Natu, ki pa bimorale ob povečevanju večnacionalnih formacijza ustrezno učinkovitost dosegati visoko stopnjomobilnosti in prilagodljivosti. Na podlagi konceptaje bila istega leta ustanovljena delovna skupina zacelovit pregled infrastrukture, ki naj bi pregledalastrukturo sil in infrastrukturni program poenotila sStrateškim konceptom zavezništva. Delovna skupinaje pripravila priporočila, ki so jih maja 1993kot Natov dokument C-M(93)38 sprejeli obrambniministri. Eden od najpomembnejših predlogov pri-infrastrukture v NatuNato pri svojem delovanju uporabljapredvsem vojaške zmogljivosti državčlanic. Infrastrukturne zmogljivosti, kijih uporablja več držav članic, Natofinancira s tako imenovanim programomvarnostnih investicij (Nato SecurityInvestment Programme - NSIP).Program deluje po načelu delitvestroškov, ki ga v Natu poznajo od leta1950. Do danes je zavezništvo po temnačelu zgradilo, obnovilo ali posodobiloveč kot 220 letališč, 2000 zakloniščza letala, 200 mornariških baz, 430izstrelišč, 320 skladiščnih objektov in2000 hangarjev za letala ter postavilonaftovode in številna skladišča za gorivoter druge zmogljivosti. S sprememboobrambnega koncepta Nata in poudarkomna operacijah zunaj ozemljadržav članic se spreminja tudi konceptprograma varnostnih investicij. Tako sepojem infrastrukture razširja predvsemna premične elemente, poveljniško inkomunikacijsko infrastrukturo ter drugoinfrastrukturo, ki zagotavlja informacijskoprevlado. Kot članica zavezništvaSlovenija sodeluje v programu varnostnihinvesticij od leta 2004 1 .poročila je bila uvedba tako imenovanih paketovzmogljivosti kot načina povezave načrtovanja prihodnjeinfrastrukture in operativnih potreb 5 .Sledila je ustanovitev višjega odbora za vire kotglavnega svetovalnega telesa Severnoatlantskegasveta glede upravljanja vojaških virov, financiranihna podlagi delitve stroškov. Ta organ Natamed drugim odboru za infrastrukturo in odboruza vojaški proračun posreduje usmeritve na področjupolitike virov in je obenem pristojen za potrjevanjepaketov zmogljivosti z vidika potrebnostivirov, dokončno pa jih potrdi Severnoatlantski svetoziroma odbor za obrambno načrtovanje.Leta 1994 je Nato infrastrukturni program preimenovalv Natov program varnostnih investicij,s čimer so v zavezništvu želeli poudariti, daskupno financiranje ne pomeni le zagotavljanjaosrednje infrastrukture zavezništva, temveč napolitični ravni predstavlja investicijo v kolektivnovarnost. Dodatne usmeritve glede razvoja NSIPso tudi v Pobudi za obrambne zmogljivosti, danina washingtonskem vrhu aprila 1999, novo razsežnostpa leta 1994 uvedeno Partnerstvo zamir, v katerega se je Slovenija vključila 30. marca1994. Ob povabilu Češke, Madžarske in Poljske kpristopnim pogajanjem so v teh državah začelipostopke za celovito integracijo. Nato je oblikovalekipe strokovnjakov, v katerih so bili predstavnikimednarodnega štaba in nacionalni predstavnikiodbora za infrastrukturo, ki so kandidatkam pojasnilivključevanje na področju infrastrukture,obenem pa pomagali pri izračunih stroškov zaposodobitev njihove infrastrukture na raven, primerljivoz Natom. Slovenija, Slovaška, Romunija,Litva, Latvija, Estonija in Bolgarija, ki so povabiloza članstvo v zavezništvu dobile na praškem vrhu22. novembra 2002, so približevanje zavezništvuopravljale v okviru akcijskega načrta za članstvo 6 .Po povabilu in do včlanitve so kandidatke v odboruza infrastrukturo dobile status opazovalk,odbor pa je sprejel tudi pakete zmogljivosti 7 , ki sose nanašali na širitev.Temeljna načela NSIPV Natov program varnostnih investicij se lahkovključijo projekti vzpostavitve ustrezne infrastrukture,če izpolnjujejo temeljna načela. Med njimije najpomembnejše načelo primernosti. Čepravdefinicije o tem, kaj je primerno za skupno financi-2 6 S LOV E N S K A VO J S K A

anje, v Natu ni oziroma je izbira projektov odvisnaod skupnega dogovora članic zveze, velja, da programfinancira zmogljivosti, ki so nujne za delovanjestrateških poveljstev SACEUR in SACLANTter presegajo nacionalne obrambne potrebeposamezne države članice 8 . Tako Nato kot nacionalnoinfrastrukturo razume objekte za oskrboin usposabljanje nacionalnih oboroženih sil v miruter zmogljivosti, namenjene obrambi posameznedržave v vojni. Infrastruktura, za katero ni razumljivopričakovati, da jo bo zagotovila posameznadržava članica in je postavljena na zahtevo Natovegastrateškega poveljstva za vzdrževanje inusposabljanje Natovih mednarodnih sil v miru terza njihovo učinkovito delovanje v vojni, uporabljapa jo ena 9 ali več držav Nata, je skupna.Z načelom primernosti je tesno povezano načelominimalne vojaške zahteve 10 , kar pomeni, da morajobiti zmogljivosti najcenejše, vendar morajo ševedno izpolnjevati posebno vojaško zahtevo. Načelodelitve omogoča pravičnost vseh sodelujočih.Po eni strani pomeni delitev stroškov, po drugipa vsem sodelujočim omogoča uvrstitev vzpostavitvezmogljivosti v lastni državi v program. Projektev paketu zmogljivosti kolektivno financirajovlade držav članic v dogovorjeni višini, pri čemernobena od držav za program ne namenja več kotodstotka svojega obrambnega proračuna 11 . Vsotadenarja, ki ga posamezna država lahko pridobi izprograma NSIP za vzpostavljanje infrastrukturena njenem ozemlju, je odvisna od višine njenegaprispevka v Natu. Na drugi strani lahko članice ponačelu delitve tekmujejo za projekte v NSIP z mednarodnokonkurenčno ponudbo 12 .Od oblikovanjado uresničitve paketa zmogljivostiNato s programom NSIP financira vzpostavitevvojaških zmogljivosti, ki jih določa 5. člen washingtonskepogodbe in ki presegajo nacionalneobrambne potrebe posamezne države, Natoveoperacije kriznega odzivanja, kot sta Kfor in Isaf,vzpostavitev nove poveljniške strukture zavezništva,vzpostavitev Natovih sistemov C3I in Air C2ter logistično oskrbo. Na področju infrastruktureje Nato doslej uresničil več kot 13.000 projektov vskupni vrednosti več kot 24 milijard evrov.Program NSIP Nato praviloma oblikuje za šestletnoobdobje in je sestavljen iz več paketov zmogljivosti.Z njimi določa in vanje vključi vse vire, ki sonujni za izpolnitev določene vojaške zahteve. Takoje paket zmogljivosti definiran kot kombinacija vojaškein civilne infrastrukture posamezne članiceter infrastrukture Nata. Vsak paket zmogljivostimora povezati vojaške zahteve z veljavno strategijoin cilji sil ter določiti vse elemente, ki so nujniza delovanje paketa. Vrhovno vojaško poveljstvopaket zmogljivosti oblikuje in ga pošlje v pregledcivilnim in vojaškim organom vodstva Nata. Organasestavita skupno poročilo o skladnosti paketazmogljivosti z vojaškimi potrebami ter finančnimiin programskimi prednostmi ter ga posredujetavišjemu odboru za vire in vojaškemu odboru v soglasje.Prvi prouči finančni vidik, operativne stroškein vpliv paketa na delovno silo, vojaški odborpa uresničevanje vojaških zahtev. Predlog paketazmogljivosti odbora posredujeta Severnoatlantskemusvetu v dokončno potrditev. Z njegovimsoglasjem so posamezni projekti v paketu zmogljivostipotrjeni. V postopku verifikacije v odborihodločajo države članice po načelu soglasnosti.Predlog, ki ne dobi podpore vseh članic, se vrne vponovno usklajevanje, dokler država, ki je izrazilazadržek, tega ne umakne. Država ali agencija, kiprevzame naloge za izvedbo paketa zmogljivosti -država gostiteljica, pripravi investicijsko dokumentacijo,po predpisanih postopkih izbere izvajalcein skrbi za izgradnjo zmogljivosti. Postopekse konča z inšpekcijskim pregledom združeneinšpekcije, nato pa se pridobljena zmogljivost vpišev inventar Natovih sredstev. Tako kot nastajanjepaketa zmogljivosti je tudi izvedba v posameznihfazah predmet verifikacije Natovih strokovnih telesin organov, ki hkrati opravljajo vlogo koordinatorjapaketa zmogljivosti.V okviru programa NSIP Nato največ denarja namenjazagotovitvi ustrezne mobilnosti za odzivnesile in njihovi okrepitvi, sistemom poveljevanjain nadzora sil, sistemom za nadzor območij inizvidništvo, varnostnemu obveščanju, nadzorukomunikacijskih poti, objektom za podporo usposabljanjuin svetovanju. Program je posebnostv Natu, prav tako takšne oblike financiranja neuporabljata ne EU ne ZN.Meta Grmek1Članek je povzetek Natove publikacije z naslovom 50years of infrastructure, iz katere so tudi fotografije.2Pogodbo o gospodarskem, socialnem in kulturnem sodelovanjuter kolektivni samoobrambi so zunanji ministrinaštetih držav podpisali 17. marca 1948.3Vlogo države gostiteljice, ki je pravno odgovorna za celovitoizvedbo Natovega programa varnostnih investicij,ima danes lahko država članica zavezništva ali izbranaagencija Nata.4Strateški koncept zavezništva so dopolnili na vrhunskemzasedanju aprila 1999 v Washingtonu, vendarje bil že prvič objavljeni dokument avtoritarna izjava ociljih zavezništva in je zagotavljal usmeritve na najvišjiravni glede uporabe političnih in vojaških sredstev zadoseganje teh ciljev. Vsebuje tudi konkretne smernice opotrebnih zmogljivostih.5Nato je med letoma 1950 in 1993 za infrastrukturneprojekte uporabljal tako imenovane pakete deležev, zakatere je bilo značilno, da so se procesi vodili od spodajnavzgor in so jih opredeljevale regionalne prednostnenaloge. Od objave dokumenta C-M(93)38 za te projekteuporablja pakete zmogljivosti, za katere je značilno, dase procesi izvajajo od zgoraj navzdol in zato z njimi Natouresničuje strateške prednostne naloge.6Nato ga je sprejel na vrhu v Washingtonu aprila 1999,da bi kandidatkam omogočil kakovostne, organizirane,pregledne in celovite priprave na članstvo v zvezi in dabi se kandidatke čim bolj pripravile na prevzemanje zavezniškihobveznosti.7Prvi projekti, ki so jih izvedli pred včlanitvijo, so se naprimer nanašali na vzpostavitev nekaterih osnovnihkomunikacijskih poti.8Izraz, ki ga v povezavi s tem uporabljajo v Natu, »overand above« poudarja veliko selektivnost pri vključevanjuprojektov v pakete zmogljivosti.9Če zmogljivosti uporablja le ena država članica, morajote zmogljivosti zagotavljati skupne koristi zavezništvu.10Minimum military requirement.11Članice zveze v program NSIP prispevajo v okviručlanarine Natu, zaradi razmeroma nizke članarine panjihov prispevek ne pomeni toliko finančnega bremenakot politično stališče. Nato ima letos za NSIP na voljo640,5 milijona evrov. Slovenija bo za NSIP letos prispevala850.000 evrov.12Postopki so opredeljeni v dokumentu AC/4-D/2261.Developing CommonInfrastructure in NATOFor the proper functioning of NATO, militarycapabilities of member states are of crucialimportance. The financing of infrastructuralcapabilities used by more than one NATOmember state is carried out via the so-calledNATO Security Investment Programme– NSIP. The programme works on the basisof dividing the costs, and has been used inNATO since 1950. Slovenia has been takingpart in this programme since 2004. Thearticle describes the development of joint financingin NATO as well as the mechanismsof the NSIP.S t ro ko v n e te m eS LOV E N S K A VO J S K A 27

S t ro ko v n e te m eRusija in Kitajska -partnerja ali tekmeca?Konec hladne vojne je leta 1989 formalno označilobisk sovjetskega voditelja Gorbačova v Pekingu,kar je pomenilo obnovitev vezi med državama inzačetek pogajanj o meji ter njeni demilitarizaciji.Formalno je bil dogovor o načelih razmejitve spornegadela skupne meje sicer sklenjen leta 1991.Razpad SZ je privedel do kratkotrajnega zastojav meddržavnih odnosih, saj sta imeli državi svojestrateške prioritete. LRK se je v okviru svoje takoimenovane politike južne smeri osredotočila narazvoj južnih obalnih območij (Šanghaj), RF pa seje soočala z notranjepolitično in ekonomsko krizo.Mrtvilo v odnosih je leta 1992 prekinila ruska potrditevveljavnosti obstoječih meddržavnih pogodbin nadaljevanje pogajanj o meji. Takrat se je začelatudi zelo hitra rast trgovine med državama, zatoje postal ključni ruski interes krepitev medsebojnetrgovine, kitajska stran pa je želela preseči mednarodnopolitičnoizoliranost, v kateri se je državaznašla po dogodkih na Trgu Tiananmen. Krepitevodnosov med državama je potekala predvsem vokviru pogajanj tako imenovane skupine štiri plusena (RF, Kazahstan, Kirgizija, Tadžikistan in LRK)o vzajemni demilitarizaciji in vzpostavitvi sistemaukrepov za vzpostavitev zaupanja v osrednji Aziji.V tem obdobju v meddržavnih odnosih govorimopredvsem o partnerstvu vzajemnih koristi, saj je ruskivojaško-industrijski kompleks (VIK) s kitajskiminakupi dobil nov nujen trg, LRK pa ugodno in političnosprejemljivo možnost nabave sodobne vojaškeopreme (glej Anderson, 1997, in Pant, 2004).2 8 S LOV E N S K A VO J S K AKonec hladne vojne je poleg spremembv evropskem prostoru prinesel tudiizboljšanje odnosov med ideološkimanasprotnikoma, in sicer Sovjetsko zvezo(SZ) in Ljudsko republiko Kitajsko(LRK). Hladna vojna, ko je bilo nekajkratže precej napeto 1 , je trajala od sredinešestdesetih let dvajsetega stoletja.Zanjo sta značilni popolna militarizacijain zapora meje med državamado konca osemdesetih let, ko so ses perestrojko in glasnostjo v SZ ter skitajskim odpiranjem v svet odnosi meddržavama začeli izboljševati.Začetki partnerstvaKonkretnejši začetki rusko-kitajskega partnerstvasovpadajo s spremembami v ruski zunanji politiki,v kateri je od leta 1993 do 1995 prišlo do koncatako imenovane prozahodne orientacije. Takrat senamreč pojavijo prva vidnejša razhajanja v zunanjepolitičnihpogledih RF in Zahoda zaradi vse boljuveljavljenega prepričanja v RF, da Zahod na škodoRF s svojim vplivom prodira v Vzhodno Evropoin predvsem nekdanjo SZ (tako imenovano ruskobližnjo tujino), ki je področje ruskega strateškegainteresa. Resna razhajanja so se pojavljala tudi prireševanju tragedije v nekdanji SFRJ, rusko-iranskihin rusko-indijskih odnosih, politiki do Iraka itn. V RFse je zato vse bolj krepilo mnenje, da RF pod vodstvomzunanjega ministra Kozirjeva vodi neuravnoteženozunanjo politiko, ki je evropocentrističnain pretirano dojemljiva za zahodne interese, ki neupoštevajo ruskih nacionalnih interesov in marginalizirajoruski mednarodni položaj. Alternativanaj bi bila uravnotežena, na ruskih nacionalnihinteresih temelječa zunanja politika. Pomembnasestavina te zunanje politike naj bi bila tudi krepitevsodelovanja z državami v Aziji, predvsem z LRK inIndijo (glej Sokolov, 1997, in Anderson, 1997).Predsednik Jelcin je, da bi omili notranjepolitičnepritiske in naraščajoč zahodni pritisk ter okrepilmednarodni položaj politično in ekonomsko oslabljeneRF, začel uveljavljati koncept uravnoteženezunanje politike. Na spremembe najbolj jasno kažeimenovanje Primakova, odločnega zagovornikatakšne zunanje politike, za zunanjega ministra RF.Tako je ruska stran LRK predlagala tesnejše povezovanjemed državama že leta 1993, vendar jeto kitajsko vodstvo najprej sprejelo precej hladno.Kitajsko vodstvo se namreč kljub izolaciji ni želelopretirano vezati na RF, saj je hotelo ohraniti prosteroke pri urejanju dvostranskih odnosov z EU inZDA. Šele spoznanje, da se ameriška politika doLRK tudi v Clintonovi administraciji ne bo bistvenospremenila in da so možnosti tesnejšega sodelovanjamed LRK in Zahodom omejene, je kitajskovodstvo prisililo k razmisleku. Tako je leta 1993 vkitajskem, predvsem vojaškem, pozneje pa tudipolitičnem vodstvu dozorevala zamisel o nujnostitesnejšega in dolgoročnejšega povezovanja z RF,

Sistem protizračneobrambe buk-M1-2še posebej glede na zahodni embargo na izvozvojaške opreme in tehnologije, ki je resno oviralposodobitev kitajskih oboroženih sil (KOS) v lučiameriške prevlade v sistemu mednarodnih odnosov(Anderson, 1997).Od konstruktivnega do strateškegapartnerstva?V tem kontekstu je leta 1994 potekalo srečanjena vrhu med Jelcinom in Jiangom, na kateremso se dogovorili za oblikovanje tako imenovanegakonstruktivnega partnerstva, ki se je kljub velikimbesedam osredotočilo na vprašanje meja in medsebojnetrgovine. Ne glede na prizadevanja RF niuspelo oblikovati partnerstva, s katerim bi okrepilasvoj položaj v sistemu mednarodnih odnosov, vkaterem so prevladovale ZDA. Kljub neuspehomje RF konec leta 1995 kitajski strani ponovno predlagalaoblikovanje tako imenovanega strateškegapartnerstva, ki naj bi temeljilo na (Anderson, 1997:22) poglobitvi političnega in ekonomskega sodelovanja,krepitvi medsebojne trgovine, skupnemoblikovanju večstranskih varnostnih dogovorovv azijskem prostoru (šanghajska skupina), nausklajevanju stališč v Varnostnem svetu ZN, naspoštovanju načela suverenosti in nevmešavanjav notranje zadeve obeh držav in na zavezanosti koblikovanju večpolarne svetovne ureditve.Na teh temeljih sta državi oblikovali strateškopartnerstvo za 21. stoletje, ki pa tako kot prejšnjani uresničilo v njem zapisanih načel in doseglopričakovanih rezultatov. Vzrok za to so predvsemrazlike v vzgibih, ki so državi vodili k oblikovanjupartnerstva. RF je želela predvsem uravnotežiti,nikakor pa ne otežiti svojih odnosov z ZDA in hkratiokrepiti trgovinsko sodelovanje z LRK na področjuenergentov in vojaških tehnologij. Glavni kitajskimotiv je bila skrb pred naraščajočim vplivomZDA v azijsko-pacifiškem prostoru, predvsem paKitajski padalcinujnost vojaško tehničnega sodelovanja z RF priposodobitvi KOS. Tako je skupni imenovalec tegapartnerstva do začetka novega tisočletja ostalapredvsem medsebojna trgovina (glej Anderson,1997). V tem obdobju se je vrednost ruskega izvozavojaške opreme in tehnologij v LRK dvignilana dve oziroma tri milijarde ameriških dolarjev naleto. Med dobavami izstopajo nakupi protiletalskihsistemov, rušilcev razreda sovremenij, letal Su-27in Su-30 MKK, licence za proizvodnjo letal SU-27K(kitajska oznaka J-11), podmornic razreda kilo,transportnih letal Il-76 in Il-78 itn. (glej MilitaryBalance 2004/05: 296).Putinova RusijaNovo tisočletje je prineslo (ne)pričakovano spremembov ruski notranji in posledično tudi zunanjipolitiki. Konec leta 1999 je dotedanji predsednikvlade Vladimir Putin prevzel dolžnosti predsednikaRF, s čimer se je začela tako imenovana Putinovadoba. Njegov osrednji zunanjepolitični cilj je obnovitevruskega položaja velesile v sistemu mednarodnihodnosov. Svoje zunanjepolitične aktivnostije najprej usmeril v navezovanje stikov z Zahodom,kar se je zelo poslabšalo zaradi kosovske krize leta1999. Putin je namreč v Zahodu videl ključni dejavnikza posodobitev RF in njeno uveljavitev v svetovnemsistemu mednarodnih odnosov. Odnosi zZahodom in še posebno z ZDA so se zelo okrepiliz začetkom vojne proti terorizmu, pri čemer je RFpodprla aktivnosti ZDA v Afganistanu. Odnosov niposlabšala niti zadnja širitev Nata, pri čemer seje RF kljub prihodu Nata na njene zahodne mejezadovoljila le z ustanovitvijo Sveta Nato-Ruskafederacija (glej Herd in Akerman, 2002).Kljub ponovno evrocentristični zunanji politiki je RFše vedno sledila načelom uravnotežene zunanjepolitike in pri tem ohranjala dobre stike tudi z Indijoin LRK. Julija 2001 je bil tako podpisan nov krovnisporazum o dobrem sosedstvu in prijateljskemsodelovanju med RF in LRK. Tudi ta sporazumkljub naporom predvsem kitajske strani, razen vrasti medsebojne trgovine (povečeval se je kitajskiuvoz nafte iz RF) ni doživel širše konkretizacije(glej Pant, 2004: 315). Povečan kitajski interes jebil posledica ohladitve ameriško-kitajskih odnosov,kar se je kazalo v izjavah predsednika Busha,ki je LRK označil kot strateškega tekmeca ZDA,in s potrditvijo ameriške zavezanosti k obrambiTajvana pred kitajskim vojaškim napadom z vsemirazpoložljivimi sredstvi (Ahrari, 2001: 459). VLRK se je zato zelo okrepil strah pred ameriškimvpletanjem v kitajske notranje zadeve. V nasprotjus preteklostjo zdaj RF ni bila zainteresiranaza tesnejše povezovanje z LRK, saj bi to lahkoogrozilo dobre odnose z Zahodom. Ti so se začelileta 2002 slabšati predvsem zaradi razhajanj medRF in ZDA glede posredovanja v Iraku, nadaljevalopa z ruskim nasprotovanjem krepitvi ameriškegavpliva v nekdanji SZ s tako imenovanimi barvnimirevolucijami v Gruziji in Ukrajini ter pogojno vKirgiziji in ki jih je RF obravnavala kot neposrednogrožnjo lastnim nacionalnovarnostnim interesom.Ohladitev na Zahodu je v rusko-kitajske odnoseS t ro ko v n e te m eS LOV E N S K A VO J S K A 2 9

Desantnoplovilo zubrS t ro ko v n e te m eprinesla novo pomlad. Točka zbliževanja meddržavama je bil strah pred ameriškim pritiskom vosrednjo Azijo. LRK vidi v tem predvsem grožnjoza svoje energetske interese, saj vedno več energentovpridobiva iz Kazahstana in Turkmenistana,RF pa v nekdanjih azijskih sovjetskih republikahvidi svoje izključno interesno območje 2 . Sodelovanjese kaže tudi v skupnih zunanjepolitičnihaktivnostih v okviru multilateralnih forumov, kotje šanghajska organizacija (omejevanje povečevanjaameriškega vpliva v osrednji Aziji) in tudiznotraj OZN (skupno nasprotovanje militarizacijivesolja). Na dvostranski ravni sta državi okrepilimedsebojno vojaško sodelovanje in dogovore oizvozu ruskih energentov v LRK oziroma dogovoreo poteku ruskega vzhodnega naftovoda, pri čemerLRK želi preprečiti izbiro trase proti Japonski (Pant,2004, in Tomberg, 2005).Ena pomembnejših manifestacij okrepljenegavojaškega sodelovanja je skupna kitajsko-ruskavojaška vaja Mirovna misija 2005, na kateri jesodelovalo več kot 10.000 kitajskih in 1900 ruskihvojakov ter letalstvi in vojni mornarici obeh držav.At the end of the Cold War in the last decadeof the previous century, the relationsbetween the ideologic opponents and evenenemies – the Union of Soviet Socialist Republicsand the People’s Republic of China- improved. Although the countries have nowbecome partners, their current relations arebased on mutual benefits and the extent oftheir cooperation varies depending on individualinterests of the countries. Neverthelessthey have not yet managed to establish asolid, long-term relationship, concludes theauthor of the article, Klemen Grošelj, M.A.,from Chair of Defence Studies at the Facultyof Social Studies.Aktivnosti, prikazane na vaji, so bile v nasprotju stistimi, ki bi jih pričakovali glede na poimenovanjevaje, saj sta ruska in kitajska vojska predstavili aktivnosti,ki niso značilne za mirovne operacije. Takoje ruska vojska vajo izkoristila za demonstracijonovega orožja in vojaške opreme, med katerimaso bili najpomembnejši nov sistem vodenja in poveljevanja,nova pehotna oborožitev, posodobljenaletala Su-27SM in Su-24M2 ter manevrirne raketena strateških bombnikih Tu-22M in Tu-98. Kitajskavojska je prikazala prve rezultate posodobitve,med katerimi izstopajo izstrelitev manevrirnih rakets podmornice na cilje na kopnem, zračni desantoklepnih bojnih vozil, izstreljevanje natančno vodenihizstrelkov iz letal SU-30MKK in nove morskedesantne zmogljivosti. Vaja je pokazala visokoraven medsebojnega sodelovanja med vojskamain njuno zmožnost izvajanja zapletenih vojaškihoperacij, kot so zračni in pomorski desanti. Kljubvsebini vaje nobena stran ni jasno govorila ovojaškem zavezništvu med državama, temvečsta poudarjali, da je cilj sodelovanja krepitevmedsebojnega zaupanja in stabilnosti v regiji. Šeposebno ruski obrambni minister Ivanov je poudarjal,da vaja in prihodnje podobno sodelovanjenista usmerjena proti nobeni državi v regiji. Iz tehizjav lahko sklepamo, da je tudi zdaj cilj kitajskoruskegasodelovanja predvsem krepitev položajevobeh držav v sistemu mednarodnih odnosov inne oblikovanje zavezništva oziroma alianse meddržavama proti drugim državam ali aliansam (glejKosirjev, 2005, in Kozokin, 2005).Sklepni delKončamo lahko z mislijo, da cilj rusko-kitajskegapartnerstva ni zavezništvo oziroma aliansa meddržavama. Predvsem gre za pragmatično partnerstvoz vzajemnimi koristmi, v katerem je zdaj enazdaj druga stran bolj zainteresirana za tesnejšepovezovanje, ki pa nikakor ne postane trdno indolgoročno zavezništvo. Vzrok za to so močniindividualni interesi obeh držav, ki onemogočajotesnejše povezovanje. RF si nikakor ne želi, da bisi z zavezništvom z LRK onemogočila uresničitevsvojega strateškega cilja, in sicer postati globalnienergetski dobavitelj oziroma partner držav porabnictako v severnoatlantskem kakor tudi v azijskemprostoru. Pri tem RF izhaja iz izkušenj SavdskeArabije, ki je s podobnim položajem na trgu naftepridobila pomembno mesto v sodobnem sistemumednarodnih odnosov. RF pričakuje, da bo njenpoložaj v svetovni ureditvi še močnejši zaradidejstva, da lahko državam porabnicam ponudiobsežne in raznovrstne energetske vire (nafta,zemeljski plin, elektrika) v obdobju, ko so ZDA indruge države, vključno z LRK, zaradi nestabilnihrazmer na Bližnjem vzhodu prisiljene iskati noveenergetske vire (glej Korčagin, 2005).LRK na drugi strani danes v RF vidi predvsem zanesljivvir energentov za svoje ekspanzivno gospodarstvoin trg, na katerem lahko precej preprostopridobiva sodobne tehnologije in opremo, nujnoza posodobitev svoje vojske. Pri tem kljub želji poomejevanju ameriškega vpliva v svetu s »pretesnim«povezovanjem z RF ne želi ogroziti svojegagospodarskega vzpona, ki je eksistenčno vezanna trgovino z ZDA in drugim Zahodom.Mag. Klemen GrošeljViri:• M. E. Ahrari: Iran, China and Russia: The Emerging Anti-US Nexsus? Security Dialogue, vol. 32/4, 2001, v SagePublications.• E. Akerman in G. P. Herd: Russian Strategic realignmentand Post-Post-Cold War Era. Security Dialogue, vol.33/3, 2002, v Sage Publications.• V. Korčagin: Russia Rising as Energy Superpower onUS Demand. The Moscow Times, 26. oktober 2005:15, dosegljivo na www.themoscowtimes.com/stories/2005/10/26/046.html.• D. Kosirjev: Moscow-Beijing: Common interests,2005. RIA novosti, 28. avgust 2005, dosegljivo nawww.en.rian.ru/analysis/20050825/41227484.html.• J. Kozokin: China is Russia´s Crucial Strategic Partner,2005. RIA novosti, 29. avgust 2005, dosegljivo nawww.en.rian.ru/analysis/20050829/41246778.html.• Militry Balance 2004/05: Russia, 2004, str. 97–111,294–99. International Institute for Strategic Studies,London.• H. V. Pant: The Moscow-Beijing-Delhi Strategic Triangle:An Idea Whose Time May Never Come. Security Dialogue,vol. 35/3, 2004, v Sage Publications.• A. Sokolov: Russian Peace-keeping Forces in the Post-Soviet Area, Restructuring The Global Military Sector:New Wars, Chapter 8, 1997, www.memo.ru//hr/hotpoints/peace/peacekeep.htm.• I. Tomber: Eastern Oil Pipeline: Changing Priorities?2005. RIA novosti, 16. marec 2005, dosegljivo nawww.en.rian.ru/analysis/20050316/39699573.html.1V 60. letih so na meji na reki Amur potekali celo oboroženispopadi med državama.2Dokaz, kako pomembno je to območje za RF, je ruskavojaška navzočnost v Kirgiziji (baza Kant) in Tadžikistanuter načrtovana gradnja ruske vojaške baze vUzbekistanu.3 0 S LOV E N S K A VO J S K A

Iz Biltena Slovenske vojske• Živeti z etiko v javni upravi in Slovenski vojski, major Evgen Primožič• Pomen vojaškega izobraževanja in usposabljanja kot sestavine vojaške doktrine,podpolkovnica Mojca Pešec• Poklicne kompetence, nadporočnik Ivo Bednařik• Osebnostni razvoj in vodenje, univ. dipl. soc. Zdenka Marič• Varstvo okolja v vojašnicah in drugih objektih MO, višji vojaški uslužbenec XIII.razreda mag. Marjana Trontelj• Funkcija S-5/G-9/J-9 in civilno-vojaško sodelovanje na operativni ravni v zvezi Nato,podpolkovnik Milan Žurman• Laboratorijsko preizkušanje eksplozivnih snovi v Slovenski vojski,višji vojaški uslužbenec XIII. razreda mag. Željko Kralj s sodelavciwww.mors.si/tiskovno_sredisce/publicistika_mors/index.htm31

Š p o r t v v o j s k iStrelstvo je množičen šport,vendar medijsko manj zanimivS strelskim športom ste se začeliukvarjati že pri devetih letih. Kako jeprišlo do tega?Leta 1971 je ekipa pionirjev iz Postojne,od koder sem doma, zmagalana takratnem državnem prvenstvu.Vsi taki dogodki so v manjšem krajuodmevni. Tako je streljanje za mladepostalo izziv. Še zdaj se spomnim,da smo vsi hiteli na strelišče, da bi sepreizkusili. Čakali smo po dve uri, dasmo prišli na vrsto za nekaj strelov.Poleg tega sem za deveti rojstni dan od strica dobil zračno puško in to stabila dobra razloga za začetek v strelskem športu. Na treninge sem hodil trikratna teden. Na začetku sem streljal le z zračno puško, poleg tega sem bil takomajhen, da niti čez pult nisem mogel normalno držati puške, tako da sem jonaslonil na pult, pomeril in sprožil. Takrat nisem pokazal posebnega talenta,vendar sem vztrajal.Strelskih disciplin je zelo veliko. V katerih tekmujete?Mednarodna strelska zveza (International Sport Shoting Federation – ISSF) pokrivaveč kot 50 strelskih disciplin, in sicer s puško, pištolo in šibrenico. Polegtega obstajajo še druge mednarodne zveze, na primer za praktično streljanjeali streljanje s črnim smodnikom. Od 50 disciplin v okviru ISSF je 17 olimpijskih,od katerih nastopam v treh disciplinah, in sicer z zračno puško na 10 metrovter z malokalibrsko (MK) puško v dveh disciplinah, ena je trojni položaj, drugapa 60 strelov leže. Poleg tega nastopam še v treh disciplinah s puško velikegakalibra (VK). Prva je puška VK trojni položaj na tristo metrov, druga puška VK60 strelov leže na 300 metrov in tretja standardna puška VK. S standardno puškoVK streljamo tudi na vojaških prvenstvih, in sicer v disciplinah 3 x 20 trojnipoložaj in 3 x 20 hitro streljanje. V slednji disciplini ne streljam prav pogosto,3 2 S LOV E N S K A VO J S K ARajmond Debevec, 42-letnik z najdaljšim stažem profesionalnegavrhunskega športnika v športni enoti Slovenske vojske,je tokrat na svetovnem vojaškem prvenstvu postal prvak z velikokalibrskopuško v disciplini hitro streljanje v trojnem položajuna 300 metrov. To je še uspeh več v njegovi karieri, najbolj paje, kot pravi, ponosen na zlato olimpijsko kolajno. Je svetovni inolimpijski rekorder z malokalibrsko puško v trojnem položaju, sčimer se je tudi vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov. Najpomembnejšisrednjeročni cilj je uspešen nastop na prihodnjih OIv Pekingu leta 2008.vendar mi je na zadnjem vojaškemprvenstvu uspelo zmagati. Skupajtorej nastopam v treh olimpijskih disciplinah,v treh disciplinah nastopamna civilnih prvenstvih in v dveh navojaških tekmovanjih. Od leta 1991 do1998 sem streljal še s samostrelom,toda to pokriva druga mednarodnazveza, tako da so včasih tekmovanjapotekala hkrati, zato sem streljanje ssamostrelom opustil.Prvo kolajno na mladinskem evropskemprvenstvu ste dosegli leta 1980, že šestkrat ste bili na olimpijskih igrah.Katere lastnosti mora imeti dober strelec?Predvsem je treba znati puško umiriti. To tehniko je treba zelo izpopolniti. Nujnaje tudi dobra koncentracija. Ne gre namreč za hipno koncentracijo, saj streljanjev trojnem položaju traja več kot tri ure in pri 120 strelih moraš narediti čimmanj napak. Streljanje na tekmovanjih je psihično obremenjujoče, zato morašznati nadzirati in obvladovati svoje telo. Z nabiranjem izkušenj te stvari lažeobvladujemo in znano je, da lahko starejši strelci predvsem zaradi izkušenjuspešno konkurirajo mlajšim in bolje fizično pripravljenim. Z leti postajam boljizkušen, toda opažam, da težje umirim puško, zato poskušam to nadomestitiz izkušnjami in razumsko obvladovati položaj. Izločanje adrenalina je običajnokoristno in pomaga športniku, da je bolj eksploziven, pri strelskih športih pa jeravno nasprotno.Kako ohranjate kondicijo?Imam dobre delovne navade in mislim, da treniram več kot večina slovenskihprofesionalnih strelcev. Doma sem v Ljubljani, zato imam dobre pogoje, saj jestrelišče blizu. Po vojaškem svetovnem prvenstvu sem si vzel nekaj prostih dni,potem pa bom streljal kakšen mesec le z zračno puško, kar pomeni približno tri

ure na dan. Sredi decembra bom ponovno treniralz malokalibrsko puško, torej šest do sedem ur nadan. Poleg tega skrbim za dobro telesno pripravljenost.Žal v Ljubljani ni zaprtega 50 metrov dolgegastrelišča, zato je temperatura pozimi prenizka, takoda moramo takrat priprave opraviti v tujini. Najbližjazaprta strelišča so v Avstriji in Nemčiji, pravasimulacija razmer na streliščih v poletnem časupa so seveda strelišča v toplejših krajih ali na južnipolobli. Tako bodo decembrske priprave potekalev Nemčiji, februarske pa najverjetneje v Združeniharabskih emiratih.Še vedno imate trenerja. Ali tudi vi razmišljate, dabi postali trener?Od leta 1977 je moj trener Alojz Mikolič. Zdaj jesicer že v pokoju in me že nekaj let ne more naučitinič novega, toda z njim se še vedno posvetujem,prav tako hodi z menoj na vsa večja civilna tekmovanja.Sam znanja kot trener najbrž ne bom prenašal,saj bi pri teh letih to že moral početi. Z mlajšimitekmovalci, ki pokažejo zanimanje, z veseljem poklepetamin jim pokažem svoje majhne skrivnosti.Koliko tekmovanj na leto se udeležite?Vsako leto je veliko tekmovanj in nekatera se celoprekrivajo, tako da moram izbirati, na katerih bomnastopil. Prihodnjo sezono me čaka prvi nastop žev začetku marca na evropskem prvenstvu z zračnopuško v Moskvi, konec marca prvi nastop za svetovnipokal v vseh treh olimpijskih disciplinah naKitajskem, sledi serija pokalov. Vrhunec bo svetovnoprvenstvo v olimpijskih disciplinah v Zagrebu,poleg tega pa še nastop na svetovnem vojaškemprvenstvu junija na Norveškem. Program je že skorajpopolnoma določen, tako da bova s trenerjemle še uskladila zadnje malenkosti in se odločila, kjebodo priprave.Kako priljubljen je strelski šport in kako ga pokrivajomnožična občila?Strelstvo je zelo množičen šport. Tako je bilo naolimpijskih igrah v Sydneyju strelstvo po številudržav udeleženk na tretjem mestu. Ta podatekkaže na množičnost športa, vendar smo obenemzelo anonimni in se izjemno malo pojavljamo vmnožičnih občilih, le ob bolj odmevnih uspehih.Pred 15 leti so več pisali o tem športu, zdaj pa menim,da vedno manj. Ob dosežkih, kot je bila zlataolimpijska kolajna, smo bili enakopravni z drugimišporti, vendar zato, ker se tudi množična občila stem dobro prodajajo. Kljub vsemu si prizadevam,da se pojavljamo v medijih, saj s tekmovanj napišemporočilo in nekateri to objavijo.Ste z zaposlitvijo v SV zadovoljni?V športni enoti sem zaposlen od leta 1991, vsehpa nas je približno 60. Smo iz različnih športov,tako iz zimskih, poletnih ali celoletnih, zato se nevidimo prav pogosto. Večkrat na leto se na pobudošportne enote tudi zberemo. Zelo sem vesel, kernimamo preveč dodatnih službenih obveznosti,ki bi nas pretirano obremenjevale, pa tudi poveljnikstotnik Stanovnik je športnik in zelo dobrorazume potrebe in želje vsakega športnika. Zaradizaposlitve v SV se, tudi ker strelstvo ni posebejmedijsko zanimivo in zato manj sponzorirano,lahko profesionalno ukvarjam s športom. Rezultatemoramo ves čas potrjevati, saj sklepamo enoletnepogodbe. Udeležba na vojaških tekmovanjihje ena do obveznosti. Imam kolajno iz leta 1996 inzdaj naslov svetovnega prvaka, sicer pa se rednouvrščam do 10. mesta posamično. Žal za zdaj šenimamo ekipne kolajne, toda konkurenca na tehtekmovanjih je enaka ali celo večja kot na civilnih.Tako je ekipno deveto mesto z zadnjega tekmovanjamed 31 ekipami lep uspeh.In prihodnost?Če bom še naprej precej dobro videl, čeprav čutim,da postajam za malenkost starostno daljnoviden,mislim, da ni razloga, da bi nehal. Srednjeročninačrt je nastop na prihodnjih OI v Pekingu leta2008 in če mi bo to uspelo, se ne bom zadovoljille z nastopanjem. In seveda čim boljše uvrstitve natekmovanjih do takrat. Valerija Šket JarmFoto: osebni arhivNovi uspehivrhunskihšportnikov SVVrhunski športniki, pripadniki športne enoteSlovenske vojske, so nedavno dosegli večodmevnih uspehov. Na ledeniku Rettenbachnad Söldnom se je v soboto, 22. oktobra, zveleslalomom za ženske začel svetovni pokalv alpskem smučanju. Tina Maze je že vuvodu dosegla zmago pred Hrvatico JanicoKostelić in Švedinjo Anjo Pärson. V nedeljo,23. oktobra, sta bila odlična atletinja HelenaJavornik in telovadec Aljaž Pegan. Najboljšaslovenska atletinja na dolgih progah HelenaJavornik je na maratonu v Benetkah, v okvirukaterega je potekalo tudi svetovno vojaškoprvenstvo v maratonu, zasedla tretje mestoin s časom 2:32:12 za več kot tri minuteizboljšala svetovni vojaški rekord in tako postalasvetovna vojaška prvakinja. V absolutnikonkurenci je zmagala Kenijka Emili Kimurais časom 2:28:40. Evropski prvak na droguAljaž Pegan je dosegel prvo mesto na uvodnitekmi svetovnega pokala v jesenskem delusezone. Zmago v Stuttgartu si je sicer razdelilz večnim tekmecem, s katerim je na najvišjistopnički stal že na lanskem evropskemprvenstvu v Ljubljani, z Grkom VlasiosomMarasom. Na drugi tekmi svetovnega pokalav gimnastiki je Pegan v vaji na droguv Glasgowu dosegel drugo mesto in prekinilzmagovalni niz zadnjih dveh tednov v Torinuin Stuttgartu.Rajmond Debevec, a 42-year old athletewith the longest professional championsportsman status in the Slovenian ArmedForces, took part in the World MilitaryChampionship and won the gold medal inthe large bore rifle shooting in the event ofmen's 300 metre quick shooting 3 position,thus adding another success to his long-lastingcareer. As he said in the interview forthe Slovenska vojska Gazette, the medal heis most proud of is the gold Olympic Medal.Rajmond Debevec holds the world andolympic records in the men's small-bore rifle3 position and has been listed in the GuinnessBook of Records. His most importantgoal now is to successfully represent Sloveniain the Beijing Olympic Games in 2008.Š p o r t v v o j s k iS LOV E N S K A VO J S K A 3 3

O Evropski uniji v slovenščiniI n te r n e tUrad vlade za informiranje že od začetka pristopnihpogajanj vodi kampanjo Slovenija. Domav Evropi. Na spletni strani http://evropa.gov.si vtreh informativnih sklopih, in sicer življenje v EU,Slovenija in EU ter delovanje v EU, dobite različneinformacije. Pod rubriko življenje v EU lahko odpreteinformativne sklope, kot so izobraževanje inšport, raziskovanje in razvoj, zaposlovanje, kmetijstvo,skladi EU, umetnost in kultura ter gospodarstvoin finančne zadeve. Pod rubriko Slovenijain EU si lahko več preberete tudi o predsedovanjuEU. Slovenija bo namreč predsedovala Svetu EU vprvi polovici leta 2008 in priprave na ta projekt žepotekajo. Na Uradu vlade za informiranje tudi odgovarjajona vaša vprašanja. Lahko jih pokličetena evrofon na številko 080 2002. S spletne straniUrada vlade za informiranje se lahko povežete naspletne strani najpomembnejših ustanov EU. Kose povežete na primer na spletni naslov Evropskekomisije, v kateri je 25 komisarjev, in sicer iz vsakečlanice po eden, ki pokrivajo različna področjadela, http://europa.eu.int/comm/index_en.html,lahko izbirate med enajstimi jeziki. Med njimi ni slovenščine,čeprav bodo sčasoma vse uradne straniEU prevedene v vse uradne jezike držav članic. SvetEvropske unije ima naslov http://ue.eu.int/cms3_fo/index.htm, na njem pa lahko izberete naslov vslovenskem jeziku, delno pa so potem strani prevedenev slovenščino. Svet Evropske unije zastopainterese držav članic in ima zakonodajno funkcijo,prek katere opredeljuje smernice EU. Vsaka članicapredseduje Svetu Evropske unije šest mesecevna podlagi sistema rotacije. Evropski svet, ki jepolitično najpomembnejša ustanova EU, saj so vSte vedeli, da ima Evropska unija 454milijonov prebivalcev, 3,9 milijona kvadratnihkilometrov površine in 21.941evrov bruto domačega proizvoda naprebivalca? Če ne poznate vseh glavnihustanov oziroma bi radi znanje oEU poglobili, pobrskajte po spletnihstraneh, ki so na voljo tudi v slovenščini.Slovenski jezik je namreč eden oddvajsetih uradnih jezikov petindvajseterice.Že med približevanjem SlovenijeEU smo si na spletih straneh lahko vslovenskem jeziku ogledali vse o EU,približevanju, pogajanjih in kampanji,v kateri so nagovarjali državljane, najna referendumu glasujejo za vstop vEU. Pomembni spletni strani za spremljanjedogajanja ali seznanitev s temeljidelovanja EU sta strani Urada vlade zainformiranje in Predstavništva Evropskekomisije v Sloveniji. Poleg tega je precejuradnih strani evropskih ustanov že delnoprevedenih v slovenščino.njem predsedniki držav oziroma vlad držav članicter predsednik Evropske komisije, ima stran http://europa.eu.int/european_council v enajstih jezikih,med njimi pa ni slovenščine. Evropski svet oblikujesplošne politične smernice razvoja EU in zastopainterese držav članic. Spletno stran Evropskegaparlamenta, ki je nadzorni in posvetovalni organin v katerem je 732 neposredno izvoljenih poslancev,iz Slovenije jih je sedem, najdete na http://www.europarl.eu.int tudi v slovenščini. Sodiščeevropskih skupnosti sestavlja 25 sodnikov in osempravobranilcev, ki jih imenujejo nacionalne vladeza šest let s soglasjem vseh članic. Najdete ga tudiv slovenščini na naslovu http://europa.eu.int/cj/sl/transitpage.htm. Sodišče evropskih skupnostiskrbi za zakonitost prava v EU in za spoštovanje terenotno tolmačenje prava. Tudi Evropsko računskosodišče, ki ima 25 članov in nadzira porabo denarjaEU, lahko najdete v slovenskem jeziku na http://www.eca.eu.int/index_sl.htm.Pomemben spletni naslov je tudi http://www.evropska-unija.si, za katerega skrbi PredstavništvoEvropske komisije. Glavna nalogapredstavništva je komuniciranje med Evropskokomisijo in javnostjo ter množičnimi občili v državičlanici. Predstavništva Evropske komisije v državičlanici spodbujajo dialog na evropski ravni in debatoo evropskih temah v državah članicah. Vsakopredstavništvo je uradni glas Evropske komisijein je pristojno za razlaganje politik EU. V tesnemsodelovanju z Uradom vlade za informiranje koordiniradelovanje šestih informacijskih točk, imenovanihEuropa Direct, ki delujejo po vsej Sloveniji inskrbijo za komuniciranje z državljani na regionalniin lokalni ravni. Na spletnih straneh predstavništvanajdete publikacije v slovenščini, kot na primernovice EU, brošure in zgibanke o EU in tako naprej.Več si lahko preberete tudi o strokovni praksi, ki joje mogoče opravljati v ustanovah EU. S spletnihstrani predstavništva se lahko povežete na različnenaslove, nekateri pa so tudi v slovenščini. Takje na primer portal Evropske unije, ki objavlja informacijev vseh jezikih. Če vse niso prevedene, lahkokliknete na izbrani jezik, v katerega so prevedeneinformacije. S portala lahko najdete povezave navse pomembne ustanove. Portal ima naslov http://europa.eu.int. Več si lahko preberete, če kliknetena različne teme, na primer predstavitev EU, EUza mlade, stiki z EU itn. Prav tako lahko najdete vslovenščino prevedene nekatere dokumente posameznihustanov. Če želite spremljati uradni listEU, ki izhaja vsak dan v vseh uradnih jezikih EU,kliknite na EUR-Lex. Pogodbe, ki so glavni pravnivir aktov EU, si lahko ogledate na spletni strani http://europa.eu.int/Eur-lex/lex/sl/treaties/index.htm,na kateri najdete na primer rimsko pogodbo, pogodboo EU, pogodbo iz Nice in pogodbo o ustaviEU, toda le slednja je prevedena v slovenski jezik.Predstavljene povezane vas usmerijo na straniv angleškem jeziku, saj za zdaj še ne obstajajostrani v slovenščini.Valerija Šket Jarm3 4 S LOV E N S K A VO J S K A

R a z v e d r i l oReševalcem nagradnega kvizaPravilna rešitev kviza iz prejšnje številke: ZA VARENDANES.Nagrade prejmejo: Petra Lepšina, Maistrova 2, 8250Brežice, Jure Potočnik, Tržaška 117, 1000 Ljubljana, inDavorin Jerman, Valjavčeva 9, 4000 Kranj.Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križankenam pošljite do petka, 18. novembra 2005, na naslov:Uredništvo Slovenske vojske, Vojkova cesta 59, 1000Ljubljana.Ime: ...............................................................................................Priimek: ........................................................................................Naslov: .........................................................................................Pošta: ...........................................................................................Rešitev gesla: .....................................................................................................................................................................................S LOV E N S K A VO J S K A 3 5

VABILOV pogodbeno rezervo SVSlovenska vojska vabi državljane in državljanke Republike Slovenije, ki želijo sodelovati v pogodbeni rezervi SV,da se oglasijo v najbližjih izpostavah za obrambo ali v njihovih pisarnah.Prijavijo se lahko tudi kandidati in kandidatke, ki niso odslužili vojaškega roka. Med njimi bo letos izbranih 100 kandidatov, s katerimibodo sklenjene sedemletne pogodbe o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi.Pogodbeni rezervi se bodo lahko pridružili tudi kandidati in kandidatke, ki so temeljno vojaško znanje že pridobili, nimajo pa specializiranegavojaškega znanja oziroma niso usposobljeni za opravljanje formacijskih dolžnosti, po katerih povprašuje Slovenskavojska, in vsi, ki so opravili prostovoljno služenje vojaškega roka. Nekaj več kot 100 izbranih kandidatov bo lahko sklenilo šestletnepogodbe o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi.Dodatne informacije o vstopu v pogodbeno rezervo lahko dobite na izpostavah za obrambo oziroma v njihovih pisarnah.