Ne prezrite privlačnih ponudb - Slovenske železnice

Revijo Sopotnik izdajajo Slovenske železnice, Kolodvorska 11, SI-1506Ljubljana • odgovorni urednik: Marino Fakin, tel. (01) 29 14 327, e-pošta:marino.fakin@slo-zeleznice.si • tajništvo uredništva: Mateja Medvešek,tel. (01) 29 14 191 • avtorji fotografij: Antonio Živkovič, Miško Kranjec,avtorji člankov in arhiv Slovenskih železnic • oblikovanje: Bojan Repovž •tisk: SŽ – Železniška tiskarna d.d. • Revija izide štirikrat na leto v 5.000izvodih • Revija je brezplačna. Fotografija na naslovnici: Rafting na Soči(avtor: B. Kladnik, vir: Slovenska turistična organizacija).POMLAD 2009Posodobitve in novostiSlovenske železnice si prizadevajo ponuditi sodobne prevoznestoritve v potniškem prometu, zato načrtujejo posodobitevvoznih sredstev in informacijske podpore ter izboljšanje prevoznihin drugih spremljajočih storitev. Kakovostne in do potnikovprijazne prevozne storitve pa soustvarjajo tudi potniki.Da bi lahko še bolje prisluhnili potrebam in željam potnikov, soSlovenske železnice v začetku marca odprle nov posodobljenklicni center.Cilj je postati nosilec integriranega javnega prometa z enotnimvoznim redom in enotnimi vozovnicami v notranjem potniškemprometu. V Ljubljano se vsak dan pripelje okrog 120 tisoč ljudi,približno polovica z osebnimi avtomobili. Več kot 20 tisoč potnikovvsak dan vstopi oziroma izstopi na železniški postaji v Ljubljani,njihovo število pa se iz leta v leto povečuje. V zadnjih letih soSlovenske železnice širile mrežo ljubljanskih mestnih postajališč,ki jih od 1. marca naprej povezuje dnevna mestna vozovnica.Prijetno potovanje!Z vlakom po Sloveniji2Dnevna mestna vozovnicaDnevna mestna vozovnica potnikom omogoča, da cel dan neomejeno potujejoz vlaki znotraj ljubljanskega mestnega območja.Dogodki, prireditve, zanimivosti …5Posodobljen klicni centerNovi sodobno opremljeni klicni center je začel delovatizačetek marca.Slovenija je lepa8Šentjur pri CeljuOdkar je leta 1846 zapeljal prvi vlak po Južni železnici od Gradca do Celja,se je marsikaj spremenilo, a čas od njenih začetkov do sedanjosti je še vednoohranjen v Šentjurju pri Celju.Intervju10Petra Majdič – Sladkosnedna raketa v belemPetra Majdič preseneti z energijo, dostopnostjo, preprostostjo. Športne zvezdesvetovnega slovesa ni lahko ujeti, saj se neprestano dokazuje na snežnihpoligonih in je pri tem nadvse uspešna.Reportaža20Slikovita ToskanaVsepovsod opevana Toskana je lahko prav prijeten cilj za izlet ali še raje vsaj zakrajše počitnice. Do slovite toskanske prestolnice Firence se lahko podamo tudiz vlakom.

Z vlakom po Sloveniji2Ne prezrite privlačnih ponudbDnevna mestna vozovnicaSlovenske železnice vidijo železniški promet kot hrbtenicointegriranega javnega potniškega prometa, Ljubljano pa kotosrednje prestopno in povezovalno središče. Zato si prizadevajočim bolj izboljšati svojo ponudbo, tako znotraj samega mestakot v primestnem prometu. V zadnjih letih so Slovenskeželeznice širile mrežo ljubljanskih mestnih postajališč, ki jihod 1. marca naprej povezuje enotna dnevna vozovnica.Mestna vozovnica Ljubljana potnikom omogoča, da cel danneomejeno potujejo z vlaki znotraj ljubljanskega mestnegaobmočja, med postajami Ljubljana, Litostroj, Ljubljana Stegne,Ljubljana Vižmarje, Medno, Ljubljana Brinje, Ljubljana Ježica,Ljubljana Črnuče, Ljubljana Polje, Ljubljana Zalog, LjubljanaVodmat, Ljubljana Rakovnik, Ljubljana Tivoli, Brezovica in BTC.Cena vozovnice je za odrasle le 2 evra, za otroke od 6. do 12.leta 1 evro, otroci, mlajši od 6 let, pa potujejo brezplačno.Vozovnice so naprodaj na postajah, postajališčih ali na vlakih.BTC City, vodno mesto Atlantis ...Nakupi, zabava, osvežitev v vodnem mestu Atlantis … in šemarsikaj! Kako se izognete gneči na cesti in nevšečnostim sparkiranjem? Z vlakom! Vodno mesto Atlantis – idealno mestoza vso družino. Za goste, ki predložijo veljavno železniškovozovnico, velja v Vodnem mestu Atlantis 25-odstotni popust.Povratna vozovnica stane 1 evro, brezplačno pa se lahko zvlakom vozijo potniki z veljavno abonentsko vozovnico (neglede na relacijo), potniki z veljavno enosmerno ali povratnovozovnico za potovanje v Ljubljano in otroci do 6. leta starosti,ki potujejo v spremstvu odrasle osebe.Vlaki vozijo od ponedeljka do sobote.Odhodi iz Ljubljane so ob 8.15, 11.40, 14.05, 17.40 in 19.45.Odhodi s postajališča BTC City so ob 8.55, 12.34, 14.35, 18.10 in 21.19.

Gorazd Hartner3Kam?»Na dinozavra« v Postojnodo 3. majaPostojnska jama je s svojim čudovitim bogastvom kapnikov enanajbolj znanih kraških jam na svetu. Je kraj, ki ga vsako letoobišče na tisoče turistov iz Slovenije in tujine. Prav prijetno seje do Postojne, kjer je železniška postaja z najvišjo nadmorskovišino v Sloveniji, peljati z vlakom. Od tam do vhoda v jamoje prijeten krajši pohod, za organizirane skupine uredimo tudiavtobusni prevoz.Do 3. maja letos si v Postojnski jami lahko ogledatepaleontološko razstavo krednih fosilov in kopiji okostijmamenčizavra – enega največjih – in psitakozavra – eneganajmanjših dinozavrov.Z muzejskim vlakom po Bohinjski progiVabimo vas, da se zapeljete v stare čase. Z vlakom, ki je vozil ženaše prednike, se bomo vozili po slikoviti Bohinjski progi, ki jev letu 2006 praznovala svoj stoti rojstni dan. Ustavimo čas inskupaj preživimo lep in zanimiv dan.Muzejski vlak bo vozil 25. aprila, 9. in 23. maja, 6., 20., in27. junija, 4. in 18. julija, 1. in 29. avgusta, 12., 19. in 26.septembra, 10. in 24. oktobra ter še zadnjič v letu 2009 – naMartinovi vožnji 7. novembra. Več informacij o programu naspletni strani www.slo-zeleznice.siVozni red muzejskega vlakaOdhod Postaja Vrnitev8.50 Jesenice 19.329.04 Bled jezero 18.569.44 Bohinjska Bistrica 18.3210.30 Most na Soči 17.1210.52 Kanal –12.00 Nova Gorica 16.35Cene vozovnicOtroci do 6 let: brezplačno (v spremstvu vsaj ene odrasle osebe.Kosilo ni vključeno).Otroci od 6 do 12 let: 35 €; Odrasli: 68 €Cena vključuje: kosilo, vožnjo z muzejskim vlakom, lokalneavtobusne prevoze, ogled vinske kleti, animacijski program,vodenje (v slovenskem in angleškem jeziku) ter organizacijoizleta.Za organizirane skupine lahko sestavimo program povaših željah. Več informacij dobite na telefonski številki01 / 29 14 433 (Majda Genjac) ali po elektronski pošti:majda.genjac@slo-zeleznice.si.Darilni bon je lahko lepo darilo s katerim lahko obdarite svojenajdražje ob posebnih priložnostih.Rezervacije in prodajaInfo Center na železniški postaji Ljubljana; od ponedeljka dopetka od 8.00 do 16.00.NapovedBrezplačni avtobus v Škocjanske jame, kmalu tudi v LipicoŠkocjanske jame vas vabijo, da si ogledate čudovitokraško podzemlje. Ponudba je še posebej zanimiva prav vpočitniških dneh, saj tedaj veljajo posebni popusti. Takoso za vas pripravili družinski popust, s katerim je v petekin soboto družinski ogled cenejši za deset odstotkov. Šenekoliko višji popust pri nakupu vstopnice – 16 odstotkov –so namenili skupinam osnovnošolcev.In kako priti do Škocjanskih jam? Najbolje kar z vlakom, sajvas bo na železniški postaji v Divači pričakal avtobus in vasbrezplačno popeljal prav do vstopa v jame.Naj mimogrede, omenimo še to, da se boste lahko maja tisti,ki boste z vlakom pripotovali v Divačo, brezplačno peljalitudi do kobilarne Lipica.Avtobusni prevoz Divača–Škocjanske jame1. vožnja Železniška postaja Divača 11.05Škocjanske jame 11.12Železniška postaja Divača 11.252. vožnja Železniška postaja Divača 14.38Škocjanske jame 14.46Železniška postaja Divača 15.06Avtobus vozi vsak dan.

Dogodki, prireditve, zanimivosti ...4Oglaševalski mediji Slovenskih železnicčedalje bolj zanimivi za oglaševalcePovpraševanje po oglaševanju na zunanjih površinah je v Slovenijizelo aktualno. Gospodarska kriza je še povečala potrebe poinovativnejših in udarnejših oglaševalskih prijemih. Oglaševalciželijo in pričakujejo večje, predvsem pa hitrejše oglaševalskeučinke, in železnica kot oglasni prostor jim s svojimi posebnostmito omogoča.Oglaševanje na železnicah je v tujini uveljavljeno že vrsto let.Zaradi svoje odmevnosti in preverjene učinkovitosti je to zelopriljubljeno sredstvo komuniciranja z javnostjo. Zdaj je na voljotudi domačim oglaševalcem.S Slovenskimi železnicami se vsako leto vozi več potnikov, lanskaštevilka dosega že okrog 17 milijonov prepeljanih potnikov intrend kaže na nadaljnje povečevanje. Večina potnikov na vlakihje starih med 15 in 50 let, med njimi pa so najbolj številčnozastopani dijaki in študentje, zaposleni in poslovni potniki. Kotkažejo rezultati raziskav, so železniške postaje po svoji obiskanosti,tako po pogostosti obiska kot po raznolikosti obiskovalcev,primerljive samo še z nakupovalnimi središči. Zato ni naključje, dapostajajo Slovenske železnice kot oglaševalski prostor čedalje boljzanimive in aktualne za oglaševalce.Oglaševalci lahko na Slovenskih železnicah izbirajo medrazličnimi oblikami oglaševanja: na voznih sredstvih, železniškihpostajah, nadvozih, podvozih in drugih objektih. Na voljo je tudioglaševanje v tiskovinah Slovenskih železnic – v revijah Sopotnik,Nova proga, v časopisu Ekspres novice, v voznoredni publikacijiKurir –, oglaševanje na plakatih, karticah, talno oglaševanje,osvetljeni plakati na železniških postajah in podobno. Hkrati paimajo oglaševalci možnost, na primer na vlakih, izvajati ankete,pripravljati degustacije.Oglaševalski trendi namreč narekujejo izbiro novih, atraktivnihoglasnih medijev, ki nosijo sporočila z osebno noto oglaševalca.Obleka naredi človeka, pravi pregovor – in vlak dobi »osebnost«,ko ga »oblečemo« po meri.Vlaki in lokomotive, okrašeni z dizajnersko podobo oglaševalcev,so najbolj atraktiven oglaševalski medij Slovenskih železnic. Tivelikanski potujoči oglasi vsak dan obiskujejo slovenska središčain prihajajo v stik z najširšim krogom ljudi. Z oglasi poslikanivlak pa ni edino oglaševalsko orodje, ki ga Slovenske železniceponujajo oglaševalcem. Poleg reklamnih zaslonov, nameščenih naželezniških postajah, je čedalje bolj zanimiv oglaševalski prostortudi notranjost vlaka. Vožnja z vlakom je prijetnejša, če se med njokratkočasimo z opazovanjem in s prebiranjem zanimivih vsebin,ki nam morebiti porajajo nove zamisli. Vlak je pot. In z njim napot tako krene tudi oglaševalčevo sporočilo. Nanj se nato prenesepozitivna predstava, ki jo ljudje v sebi nosimo o vlakih.Marca je na enoletno pot po tirih Slovenskih železnic krenil vlakDesiro v Si.mobilovi preobleki. V tem času ga bodo imeli potniki,obiskovalci železniških postaj in drugi mimoidoči priložnost vsakdan videvati po vsej Sloveniji: v Ljubljani, Celju, Mariboru, Sežani,Pivki, Divači, Ilirski Bistrici, Dobovi … Si.mobil se je tako pridružilskupini najprodornejših oglaševalcev – BTC-ju, Thermani iz Laškegain Alpski konvenciji –, ki so prvi posegli po novemu mediju.Vlak Desiro v Si.mobilovi preobleki (foto: Miško Kranjec).

Marjetka Uršič5Posodobljen klicni centerSlovenskih železnicNa Slovenskih železnicah se trudimo zagotavljati kakovostne indo potnikov prijazne prevozne storitve. Ključni kazalec pri tem jezadovoljstvo uporabnikov, ki ga preverjamo z letnimi anketamiin spremljanjem pritožb, pohval, pripomb, predlogov in pojasnil.Vsak negativen odziv uporabnikov pomeni pobudo k ukrepanjuin izboljšavam. Potniki na ta način sodelujejo pri ustvarjanjukakovostnejše storitve in nas opozarjajo na slabosti ter hvalijo natistih področjih, kjer smo se približali njihovim pričakovanjem.Potniki lahko svoje pripombe, predloge, pritožbe, pohvale ali pazahtevek po pojasnilu oddajo na predpisanem obrazcu v knjigipritožb in pohval na vsaki železniški postaji ali pa pisno poelektronski pošti na naslov pritozbe.pohvale@slo-zeleznice.sioziroma na naslov Slovenske železnice, d. o. o., PE Potniškipromet, oddelek za raziskavo in razvoj – reklamacije, Kurilniška 3,1000 Ljubljana. Prav tako smo dosegljivi po telefonu na brezplačnitelefonski številki 080 19 10.Potniki soustvarjajo kakovostne storitve.Sodobni klicni center in program za vodenje obravnav (pritožb,pohval, pripomb in pojasnil) smo razvili skupaj s podjetjemComputel, ki je specializirano na področju telekomunikacij ininformatizacije poslovanja. Komunikacija s klicnim centrom sedajpoteka prek profesionalnega komunikacijskega strežnika. V tejfazi sta v oddelku za pritožbe in pohvale sodobno opremljenidve delovni mesti, kjer operaterki pri svojem delu uporabljataprofesionalne telefonske aparate in opcijsko tudi naglavneslušalke. To jima omogoča enostavnejše prevzemanje klicev.Ob vsakem klicu operaterka pridobi tudi podatek o klicateljevitelefonski številki (seveda če je klicatelj ni prikril), ki se avtomatskozapiše v program za vodenje obravnav in tako poenostavi deloter da operaterki možnost, da se popolnoma posveti vsebinitelefonskega pogovora. Pogovori se za potrebe večje kakovostiobravnave tudi snemajo. Klicatelja / stranko ob klicu na brezplačnoštevilko za pritožbe in pohvale najprej pozdravi odzivnik. Če sovsi operaterji zasedeni ali nedosegljivi, se aktivira sistem glasovnepošte, kjer lahko klicatelj / stranka odda svoje govorno sporočilo.Posnetki pogovorov in glasovne pošte so shranjeni v digitalniobliki.Vsi podatki iz sistema glasovne pošte, posnetki pogovorov in drugipodatki so operaterju dosegljivi prek enostavnega uporabniškegavmesnika, programa za spremljanje obravnav, kamor tudi zapiševsebino posameznega primera.Program omogoča visok nivo strukturiranosti podatkov innadaljnje statistike obravnav, kar prispeva k večji kakovostireševanja težav in izboljšavi storitev Slovenskih železnic.To pa seveda pomeni povečanje zadovoljstva strank / uporabnikovstoritev Slovenskih železnic. Obravnave se sprejemajo prek večmedijev, od telefona, elektronske pošte, navadne pošte itd.Program za vodenje obravnav omogoča centralizirano vodenjeteh obravnav ter upravljanje podatkov, kot so posredovanje zadevodgovornim, obveščanje strank in podobno. To zelo poenostaviizdelavo obdobnih poročil in dodatnih analiz za potrebeposlovnega odločanja in ukrepanja.Uporabniški vmesnik programa za spremljanje klicev.Posodobljeni in informatizirani klicni center je začel delovativ začetku marca. Sistem omogoča celovito vodenje obravnavprek posebej razvitega uporabniškega vmesnika ter se ponašas tehnologijami, ki omogočajo centralno vodenje podatkov vzvezi z obravnavami v digitalni obliki. S tem pa naša naloga še nikončana, saj bomo sistem v prihodnje še dopolnjevali in razvijaliskladno s potrebami oddelka za raziskave in razvoj storitev tersodobnimi tehnološkimi trendi na področju CRM.

Dogodki, prireditve, zanimivosti ...6Z vlakom do letališčaPoleg brniškega letališča Jožeta Pučnika čedalje več potnikoviz Slovenije uporablja tudi bližnja letališča v Avstriji ali pacelo letališča v Nemčiji. Najbolj pogosto se do njih odpeljemoz avtomobilom, pa čeprav je to povezano tudi z dodatnimistroški. Dobra izbira za pot do letališča je vlak, še posebej, čese z njim lahko pripeljemo neposredno do vhoda na letališče.Iz Slovenije se lahko z vlakom pripeljete do letališč Dunaj,Gradec, München in Frankfurt, če omenimo le tiste, s katerihnajbolj pogosto letimo na oddaljene destinacije. Pustimo avtodoma, za prevoz ni treba prositi staršev, prijateljev ali znancev,temveč kupimo vozovnico in se z vlakom poceni in udobnoodpeljimo do letališča.Letališče GradecNajboljše izhodišče za dostop do letališča je glavna železniškapostaja v Gradcu, Graz Hbf. Z nje vozijo avtobusi do letališčain nazaj. Druga možnost pa je, da na železniški postaji Lipnica(Leibnitz) prestopite na lokalni vlak, ki ima postanek tudi napostajališču pri letališču, ki je neposredno ob železniški progiMaribor–Gradec.Tudi do Gradca so vlakovne povezave iz Slovenije zelo pogoste.Poleg tega so ugodne tudi cene potovanja z vlakom, še posebno,če uporabite ponudbo Regio AS. V tem primeru lahko kupiteenotno vozovnico, s katero lahko potujete tudi z avtobusom doletališča.Več informacij dobite na spletni strani graškega letališčawww.flughafen-graz.Letališče DunajIz Ljubljane prek Celja in Maribora se lahko do Dunaja in nazajodpeljete s kar sedmimi vlaki. V poletni sezoni je do Dunajazagotovljena tudi nočna povezava s sobote na nedeljo. Z vlakiiz Slovenije se pripeljete na dunajsko južno postajo – WienSüdbahnhof. Od tu je vsakih 30 minut na voljo avtobusnapovezava (ÖBB Vienna Airport Lines). Vožnja do letališča trajaokrog 20 minut.Druga možnost je vožnja z mestnim vlakom S-Bahn do postajeWien-Mitte in od tam naprej do letališča. S postaje Wien-Mittedo letališča pa vozi tudi hitri vlak City Airport Train (CAT). Več o tejponudbi najdete na www.cityairporttrain.com.Več informacij o ponudbi letališča dobite na spletni straniwww.viennaairport.com.Informacija o povezavah letališča z avtobusom ali S-Bahn so naspletni strani avstrijskih železnic www.oebb.at.Letališče MünchenDo letališča München se odpeljete z vlakom iz Ljubljane prekJesenic in Salzburga. Med Ljubljano in bavarsko prestolnico vsakdan vozi šest parov vlakov, od tega trije direktni, med njimi tudinočni vlak Lisinski s spalnikom.Na glavni železniški postaji v Münchnu – München Hauptbahnhof– je treba le prestopiti na mestni vlak S-Bahn številka 1. Doletališča vozi tudi mestna linija S-Bahn številka 8, v tem primeruLetališče Gradec.Na glavni železniški postaji v Münchnu se vsak dan zvrsti okrog350.000 potnikov (foto: Igor Fabjan).

Miloš Rovšnik7Letališče Frankfurt (Foto: Fraport AG).pa iz vlaka izstopite na vzhodni postaji, München Ost, ki je na potipred glavno postajo. Vlaki mestne železnice vozijo zelo pogosto,vožnja do letališča pa traja približno 40 minut.Več podatkov o voznih redih S-Bahn je na spletni straniwww.s-bahn-muenchen.de, ponudba letališča pa je na spletnistrani www.munich-airport.de.Letališče FrankfurtBogato ponudbo letališča Frankfurt si lahko ogledate na spletnistrani www.frankfurt-airport.de. Neposredno ob letališču sta kardve železniški postaji. Ena je namenjena lokalnim vlakom, drugapa vlakom v daljinskem prometu. Tam se ustavijo tudi vsi hitrivlaki ICE.Vožnja z vlakom iz Ljubljane do letališča Frankfurt traja okrog10 ur, odvisno od izbire povezave. Povezav je sicer več, najboljugodni pa sta dnevna z večernim prihodom ali nočna zdopoldanskim prihodom na letališče.Letalo in vlakLahko se tudi odločite, da del poti prepotujete z letalom,naprej pa z vlakom. Ko z letalom prispete na izbrani cilj, lahkopotovanje nadaljujete z vlakom, za katerega ste vozovnico kupiliže doma. Še posebno so v tem primeru zanimiva potovanja zvozovnico InterRail, kadar si želite v določeni državi ogledati večali nameravati tam ostati dalj časa. Z letališča Brnik lahko direktnoodletite na primer v Skandinavijo, Grčijo, Španijo ali na primer vVeliko Britanijo, itd.Prav za vsako državo obstaja bogata paleta ponudbe InterRail, kiže dolgo ni več namenjena le mladim, temveč potnikom prav vsehstarosti. Cene so torej odvisne od tega, koliko ste stari in koliko dninameravati potovati z vlaki. Zagotovo pa je to najcenejša možnostza spoznavanje določene države.Torej, ko se kakor koli odločite za potovanje z letalom, pomislitetudi na vlak. Vse podrobnosti o voznih redih in cenah so na spletnistrani Slovenskih železnic, www.slo-zeleznice.si. Prav tako papriporočamo obisk informativnih centrov na železniških postajah vLjubljani, Celju, Mariboru ali Kopru.

Slovenija je lepa8Šentjur pri CeljuOdkar je leta 1846 zapeljal prvi vlak po Južni železnici od Gradcado Celja, se je marsikaj spremenilo, a čas od njenih začetkovdo sedanjosti je še vedno ohranjen v Šentjurju pri Celju. Naobmočju tamkajšnje železniške postaje je namreč Muzej Južneželeznice, ki večplastno predstavlja Južno železnico in nadvse živoprikazuje delo številnih zaposlenih, ki so nekdaj na drugačen načinkot danes omogočali promet po njej. Skratka, če mislimo, daorganizacijsko »ozadje«, sploh nekdanje, ki omogoča promet potirih, ni zanimivo, si v muzeju vsekakor premislimo.Ker je v kraju in okolici poleg Muzeja Južne železnice še marsikajzanimivega, v gostilnah pa tudi okusnega, ni razloga, da vŠentjurju ne bi preživeli zelo poln in zelo prijeten dan, ki gaokronamo še z vzponom na 568 metrov visok Rifnik. Zato se naizlet odpravimo čim bolj zgodaj ali se kar med pohajanjem poŠentjurju odločimo, kaj prihranimo za naslednji obisk.Na obisk Šentjurja se vnaprej pripravimo z obiskom spletne straniwww.turizem-sentjur.com. Če nas je več, se lahko dogovorimoza organiziran skupinski izlet, na primer Od Slomška do Ipavcev,Od Ipavcev do loških glažut in za še kakšnega. Skratka, samo enŠentjur, pa toliko izletov!Muzej Južne železniceKo stopimo z vlaka, gremo pred postajno zgradbo levo in že smopri muzeju. Ta je hvale, pohvale in čudenja vredno deloMihaela Bučarja, danes upokojenega šefa železniške postajeŠentjur pri Celju, ki je z osupljivo natančnostjo in z odličnimpoznavanjem preteklosti zbral bogato gradivo o nastanku inrazvoju Južne železnice ter o življenju nekdanjih uslužbencev.Posebno zaradi originalnih dokumentov in fotografij nam muzejživo približa več kot stoletje in pol prometa ter dela na progi, ki jesprva povezala Dunaj oziroma Gradec s Celjem in končno Dunaj sTrstom.Muzejski prostor sestavlja več enot. Središčna je Muzej Južneželeznice, v katerem je na osnovi postavitve prometnega uradain pisarne postajnega načelnika večplastno prikazano delovanježelezniške postaje v minulih obdobjih. Muzejsko postavitev razširjapredstavitev zgodovine Južne železnice, fotografije nekdanjihželezniških delavcev in originalni dokumenti.Druge enote v sklopu muzejskega prostora so parna lokomotivain napajalnik, drevo pagodovec nasproti postajne stavbe, posadiliso ga ob prihodu prvega vlaka 2. junija 1846. leta, postavitevsignalnih in progovnih naprav ter kretniška bločna postavljalnica.Slednja je delovala od otvoritve proge pa vse do leta 1977 in jeedina ohranjena postavljalnica na progi Maribor–Zidani Most.V njej je prikazano delo kretničarjev, na ogled so nekdanjenaprave, v posebnem prostoru pa preseneti zbirka svetil in drugihpripomočkov za delo.Muzej si po vnaprejšnjem dogovoru lahko ogledamo vsak dan,doživetje pa zelo popestri živa pripoved vodje muzeja MihaelaBučarja. Za ogled se najavimo po telefonu 03/293 34 76,051/311 074 ali 03/749 25 23 (TIC).Pogled na Šentjur izpod Rifnika

Dario Cortese9Muzejska zbirka s pomočjo najdb in pojasnjevalnih panojevprikazuje zgodovino poselitve Rifnika od konca mlajše kamenedobre pred 5000 leti do pozne antike pred okoli 1400 leti. Zaogled nadvse žive predstavitve preteklosti si vsekakor vzemimočas, medtem pa brez večjih težav ugotovimo, da si velja vrh Rifnikaz naselbinskim območjem ogledati kar »v živo«. A ne prej kot posprehodu skozi Zgornji trg do Ipavčeve hiše, v kateri sta bila rojenabrata Gustav in Benjamin Ipavec, znana zdravnika in skladatelja.Gustav je bil tudi šentjurski župan, njegov sin Josip pa je nadaljevaldružinsko glasbeno tradicijo in je med drugim znan kot avtorprvega slovenskega baleta Možiček. V hiši je razstava o življenju indelu bratov Ipavec; za voden ogled se dogovorimo TIC-u. Za hišostoji veličastna lipa, ob njej pa vodnjak, narejen po načrtih JožetaPlečnika.Zgornji trg, na levi Ipavčeva hišaS Spodnjega na Zgornji trgKo stopimo iz muzeja, gremo po cesti levo do Ceste LeonaDobrotinška in po njej desno na Spodnji trg, nekdanjo Dolenjovas, katere razvoj je omogočil prav prihod železnice. Na križiščunadaljujemo naravnost po Ulici Dušana Kvedra do križišča pri šoli,pred katero zavijemo desno na Ulico skladateljev Ipavcev in se ponjej vzpnemo na Zgornji trg.Vrh klanca se nasproti cerkve ustavimo v turistično informacijskemcentru, v katerem je na voljo informativno gradivo Šentjurju inokolici ter si ogledamo muzejsko zbirko Rifnik in njegovi zakladi.TIC in muzejska zbirka sta odprta vsak dan med tednomod 9.00 do 15.00.V prometnem uradu Muzeja Južne železnice je na pristen načinohranjeno vzdušje dela v minulem času.Iz Šentjurja na RifnikZ Zgornjega trga se vrnemo na Spodnji trg in gremo po CestiLeona Dobrotinška iz Šentjurja proti Rifniku. Ko mimo welnesscentra pridemo do pobočij Rifnika, pri kažipotu zavijemo levoin se po stopnicah vzpnemo na pot in po njej do ceste. Po njejnadaljujemo do ovinka nad ruševinami rifniškega gradu in se popoti vzpnemo na vrh.Vrh Rifnika je urejen v arheološki park, s prepadnega roba paje veličasten razgled na Šentjur in okolico. Na prostranem, naprisojno stran obrnjenem vršnem pobočju so obnovljeni temeljidveh starokrščanskih cerkva, več poznoantičnih hiš in obzidja.Na vrhu stoji še rekonstrukcija prazgodovinske hiše, v kateri si spomočjo napisov na informativnih panojih osvežimo predstavo opreteklosti, ki smo jo dobili v Šentjurju v muzejski zbirki o Rifniku.Sestopimo na drugo (južno) stran vrha po stezi mimo obnovljenihtemeljev poznoantičnih stavb. Sledimo rumenim oznakamSlomškove poti in se spustimo do hiše z vinogradom ternadaljujemo po cesti navzdol in zatem levo po stezi. Ko meddrevjem zagledamo grad, zapustimo Slomškovo pot ter zavijemolevo in se po stezi vzpnemo do ceste. Po njej se vrnemo v dolino ingremo zatem po Cesti Leona Dobrotinška na ž. p. Šentjur.Iz Šentjurja na Rifnik in nazaj je od 2 uri in pol do 3 ure hoje,medtem ko od železniške postaje do Zgornjega trga ne hodimoveč kot 15 minut.Izbrane prireditvev ŠentjurjuJurjevanje (vikend ob Jurjevem konec aprila)Pohod na Resevno (maj)Ipavčevi dnevi (oktober in november)Nočni pohod na Rifnik (Silvestrovo)

Intervju: Petra Madjič, vrhunska tekačica na smučeh10Sladkosnedna raketa v belemPetra Majdič preseneti z energijo, dostopnostjo, preprostostjo.Športne zvezde svetovnega slovesa ni lahko ujeti, saj seneprestano dokazuje na snežnih poligonih in je pri temnadvse uspešna. Razmišlja že o nastopu na prihodnjih zimskiholimpijskih igrah, zasebno pa – ob koncu kariere – o otroku.Da z najmlajšimi zna, dokazuje s tem, da jim želi lepote zimepribližati skozi tek na smučeh, mladino poskuša odvrniti odsodobnih večpredstavnostnih pripomočkov, družinam pokazatismisel in lepoto v zmesi druženja, rekreacije in neokrnjenenarave. Kot pravi, marsikdo o vrhunskem športniku misli, da greza sodobnega gladiatorja, da so vrhunski dosežki poplačilo zauničeno, izgubljeno mladost, zato želi biti svetel zgled in pokazati,da vrhunskost nima le negativnih predznakov. Petra preseneti kotduhovita in iskriva sogovornica, a tudi kot športnica, zavezana knajvišji morali, zato se ne boji nobenega nadzora uživanja poživil.Zame je bil pravzaprav pogovor z njo, na siv januarski dan, polnsnežne brozge, izjemna čast, simpatično športnico bi lahko zvprašanji še in še zasipavala, a sem raje možnost za intervjuprepustila še četrtemu novinarju, ki je čakal pred vrati ene odpisarn Smučarske zveze Slovenije.Šport – je bil v vaši družini?Ne, temu se vsi čudijo, ker ni bilo nikoli nikogar v širšem sorodstvu,ki bi se ukvarjal s športom. Moj mlajši brat – ko sem ga spraševala,ali bo kaj treniral - ni kazal navdušenja, oče se je s športomrekreativno ukvarjal. Tako je brat enkrat rekel bobu bob: »Petra seza več generacij pred nami in za nami ukvarja s športom.«Kako ste vi zašli v šport?To pa je bilo bolj po naključju. Kot otrok sem bila zelo nemirna,preveč aktivna, vseskozi sem imela željo po gibanju, izražanju sebeskozi šport. Tako da sem najprej tekmovala v krosih, atletiki, inlahko rečem, da sem bila povsod dobra. Potem sem imela sošolko,ki je trenirala tek na smučeh in je bila tudi državna prvakinja, primlajših mladincih. Tudi mene je ta vrsta športa zelo pritegnila, prvaleta treningov pa so potekala skozi igro. Morda sem pri teku nasmučeh tudi vztrajala, ker sem se lahko dolga leta sama vozila natreninge, nisem potrebovala vsakodnevnih prevozov, nisem prevečobremenjevala staršev. Vse to jemljem kot dobro šolo, čepravso se starši marsičemu odrekali, ampak če si iz pravega testa …Delaš sam zase, za svoj denar, vse zastaviš, da bi se dokazal, v temje posebna motivacija. Vložek družine pa je v vsakem pogleduneprecenljiv.Vas zanima delo z mladimi?Da, zelo. Sprašujejo me, ali bi bila trenerka. Vem, da to ne bimogla biti, ker bi bila prezahtevna. Toliko se že poznam in tudivem, kaj prestaja vrhunski športnik. Dejstvo je, da je vse drugoodlična življenjska šola. Roko na srce, ogromno ti da, ampaknenormalno veliko dela vložiš v to. Bila bi zelo stroga trenerka,nisem tip za tako težaško delo. Otrokom pa bi vsekakor radapokazala tek na smučeh, prav tako mladincem in starejšim. Želimjim pokazati, da je tek na smučeh igra, da je to uživanje v naravi,s prijatelji ali pa celo v samoti. Ko greš v naravo, preživiš čas sams sabo, se rekreiraš, vidiš te pozabljene stvari v naravi ... Vidiš, daje lahko svet lep, da je lahko pravzaprav tišina lepa. Da, take stvaribi rada pokazala mladim. Da bi se navdušili, ko bi recimo videliveveričko. Pa da bi se igrala na snegu z njimi. Moj prvi trener, kime je treniral petnajst let, je tudi športni pedagog v šoli, učencemdaje možnost spoznati tek na smučeh. Ko jim daš tiste nestabilnesmučke, jih gledaš, kako se lovijo, padejo, se smejijo, se jim»dogaja«. Vrhunski šport, s katerim se ukvarjam sama, morda ninajlepša stvar na svetu, je kar precej težka za dekle, ampak gre miza to, da bi cele družine rada videla na smučeh, to bi rada videla!Kako to, da ravno ta šport – tek na smučeh?Sem preveč ekstrovertirana oseba, preveč dinamična za ta šport,očitno pa imam določene kakovosti, zmožnosti. Všeč mi je iskatisvoje meje in jih premikati, to mi vzbuja zares lepe občutke. Neprimerjam se drugimi, bolj me zanima, koliko zmorem sama. Tomi pomeni izziv, spodbudo …, da prenesem vse napore. Tišina,mir v naravi, ko se lahko poglobiš vase, mi zadnja leta postajatačedalje bolj všeč.Je tek na smučeh »šport na dolgi rok«? V nekaterih športihpri vaših letih že prenehajo tekmovati.Stara sem 29 let, in pri teku na smučeh velja, da so dekletanajboljša od 26. pa celo do 40. leta. Tako da so tekmovalke stare36, 37 let, pa so zelo dobre. Neka tekmovalka je pri okroglihštiridesetih prvič zmagala na svetovnem pokalu.Doslej so imeli Slovenci več uspeha v biatlonu. Vas nizamikalo, da bi tekmovali v tej panogi?Zdaj se bo grdo slišalo, toda menim, da kdor ne more vztrajatipri teku na smučeh, gre v biatlon. Sploh pa me jezi, ker so oni vbistvu »pobirali« izdelane tekmovalce, mladince, in jih usmerili vbiatlon. Trenutno v tem športu občutijo krizo, ker nimajo zadajmladih, saj vanje niso vlagali. Sicer so nekaj časa imeli odličnemožnosti, ker so pač imeli odlične uspehe.Kaj pa vaše razmere za trening? Ali se naša smučišča lahkoprimerjajo s tujimi?Rogla se vsekakor lahko, pa tudi kje drugje je mogoče trenirati, jepa res, da je vse malo bolj oddaljeno. Ampak, kot rada rečem: kjerje volja, tam je pot.

Ana-Marija Bosak11gneče, tega prerivanja, te nervoze pred startom. Raje imam, daje individualen start, lepo na minute, lepo na 10 kilometrov ali30 kilometrov, to mi je daleč najljubša disciplina, tekma s samimsabo, ne pa, da imam poleg sebe še vse agresivne ženske, ki samočakajo, kdaj bodo vse povozile, prevrnile. Tako da očitno se mimišična vlakna hitreje odzivajo, zato sem v sprintu dobra, ampaknajljubša pa mi je klasika na dolgih progah.Kako so videti priprave v tem športu, kje je poudarek?Petra MajdičGresta družinsko življenje in šport skupaj?To je v bistvu zelo težko speljati, ker vrhunski šport terja cel kupstvari, trenutno je zelo težko. Ampak tudi to se da, če se hoče.Uživanje poživil pri teku na smučeh. O tem se ne govoritako veliko kot pri nekaterih drugih športih. Imate tuditestiranja?Da, pogosto. Čeprav moram reči, da so me zadnja leta kar primiru pustili, želela bi si, da bi me več testirali, ker obstaja bazapodatkov in potem med sezono preverjajo redne preglede. Jazsem na voljo in je zaželeno, da to opravljajo redno. Vsak bi radpreveril svoje meje, jih celo prestopil, toda morala je pač morala.Zame je šport tudi moralni izziv, zato si rečem: v redu, ne bomuživala poživil, poglejmo, do kam lahko sežem? Vprašujemo se,tudi jaz se vprašujem, kako bi se odrezala? Bi zmagala? Kdo bibil najboljši, če bi bile vse sotekmovalke na startu »čiste«? Velikovprašanj je.Kaj pa sicer jeste? Ste kot aktivna športnica zavezani hkakšni posebni dieti, kaj je prepovedanega na krožniku?Ah, jem čisto tako kot normalni ljudje. Prav presenetljivo, imam že»sprogramirano« tako, da po dolgih, težkih treningih samodejnoposežem po ogljikovih hidratih, ali si kaj skuham sama ali naročimv restavraciji. Zelo rada imam sadje, zelenjavo, čokolado –obožujem jo –, kava je tako in tako moja droga, vse to so stalnicena mojem krožniku. Nimam kakega posebnega jedilnika. Ko sembila mlajša, sem imela nekaj kilogramov več, zadnja leta pa imamkar težave, da zaužijem dovolj hidratov.Vaša paradna disciplina je sprint. To pomeni na dan –koliko – vsaj štiri tekme?Če hočeš med prvih dvanajst, moraš v vsakem primeru odpeljatištiri tekme. To je naporno. No, jaz ga sovražim! (Res?) Da,sovražim sprint, čeprav sem ironično v njem najboljša, ker jepsihično zelo naporen, ker te zdela, ker ne prenašam dobroS prejšnjim trenerjem sva enkrat ugotovila, da je razmerje50 : 30 : 30. Psihične priprave 50 odstotkov, to je v glavi,30 je talent, 20 pa oprema. Vedno je glava odločilna, da veš,da boš zdržal.Kako se odločate, katere tekme boste v sezoni izpustili?Na podlagi forme, tega, kaj želiš v sezoni doseči, koliko vrhuncevboš postavil, kdaj jih boš postavil … Če začneš sezono slabo, sidaš nekaj časa, če se ne izboljša, skušaš sezono pač samo rešiti,delaš vse, da bi vsaj na eni tekmi zmagal. Če pa mi gre dobro, paposkušam ta nivo obdržati, odpadejo pa po navadi daljše poti,recimo Kanada, odpovem se tudi tekmam, kjer vnaprej iz izkušenjvem, da ne bom dobra.Glede na to, da trenirate zimski šport, verjetno nistezmrzljiv tip človeka? Vam je težko zjutraj vstati iz toplepostelje in se pognati na bele strmine?Uf, na mraz pa se nikoli ne navadim, ne! Smešno je, da obožujemsneg, ampak me po navadi sprva zebe, saj ko se ogrejem inkončam trening, je v redu, zjutraj pa … Zadnjič sem trenirala, koje bilo zunaj minus 18, priznam, da mi je volja zelo hitro kopnela.Dopust kot vrhunska športnica sploh imate?Da, bolj ali manj ga imam. Letos nimam velike potrebe po njem.Če čutim v sebi, da moram trenirati, dam tudi kakšen dan dopustaza to, ko pa si vzamem prost dan, pa mi ne omenjajte športa,znam biti pravi lenuh, res od jutra do večera v postelji! Sicer patudi regeneracijo lahko jemljem kot neke vrste dopust.Kako potujete na tekme?Večinoma res z avtomobili, kdaj z letali. Morate vedeti, datekmujem že skoraj dvajset let, iti nekam v Evropo ali na trening alina tekmo mi je res že nekaj vsakdanjega.Se kdaj vozite z vlakom?Ne, žal ne. Kot otrok sem se nekajkrat vozila, pa lani spomladisem šla v Beograd z vlakom, pravo doživetje. Res mi je bilo všeč,na vlaku je bil ogromen, dober kupe, in barček na koncu vlaka, dasmo lahko šli na kavo. Mislim, da je to prevozno sredstvo dobraalternativa, saj lahko počivaš, kaj v miru prebereš. Z avtomobilismo se pa res malo razvadili.

Z vlakom v tujino12Beljak. Na mostu čez DravoTrg bana Jelačiča, ZagrebNe prezrite privlačnih ponudbKrožna vozovnica REGIO ASZakaj ne bi zarisali zanimivega kroga prek Slovenije in sosednje Avstrije? Ne, ne sšestilom, z vlakom! Za ta namen je najbolj prikladna krožna vozovnica REGIO AS napoti Ljubljana–Jesenice–Beljak–Celovec–Prevalje–Maribor–Celje–Ljubljana. Potujetelahko tudi v obratni smeri. Poljubna je tudi izbira odhodne postaje – potnik lahkozačne potovanje tudi v Mariboru ali Celju. Na tej relativno dolgi poti se boste dodobranaužili čara potovanja z različnimi vlaki, vmes pa si lahko privoščite tudi postanke –morda le kratkega za kavo, morda večurnega za ogled katerega od mest na tej potiali pa postanek za nakupe ali morda celo za bivanje čez noč. Vse to si lahko privoščitez vozovnico, ki stane le 29 evrov, velja pa štiri dni. S sabo lahko vzamete tudi otoke.Za otroke od 6. do 15. leta starosti je cena še bolj ugodna – le 14,50 evra. A predpolnočjo zadnjega dne veljavnosti vozovnice se je treba pripeljati do doma – pa čepravvam je na poti še tako lepo.Skupine mladih na HrvaškoPosebna ponudba velja za potovanja skupin mladih do 20 let na Hrvaško. Gre za kar70-odstotni popust na redno ceno za potovanja z vlakom iz Slovenije na Hrvaškoza enosmerna in povratna potovanja v 2. razredu. Kot skupina se šteje, če skupajpotuje najmanj šest oseb. Za povratno potovanje do Zagreba mladi v skupini plačajonamesto 19,40 evra le 7,20, kar je res zanemarljivo. Potovanje z vlakom na Reko stanele 7,40 evra (namesto 20 evrov), v Pulj 11,40 evra (namesto 30,40 evra), v Split 28,60evra (namesto 76,40 evra). A to še ni vse. K skupini seveda sodijo še spremljevalci, kipotujejo celo zastonj. Število spremljevalcev, ki lahko koristijo ugodnost brezplačnegaprevoza, je odvisno od velikosti skupine. Za mlade, ki jih mika jadranska obala, simorda želijo obiskati koncert katerega od znanih pevcev v Zagrebu ali pa kaj drugega,kar se dogaja na Hrvaškem – za vse to je nova ponudba prava stvar.Arena v PuljuRekaNovice v mednarodnem prometuVlak Maribor–Ljubljana–PuljSezonski vlak v Pulj bo tudi letos vozil že v času prvomajskih praznikov, in sicer od25. aprila do 3. maja. Vlak ima odhod iz Ljubljane ob 6.33, prihod v Pulj ob 10.51.Nazaj iz Pulja gre vlak ob 18.10 in prispe v Ljubljano ob 22.41. Pravzaprav je tozveza iz Maribora, saj vagoni Maribor–Ljubljana–Pulj vozijo v sestavi vlaka 1605,s tem pa bodo tudi potniki iz Štajerske in Zasavja v času prvomajskih praznikovimeli neposredno zvezo do Pulja. Odhod iz Maribora je ob 3.50, iz Celja ob 4.51in Zidanega Mosta ob 5.17. Ob vrnitvi se bodo potniki prav tako lahko peljali brezprestopanja do Zidanega Mosta, Celja in Maribora, in sicer z vlakom 1604.Vlaki Ljubljana–RekaMini počitnice na opatijski rivieri ali pa le kratek enodnevni izlet nam bodo pravtako napolnili baterije. Na Reko lahko potniki potujejo z dvema vlakoma. Prvi imaodhod iz Ljubljane ob 6.20, drugi ob 14.53. Pri popoldanskem vlaku velja omeniti,da se z njim brez prestopanja do Reke lahko odpravijo tudi potniki iz Maribora inCelja. V EuroCity vlaku Emona 151 je namreč vagon, ki vozi neposredno na potiDunaj–Ljubljana–Reka in ga v Ljubljani dodajo vlaku, ki potuje na Reko. Z Reke sepotniki lahko vračajo ob 12.57 (pri tem vlaku je neposredna povezava tudi do Celjain Maribora) in ob 20.45.

Ana Tušar, Mirjana Vanovac13Kam?Z otroki na prvomajske izlete ali potep kar takoBližajo se prvomajske počitnice. Ne bodite sužnji avtomobila. Tanaj ostane lepo doma na dvorišču, vi pa si raje privoščite nekajdrugačnega, nekaj malce pustolovskega. Zakaj ne bi svojih otrokpopeljali na izlet na tuje, jim pokazali druga obzorja, jim začeliprivzgajati drugačne vrednote? Ste morda pomislili, da bi peljaliotroke na izlet v sosednje države? Morda na izlet do Zagreba,Gradca ali pa dlje, do Dunaja, Prage, Budimpešte, Beograda?Potovanje bo ne le udobno in brezskrbno; zaradi posebnihugodnosti za potovanja otrok bo tudi poceni, kar je v teh kriznihčasih nadvse pomembno. In ne pozabite, vašemu otroku bopotovanje z vlakom, še zlasti če tega še nikoli ni izkusil, gotovonepozabno doživetje.Temeljno določilo na vseh železniških upravah pri prevozu otrokje, da otroci do dopolnjenega 4. leta starosti potujejo brezplačno,če ne potrebujejo lastnega sedeža, in če potujejo v spremstvuodraslega, ter da se za otroke do dopolnjenega 12. leta starostiplača polovica cene za odrasle. Nekatere železniške uprave paPrecej manj je znano, da za potovanja otrok obstaja tudivozovnica InterRail, in sicer po polovični ceni. V tem primeru veljastarostna meja od 4. do dopolnjenega 12. leta starosti. Kupitelahko vozovnice InterRail Global Pass za potovanje po 30-ihdržavah ali pa InterRail One Country Pass za potep po posamezni,poljubno izbrani državi.In ker je Budimpešta nadvse lepo mesto, do katerega se dapripeljati brez prestopanja, naj omenimo, da na vlaku IC Citadellavelja posebna ponudba Budapest Spezial, po kateri boste zapovratno potovanje otroka na poti Ljubljana–Budimpešta plačali le19,50 evrov, število sedežev v tej ponudbi pa ni omejeno.Gloriette, palača Schönbrunn (foto: David Monniaux).ponujajo brezplačni prevoz do dopolnjenega 6. leta starosti,in sicer so to: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Finska,Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Slovaška, Slovenija, Švica,Švedska, Srbija, Črna gora in pomorska družba Attica. Naslednjiprevozniki pa so za potovanja otrok po polovični ceni zvišalizgornjo mejo 12 let, in sicer je starostna meja:• za potovanja po Srbiji, Črni gori in Madžarski: dopolnjeno14. leto,• za potovanja po Slovaški, Avstriji in Nemčiji: dopolnjeno 15. leto,• za potovanja po Švici, Danski, Norveški, Veliki Britaniji in Irski:dopolnjeno 16. leto,• za potovanja po Finski: dopolnjeno 17. leto.Za potovanja družin v tujino je gotovo ena najprimernejšihponudb City Star. Na potovanjih v Avstrijo, Bosno in Hercegovino,Republiko Srbsko, Nemčijo, na Hrvaško, Češko in Slovaško se otrocistari do petnajst let peljejo celo brezplačno, če potujejo poponudbi City Star v spremstvu najmanj enega izmed staršev alistarih staršev. Za potovanja otrok od 6. do dopolnjenega 12. letastarosti v Srbijo, Makedonijo in Grčijo s ponudbo City Star velja, daimajo otroci 75 odstotkov popusta, kar je prav tako zelo ugodno.Če se vam ponudbe zdijo cenovno zanimive in vas je zamikalopeljati otroke na izlet v tujino, dobite vse dodatne informacije naželezniških postajah, spletnih straneh Slovenskih železnicwww.slo-zeleznice.si ali po e-pošti potnik.info@slo-zeleznice.si.Bodo torej letošnji prazniki nekaj posebnega? Morda za vašeotroke izlet v neznano?Turistični avto na Starem trgu v Pragi (foto: Ronald Smith).

Svet je velik14Švicarski gorski raj RigiGoro Rigi v osrednji Švici povsem upravičeno imenujejo Kraljicagora, saj je izjemno lepa in posebna. Že stoletja jo občudujejoin obiskujejo turisti z vsega sveta. Tisoč osemsto metrov visokagora kraljuje nad jezerom Luzern in nad jezerom Zug. Z nje se navse strani razteza čudovit razgled na okoliška jezera in majhnašvicarska mesta.Dandanes še vedno priljubljena zanimivost viktorijanske dobe jeopazovanje sončnega vzhoda z vrha gore Rigi. Gostje v hoteluna vrhu gore se prebudijo ob zvokih alpskega roga ter se zaviti vodeje povzpnejo na lesen podest, od koder lahko opazujejo sonce,ki se v oddaljenosti vzpenja nad gorskimi vrhovi. Da bi poskrbeliza prevoz turistov na vrh, so krajani v preteklosti razvili celoprevozniško panogo. Večina turistov se je na goro odpravila peš,drugi s konji. Mogoče pa je bilo najeti nosače, ki so jih nosili, karje stalo pol manj kot najem konja. Nosači so morali biti prav močnimožje! Danes je veliko lažje priti na goro. Prvo zobato železnicov Evropi so zgradili prav tukaj, leta 1871. Železnica se dviga spostaje Vitznau ob jezeru in vozi do postaje Rigi Kulm na vrhugore. Leta 1875 je bila zgrajena še proga z druge strani gore.Ob jezeru Luzern, blizu postaje Vitznau, leži mesto Weggis.Železnici je vedno zavidalo njen uspeh, in je zato iskalo možnostiza lastno povezavo do vrha gore Rigi. Želja prebivalcev Weggisase je uresničila konec leta 1968, ko je začela voziti žičnica. Ob25. obletnici žičnice, leta 1993, so prvotni rdeči žičniški kabinizamenjali z novima, belima panoramskima kabinama. Žičnica sepovzpne na višino 924 metrov v desetih minutah. Vožnja je zeloatraktivna. Turistom ponujajo izlet Švicarska panorama, ki traja uroin dvajset minut. Žičnica se počasi vzpenja in ob vrnitvi v dolinovam hostesa postreže poseben obrok v kabini.Še vedno pa so na vrh gore zelo priljubljeni prevozi z vlakom. Tavozi s postaje Vitznau ali Arth Goldau. Druga možnost je prevozz žičnico iz Weggisa. Vlaki so sodobni in udobni. Ponudbodopolnjujejo obnovljena vozila in parni stroji, ki vozijo obRigi privabi veliko obiskovalcev.

Ronald Smith15Pod goro Rigi, ob jezeru Luzern.posebnih priložnostih. Mogoče jih je najeti za zabave in poroke.Lahko jih najamejo tudi navdušenci in turisti. Število znamenitostiin dejavnosti se nenehno povečuje, med katerimi so sankanje zbakljami, ki je verjetno nadvse zabavno, potem polet z zmajem,jadralno padalstvo, smučanje, deskanje. Na vrhu gore potekavsako leto tradicionalno švicarsko prvenstvo v rokoborbi, kjer semočni možje z vrečo, opasano okrog bokov, pomerijo v rokoborbina tleh, posutih z žagovino, v metanju zastave in pihanju valpski rog.Rigi je priljubljena vse leto in na njej je veliko različnih zimskihšportnih objektov, ki so primerni za vse ravni znanja in spretnostiter za vse globine žepov. Prav tako je na gori in okrog nje tudiveliko kakovostnih hotelov, dostopnih vsem slojem, švicarska hranapa je na splošno zdrava in kakovostna.Vlak družbe Rigibahnen.Gibanje na svežem visokogorskem zraku, sonce in spektakularnirazgled na Alpe zbujajo tek po specialitetah, kot so pečenice,golaževa juha, alplermagroni - jed iz makaronov, sira,krompirja in čebule; postrežejo jo vedno z jabolčno omako naposebnem krožničku - in rösti – običajno velik krožnik, obložen zocvrtim krompirjem, smetano, čebulo in ocvrtim jajcem – res zelonasitna jed!

Svet je velik16V poletni turistični ponudbi vozijo tudi parne lokomotive.Tudi sladice so mikavne; sadne pite, sladoledi in lešnikov stengel.Stengel je štruca, po obliki podobna dolgi klobasi, polnjena zmešanico orehov. Zdi se, da je stengel posebnost tega območja vosrednji Švici. Če vam je všeč kruh, lahko izbirate med številnimivrstami. Kruh s štirimi vrstami orehov je trd, okusen in odličnotekne k njihovim sirom z alpskih pašnikov. Krave vodijo vsakoPogled na goro Rigi.

17Parna veterankabo spet vozila na RigiObnovljena parna lokomotiva številka 7 iz leta 1873 – zapuščinaprvotne železnice Rigibahnen – je nekoč redno vozila s postajeVitznau na vrh gore Rigi. Še vedno je posebnost, saj je leta 1882edina ušla zamenjavi navpičnih kotlov z vodoravnimi. Poznejeso jo odpeljali v prometni muzej v Luzernu, kjer je domovalado praznovanja 125-letnice železniške proge Rigibahnen leta1996. Takrat so jo obnovili in prepeljali na gorsko železnico, da bivozila v poletni sezoni. Nato so jo še enkrat »upokojili«. Lani so vprometnem muzeju, zaradi obnovitvenih del, potrebovali prostor,zato so lokomotivo odpeljali v Vitznau, kjer so jo v železniškihdelavnicah ponovno usposobili za vožnjo.Letos poleti bo parna veteranka dopolnjevala ponudbo turističnihvoženj na Rigi. Njen vozni red se zdi na prvi pogled zapleten,vendar bo omogočal ogled znamenitosti na obeh straneh gore inponuja največ možnosti za zbiranje vtisov, medtem ko bo številka7 osvajala gorski vrh.Hotel Rigi Kulm.leto na visokogorske pašnike, vendar ker ni smotrno voziti mlekavsak dan s hribov, na gorskih kmetijah proizvajajo sir posebnega,močnega okusa.Potovati po Švici je enostavno, saj je omrežje javnega prevozagosto prepredeno z vsemi oblikami prevoza: vlaki, avtobusiPosebnost sedmice je navpični kotel.Parna lokomotiva št. 17 na postaji Vitznau pod vznožjem gore Rigi.in ladjami. Švica verjame v integrirani prevoz, tako da enotnavozovnica Swiss Pass velja hkrati za vlak, avtobus, ladijski prevoz inžičnice. Vredna ogleda je spletna stran Švicarskih železnicwww.sbb.ch in spletna stran www.myswitzerland.com. Vsakdo, kije kdaj obiskal Švico, je bil navdušen. Pojdite in oglejte si jo še vi.Od 30. maja do 29. junija bo številka 7 vozila na vrh gore obpetkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Vlak bo odpeljal spostaje Viztnau ob 9.16, z vrha Rigija pa se bo odpeljal ob 15.00.Od 1. julija do 17. avgusta bo št. 7 vozila s postaje Arth Goldauob 9.15 vsak dan, razen ob torkih. Od 21. avgusta do 27.septembra bo vozila prav tako s postaje Arth Goldau ob 9.15,vendar samo ob petkih in nedeljah. Od 22. avgusta do 29.septembra bo vozila s postaje Vitznau ob sobotah in ponedeljkih,ob 9.16, vračala pa se bo ob 15.00, toda v Arth Goldau.Vožnja s parno veteranko – lokomotivo št. 7 – bo nedvomno zelopriljubljena turistična zanimivost. Ker so zmogljivosti omejene, sesplača rezervirati termin, lahko kar po spletu: www.rigi.ch.Letošnje poletje na Rigiju bo v znamenju pare!

Evropa na dlani18Z vlakom v Beljak in CelovecBeljak (nemško Villach, 501 m) je drugo največje upravno,kulturno in turistično središče Koroške. Leži ob sotočju rek Dravain Zilja na severni meji slovenskega narodnostnega ozemlja.Ob popisu leta 2002 je mesto imelo 57.612 prebivalcev, odtega 382 Slovencev. Območje Beljaka je bilo naseljeno že vpredzgodovinskem času. Rimljani so na mestu sedanje župnijskecerkve sv. Martina na desnem bregu Drave postavili cestnopostojanko Santicum. Izvorni slovenski naziv mesta naj bi bil Velak(v pomenu pomemben človek, »veljak«) od tod pa naj bi nastaloime Belak in nazadnje Beljak. Frankovski cesar Karel Veliki je leta811 na ozemlju Karantanije določil reko Dravo kot cerkveno mejomed Solnograško (Salzburg) nadškofijo na severu in Oglejskimpatriarhatom na jugu. To je bilo odločilnega pomena za kasnejšozgodovino Slovencev, saj se je zaradi te razmejitve ozemlje naKoroškem severno od Drave po letu 1200 v glavnem ponemčilo,južno od Drave pa se je slovenski jezik ohranil. Beljak je leta1060 postal trg, leta 1240 pa mesto. Močan potres leta 1348Turistična ladja na Dravi na Peravi (Perau) v Beljaku.je mesto skoraj popolnoma uničil, med drugo svetovno vojno paje bilo kot pomembno železniško križišče močno bombardirano inporušeno.Mestna župnijska cerkev Sv. Jakoba s konca 15. stoletja se ponašas 94 metrov visokim zvonikom, ki je najvišji na Koroškem. Zgalerije na zvoniku je lep razgled na okolico Beljaka, Osojščico(Gerlitzen), Kepo in Dobrač. Zanimiva je cerkev Sv. Križa na Peravi(Perau) na desnem bregu Drave v Beljaku (http://www.kam.si/romarske_cerkve/perava_v_beljaku.html), ta stoji na nekdanjemposestvu Jurija Žige Regačnika. Tam se je leta 1708 pričela iz ziduprikazovati »podoba Križanega«, danes si jo lahko ogledamo vcerkveni kapeli. Od kongresnega centra Beljaka se v sezoni lahko sturistično ladjo zapeljemo po Dravi. Vozni red ladje je nahttp://www.schifffahrt.at/drau/html/index_drau.html. Uradnaturistična stran Beljaka s spletnimi kamerami je na internetni stranihttp://www.villach.at/inhalt/englisch/17912.htm.Pogled z razgledne galerije zvonika cerkve sv. Jakoba v Beljaku naMestni trg z Mestno hišo.Pogled z razgledne galerije zvonika cerkve sv. Jakoba v Beljaku naZahodno železniško postajo.

Rado Smerdel19Celovec ob Vrbskem jezeru (nemško Klagenfurt am Wörthersee,446 m, 92.000 prebivalcev) je glavno mesto avstrijske zveznedežele Koroške, sedež deželnega zbora in deželne vlade tersredišče političnega, gospodarskega in kulturnega delovanjaStari trg (Alter Platz) v Celovcu.kamen« (fürstenstein), ki je razstavljen v Dvorani grbov v Deželnemdvorcu (Landhaus), upodobljen pa je tudi na slovenskemeurokovancu za dva centa. Knežji kamen je do leta 1862 stal naKrnskem gradu nad Gosposvetskim poljem, na njem pa so poedinstvenem obredu v slovenščini ustoličevali karantanske(in kasneje koroške) kneze in vojvode vse do leta 1414. Poopustitvi tega obreda so novi koroški vojvode še vse do 1728slovensko prisegali v Dvorani grbov v Deželnem dvorcu v Celovcu.Več o knežjem kamnu lahko v slovenščini preberemo na spletnistrani http://www.fuerstenstein.at/zgodovina/C8. Blizu Deželnegadvorca je mestna župnijska cerkev Sv. Egidija z 92 metrov visokimzvonikom, na njem pa je razgledna galerija, s katere je lep razgledna Celovec in okolico. Na galerijo se obiskovalci povzpnejo postrmih krožnih stopnicah. Od leta 1592 je središče mesta Novi trg(Neuer Platz), na katerem stojita simbol mesta Celovca – Zmajevvodnjak (Lindwurmbrunnen iz leta 1590) in kip cesarice MarijeTerezije (1717–1780). Na zahodni strani trga stoji renesančnaNova mestna hiša (Rathaus). Zanimiva sta tudi staro središčemesta na Starem trgu (Alter Platz) in stolna cerkev sv. Petra inPavla. Spletna stran Slovenskega planinskega društva Celovec jeJutri bo v Celovcu smenj,tja gor ga bom peljala,ali ga bom zatavšalaal ga bom prodala.Slovenska narodna:Jutri bo v Celovcu smenjkoroških Slovencev. Po ljudskem štetju je leta 2001 v Celovcugovorilo slovensko 1,9 % prebivalcev, v Celovcu pa je imelosvoje stalno bivališče 10 % koroških Slovencev. Celovec je prvičomenjen leta 1181 kot majhen trg ob reki Glini (Glan) severnood današnjega mesta. Leta 1252 je dobil mestne pravice inobzidje, leta 1518 pa je postal glavno mesto vojvodine Koroške.Po železniški povezavi Celovca s Št. Vidom ob Glini (St. Veit an derGlan) leta 1863 in »Južno železnico« (Maribor) je mesto postalogospodarsko središče regije. V ofenzivi konec maja 1919 je vojskakraljevine SHS zasedla južno Koroško, slovenski general RudolfMaister pa je za tem poveljeval koroškemu obmejnemu poveljstvuplebiscitne cone A. Ker Koroški plebiscit 10. oktobra 1920 v coniA ni uspel, se v coni B, kamor je spadal Celovec, zato ni izvedel.Maja 1945 so partizanske enote za krajši čas zasedle južnoKoroško, skupaj z britanskimi enotami pa tudi Celovec. V sedmemčlenu Avstrijske državne pogodbe, podpisale so ga zavezniškezasedbene sile v Avstriji na Dunaju 5. maja 1955, so zagotovljenepravice slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem.Celovec in okolica sta obiskovalcem v slovenščini predstavljenana spletni strani http://www.info.klagenfurt.at/slovenski/index.asp. Tam si poiščimo brošuro v formatu Adobe (pdf) z naslovomSprehod po starem mestu. Za Slovence je največja znamenitostCelovca in simbol slovenske karantanske državnosti »knežjiNovi trg (Neuer Platz), na katerem stoji simbol mesta Celovca –Zmajev vodnjak (Lindwurmbrunnen).na http://www.planinci.at/zgodovina/zgodovina.htm. V Celovcuje sedež Celovške Mohorjeve družbe, ki izdaja knjige v slovenščiniin nemščini. Celovec je tudi sejemsko mesto. Sejmišče je v bližiniglavne železniške postaje, več informacij o njem in koledar sejmovv slovenščini je na http://www.kaerntnermessen.at/slo/index.htmCelovec je dostopen iz Ljubljane z Euro City in Inter City vlaki(s presedanjem v Beljaku) v dobrih dveh urah. Za orientacijo napotovanju bo zadoščala že avtokarta Slovenije. Dvojezična spletnakarta Koroške je na http://www.nsks.at/viewkarta.html, v tiskaniobliki pa jo poiščimo v knjigarnah Mohorjeve družbe v Ljubljani,v Celju in v Celovcu. Za enodnevni izlet v Beljak in Celovec sta priSlovenskih železnicah po ugodni ceni na voljo povratna in krožnavozovnica Regio AS.Prijetno potovanje!

Reportaža20Slikovita ToskanaVsepovsod opevana Toskana je lahko prav prijeten cilj za izlet ališe raje vsaj za krajše počitnice. Do slovite toskanske prestolniceFirence se lahko podamo tudi z vlakom. Po železniških tirih paje mogoče spoznavati tudi druga privlačna toskanska mesta,kot so Pisa, Lucca, Siena ... Še bolj prijetno pa se je podati domanjših krajev in med vinorodne griče. Tudi tja vodijo nekatereželezniške povezave. Nekoč je bila Toskana še gosteje prepredenaz železniškimi tiri. Številni tiri so žal opuščeni, nekatere pa so rešilizaradi starih muzejskih vlakov, s katerimi se je mogoče, predvsemiz Firenc in Siene, podati na ogled podeželja.Prva železniška proga v Toskani je bila odprta leta 1844.Povezovala je Livorno in Piso. Kmalu je sledilo nadaljevanjepovezave iz Pise proti Firencam, hkrati pa so začeli graditiželeznico v okolici večjih mest. Skozi Toskano že dolgo potekatadve železniški povezavi prek Apeninskega polotoka – ena skoziFirence druga pa ob obali skozi Livorno.Leonardova zapuščinaZa prenočevanje si kaže izbrati katerega izmed manjših krajev.Morda vsaj kakšno noč v eni izmed številnih starih kamnitih vilali hiš. Počitnice na starih obnovljenih posestvih so že dolgo zelopriljubljene, saj je tam najlaže občudovati, vonjati in okušati lepoterodovitne Toskane. Stare hiše, med katerimi številne premorejobazen, so preurejene v udobne apartmaje. Na posestvih je mogočespoznavati tudi delo v vinogradih, oljčnih nasadih ali vinogradih inseveda degustirati odlična vina, olja in značilne jedi.Eden izmed prijetnejših manjših krajev je Vinci. Naselje, stisnjenovrh griča, na prvi pogled ne izstopa posebno. Toda v ostankihnekdanjega gradu je urejen muzej, posvečen enemu najboljznanih italijanskih ustvarjalcev Leonardu da Vinciju (1452–1519).Skoraj drug poleg drugega so pravzaprav urejeni kar trije muzeji.Vsak na nekoliko drugačen način prikazuje dela in zamisli genija,Siena je eno najbolj obiskanih toskanskih mest.

Igor Fabjan21V toskanski gostilni je vedno prijetno posedeti.ki se je izkazal kot arhitekt, astronom, naravoslovec, izumitelj,kipar, slikar in še kaj. Kljub temu da ni imel formalne izobrazbe!Poleg slavne Mone Lise so med njegovimi zamislimi tudi mostmed Evropo in Malo Azijo, helikopter, jadralno letalo, tank,podmornica, uporaba sončne energije, mehanično računaloin še in še.Ne spreglejte Leonardovega muzeja v Vinciju.Leonardo se je pogosto podpisoval le z imenom. Rojen je bil vbližnji vasici Anciato, njegova rojstna hiša pa se je ohranila dodanašnjih dni in si jo je tudi mogoče ogledati. Je na robu oljčnihnasadov, ki skupaj z vinogradi obdajajo vas in dajejo značilnopodobo okolici mesteca Vinci.Ostržkovo mestoŠe eno izmed privlačnih mestec na tem koncu Toskane je Collodi,ki slovi kot rojstni kraj avtorja znamenitega Ostržka (Pinocchio).Carlo Lorenzini si je nadel priimek po rojstnem mestu. Napisal jeeno samo knjigo in ta je postala uspešnica že ob prvi izdaji leta1883.V mestu Collodi je mogoče obiskati pravo Ostržkovo deželo. To jemanjši zabaviščni park, v katerem je ob poteh vse polno likov, ki sospremljali Ostržka v nenavadni zgodbi. Nad parkom so navdušenipredvsem najmlajši in seveda vsi ljubitelji lesenega junaka.Priljubljeni lik se pojavlja v vseh mogočih oblikah v tamkajšnjemmuzeju in na stojnicah s spominki. Collodi pa se ponaša še z večjoatrakcijo. To je Garzonijeva graščina s privlačnim renesančnimparkom. Graščina, ki se dviguje tik nad mestom, žal ni odprtaza oglede. Zato pa se je mogoče podati v razkošen vrt, ki se jeob nastanku v 17. stoletju lahko kosal z najbolj sijajnimi vrtovi vEvropi in je vzbujal zavist takratnih aristokratov. Nič čudnega, daga je do današnjih dni obiskovalo mnogo najslavnejših oseb, obskrbno urejenih gredicah pa so nastali številni filmski posnetki.

Reportaža22Mnoge stare hiše in vile so preurejene v apartmaje.V teh krajih je doma tudi Ostržek ...Simetrično zasnovani vrt se razprostira pod strmim pobočjem,na vrh katerega vodi monumentalno oblikovano stopnišče zrazglednimi terasami. Vsepovsod pa se pretaka voda, tudi v oblikirazkošnih vodnjakov. Na robu vrta k ogledu vabi še ena zanimivost– hiša metuljev. V najnovejši pridobitvi mesta si je mogoče ogledaticelo paleto pisanih tropskih lepotcev, ki se na videz brezbrižnospreletavajo med očaranimi obiskovalci. Hiša je zgrajena pozgledu čedalje bolj priljubljenih tropskih hiš, kakršne je mogočeobčudovati širom po Evropi. Najbližje Sloveniji pa v kraju Bordone,v Furlaniji-Julijski krajini.Nad mogočno utrdbo Monteriggioni se je navduševal tudi Dante.

23Garzonijev vrt so občudovali že pred stoletji.Za srednjeveškim obzidjemŠtevilna utrjena mesta v Toskani pričajo o razkošni preteklostipokrajine, skozi katero so že od nekdaj vodile pomembne trgovskepoti. Eno izmed manj znanih mest je morda Monteriggioni, nadkaterim se je navduševal sam Dante Alighieri. Mestece z lepoohranjenim, dobrih deset metrov visokim obzidjem in še višjimiobrambnimi stolpi ponosno kraljuje vrh griča nedaleč stran odenega najbolj privlačnih toskanskih mest, Siene. MonteriggioniV Collodiju vzbuja največ pozornosti Garzonijeva graščina.deluje skoraj kot privid, saj se krožna utrdba na vrhu griča karnaenkrat pojavi ob cesti. S parkirišča pod obzidjem se v nekajminutah povzpneš do srednjeveškega mesteca, ki obsegaducat hiš, nekaj restavracij, prodajaln, vinotek in seveda cerkev.Obsežen vaški trg je središče dogajanja, katerega je mogoče vmiru opazovati tudi z obzidja, ki obkroža celotno mesto. V mestuje še posebno živahno sredi julija, ko tu poteka srednjeveškifestival. Takrat je mogoče za visokimi zidovi občudovati kraljevičein princese, viteze, trgovce, zabavljače in druge zanimive like izdavno minulih časov.Manjših, a zanimivih krajev je v Toskani še veliko, zato si je za obisktreba vzeti dovolj časa, še bolje pa jih je obiskati (čim) večkrat!Če se odločimo za spoznavanje Toskane z vlakom,je treba potovanje kombinirati z avtobusnimiprevozniki, ki povezujejo manjše kraje. Zanimivamožnost pa je spoznavanje pokrajine s kolesi.Nekateri vlaki namreč omogočajo tudi prevozkoles, in tako se lahko v bližino zastavljenih ciljevelegantno pripeljemo z vlakom.

Uporabne informacije24VozovnicePonujamo vam različne vrste vozovnic – vozovnice za posamičnain skupinska potovanja, povratne vozovnice, mesečne,večmesečne, polletne in letne vozovnice. Vozovnice lahko kupitev predprodaji največ dva meseca prej, abonentske vozovnice(letne, polletne, mesečne in tedenske vozovnice) pa največ sedemdni prej.Vozovnice za notranji promet lahko kupite na železniškihpostajah in pri pooblaščenih potovalnih agencijah. Če na postajiali postajališču vozovnice ni mogoče kupiti, jo lahko kupitena vlaku.Vozovnice za mednarodni promet lahko kupite na železniškihpostajah Brežice, Celje, Divača, Dobova, Ilirska Bistrica, Jesenice,Koper, Kranj, Krško, Laško, Lesce-Bled, Litija, Ljubljana, Maribor,Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Pivka,Postojna,˝Pragersko, Ptuj, Rogaška Slatina, Sevnica, Sežana,Škofja Loka, Trbovlje, Velenje, Zagorje in Zidani Most ter pripooblaščenih potovalnih agencijah.Vozni redi in cene vozovnicPodrobnejše informacije o potovanjih z vlakom, voznemredu, cenah in ponudbah Slovenskih železnic lahko dobite nanaši spletni strani, po elektronski pošti, v klicnem centru ininformacijskih centrih.Spletna stran: www.slo-zeleznice.siE-pošta: potnik.info@slo-zeleznice.siKlicni center: (01) 29 13 332vsak dan od 6.00 do 22.00Info center LjubljanaDelovni čas: vsak dan od 6.00 do 21.30Telefon: (01) 29 13 391Info center CeljeDelovni čas: od ponedeljka do sobote, razen ob praznikih,od 6.00 do 17.30.Telefon: (03) 29 33 156PIC KoperDelovni čas: od ponedeljka do petka od 4.50 do 19.15Ob sobotah od 4.50 do 15.15Ob nedeljah in praznikih od 8.35 do 19.15Telefon: (05) 29 64 158Info center MariborDelovni čas: vsak dan od 6.05 do 20.20Telefon: (02) 29 22 164 in (02) 29 22 160Avtomatski telefonski odzivnik: 090 93 9801Odhodi vlakov iz Ljubljane v vse smeri.Teletekst: strani 184 do 189.WAP: wap.slo-zeleznice.siOsebna prtljagaPrevoz osebne prtljage je brezplačen. Športna oprema, ki se lahkonamesti kot osebna prtljaga nad ali pod potnikovim sedežem,se prevaža brezplačno. Za prevoz večjih predmetov se zaračunadodatek za preobsežno prtljago, ki znaša 5 evrov za prevoz do50 km, za vsakih nadaljnjih 50 km pa dodatno en evro. V potniškevagone ni dovoljeno prinašati nevarnih predmetov.Na postajah Ljubljana, Celje, Maribor, Postojna, Divača, Koper,Nova Gorica in Sežana lahko shranite prtljago v avtomatskihgarderobnih omaricah.Prevoz kolesZ vlakom lahko prepeljete spremljana kolesa in kolesa z motorjem.Prevoz koles je mogoč z vlaki, ki so v voznem redu označeni spiktogramom kolesa. Dnevna vozovnica za kolo v notranjemprometu stane 2,80 evra. Dnevna vozovnica velja z veljavnovozovnico za potnika. V tujino lahko s kolesom potujete v Avstrijo,Italijo, na Hrvaško in Madžarsko. Vozovnica za prevoz kolesa izSlovenije stane 5 evrov, iz tujine pa 5 do 12 evrov.Prevoz živaliBrezplačno se prevažajo majhne udomačene živali, ki so zaprte vkletke ali košare in ki se lahko namestijo kot osebna prtljaga, termajhne pse, če jih je mogoče držati v naročju. Večji psi morajoimeti nagobčnik, biti na vrvici ter ležati na tleh, tako da ne ovirajodrugih potnikov. Zanje je treba plačati polovično ceno vozovniceza 2. razred potniškega vlaka. V spalnih vagonih in vagonih zležišči in posteljami se psi lahko vozijo, če je potnik v oddelkusam. Na vlakih ICS prevoz domačih in udomačenih živali nidovoljen. Izjema so le psi spremljevalci slepih in invalidnih oseb.Najdeni predmetiPredmete, ki jih potniki izgubijo na vlakih ali na območjuSlovenskih železnic, zbiramo in shranjujemo v zbirnem centru vLjubljani in Mariboru. Najdene predmete lahko prevzamete vsakdelavnik od ponedeljka do petka, od 7.00 do 15.00, na železniškipostaji Ljubljana (tel.: (01) 29 12 598) oziroma Maribor (tel.: (02)29 22 226). Aktualni seznam najdenih predmetov je na spletnistrani družbe SŽ-ŽIP, d.o.o.: www.sz-zip.si/index.php?id=70.Pritožbe, pobude in pohvaleMorebitne pritožbe, pripombe in pohvale lahko sporočite:• na brezplačno telefonsko številko 080 19 10• na elektronski naslov pritozbe.pohvale@slo-zeleznice.si• po pošti: Slovenske železnice, d.o.o., Poslovna enota potniškipromet, Oddelek za raziskave in razvoj storitev – reklamacije,Kurilniška ulica 3, 1506 Ljubljana