12.07.2015 Views

Rešene naloge iz fizike jedra in osnovnih delcev - F9

Rešene naloge iz fizike jedra in osnovnih delcev - F9

Rešene naloge iz fizike jedra in osnovnih delcev - F9

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

1.13. ELEKTROMAGNETNO SIPANJE NA JEDRIH 231.13 Elektromagnetno sipanje na jedrihPri sipanju elektronov preko elektromagnetne <strong>in</strong>terakcije lahko perturbacijski potencial zapišemokot V (x) = −eU(x), kjer je U elektormagnetni potencial. Le-tega lahko opišemo z gostotonaboja, ki je <strong>iz</strong>vor potenciala kot∇ 2 U(x) = − eρ(x) . (1.100)ɛ 0V skladu s predpostavkami pri <strong>iz</strong>peljavi sipalne matrike (1.91) mora biti tak potencial na velikihrazdaljah zanemarljiv <strong>in</strong> lahko na pripadajočem matričnem elementu perturbacije uporabimoGreenovo formulo∫∫dV (U∇ 2 Φ − Φ∇ 2 U) = dS(U∇Φ − Φ∇U) → 0 . (1.101)Upoštevajoč ∇ 2 exp(−q · x) = −q 2 exp(−q · x) od tod že sledi− q 2 V fi = e ∫d 3 x q 2 e −iq·x U(x) = −e ∫∫d 3 x e −iq·x ∇ 2 U(x) = Ze2VVɛ 0 Vd 3 xe −iq·x ¯ρ(x) , (1.102)kjer smo vpeljali ¯ρ ≡ ρ/Z (tako da je ∫ ¯ρdV = 1) <strong>in</strong> lahko matrični element perturbacije zapišemokotV fi =Ze2 F (q) , (1.103)ɛ 0 V q2 kjer Fourierovo transformacijo gostote naboja F (q) = ∫ d 3 x e −iq·x ¯ρ(x) imenujemo elektromagnetnioblikovni faktor . Končno zapišimo še pripadajoči elastični diferencialni sipalni presekdσdΩ = 4π2 m 2 (Ze 2 ) 2(2π) 4 ɛ 2 |F 0 q4 (q)|2 . (1.104)Za elastično sipanje velja |p i | = |p f | ≡ p <strong>in</strong> lahko kvadrat <strong>iz</strong>menjalnega valovnega vektorjazapišemo s pomočjo sipalnega kota θ med smerjo vpadnega <strong>in</strong> sipanega curka elektronovq 2 = 1 2 (|p i| 2 + |p f | 2 − 2|p i ||p f | cos θ) = 4p2 2 s<strong>in</strong>2 θ 2 , (1.105)od koder sledi sipalni presek za t.i. Rutherfordovo sipanje(dσ Ze 2 ) 2dΩ = m 18πɛ 0 p 2 s<strong>in</strong> 4 θ |F (q)| 2 . (1.106)2Najprej si poglejmo najenostavnejši primer Rutherfordovega sipanja na točkastem nabojuZe. Gostota naboja je kar ρ(x) = δ(x − x 0 ), od koder sledi oblikovni faktor F (q) = 1 . Takoimenovano čisto Rutherfordovo sipanje dobro opisuje rezultate eksperimentov sipanja nabitihcurkov, kadar je (de Brogliejeva) valovna dolž<strong>in</strong>a vpadnih valov λ = /p dosti večja od velikosti(radija R) porazdelitve naboja sipalne tarče (npr. <strong>jedra</strong>), torej R p/ ≪ 1.Izračunajmo sedaj prve popravke k omenjeni limiti. Upoštevamo torej porazdelitev nabojav jedru. Tedaj nam sipanje da <strong>in</strong>formacijo o velikosti <strong>jedra</strong>. Predpostavimo, da je porazdelitevnaboja sferično simetrična ρ(x) = ρ(r), ter v def<strong>in</strong>iciji oblikovnega faktorja zapišimo še q · x =q r cos θ ′ , pa dobimoF (q) = 2π= 4π q∫ 10∫ ∞0d cos θ ′ ∫ ∞0r 2 iq r cos θ′dr¯ρ(r)e¯ρ(r) s<strong>in</strong>(qr)rdr . (1.107)

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!