12.07.2015 Views

Rešene naloge iz fizike jedra in osnovnih delcev - F9

Rešene naloge iz fizike jedra in osnovnih delcev - F9

Rešene naloge iz fizike jedra in osnovnih delcev - F9

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

14 POGLAVJE 1. FIZIKA JEDRAmajhne mase velja tudi E ν ≃ 0. Zaradi ohranitve gibalne količ<strong>in</strong>e v tej točki velja |p e | = |p C |.Masa elektrona (oz. pozitrona) je mnogo manjša od mas nukleonov <strong>in</strong> posledično jeder. Zato že<strong>iz</strong> primera 1.4 vemo, da bo v tej k<strong>in</strong>ematski točki k<strong>in</strong>etična energija pozitrona mnogo večja odk<strong>in</strong>etične energije <strong>jedra</strong> C <strong>in</strong> torej veljaT maxe ≃ ∆W v + (m p − m n )c 2 − m e c 2 (1.48)Nadaljno obravnavo nam olajša dejstvo, da sta jedri 137 N <strong>in</strong>136 C t.i. zrcalni jedri. Jedrskasila namreč ne loči med protoni <strong>in</strong> nevtroni v jedru. Če torej v jedru X(A, Z) zamenjamo vseprotone z nevtroni <strong>in</strong> obratno, dobimo zrcalno jedro Y (A, A − Z). Med takšnimi pari jederrazlikuje le elektrostatska sila, zaradi različnih nabojev protonov <strong>in</strong> nevtronov. Vsa spremembajedrske vezavne energije v gornjem razpadu je torej enaka spremembi elektrostatične potencialneenergije. To <strong>iz</strong>računamo tako, da jedro aproksimiramo z enakomerno nabito kroglo radija R. Zaporazdelitev točkastih nabojev bi bila elektrostatska potencialna energija kar vsota posameznihelektrostatskih energij med vsemi pari nabojevWp po<strong>in</strong>t = 1 ∑ q i q j2 4πɛi,j 0 |r i − r j | = 1 ∑q i U(r i ) , (1.49)2ikjer smo v drugem koraku uvedli potencial vseh nabojev na mestu r i . Za primer zvezne porazdelitvenaboja se gornja enačba prepiše v <strong>in</strong>tegral produkta gostote naboja ρ ter elektrostatskegapotenciala po volumnu krogleW p = 1 ∫ρ(r)U(r)dV , (1.50)2Za enakomerno nabito kroglo s celotnim nabojem Ze je gostota nabojaρ = 3Ze4πR 3 . (1.51)Potencial za tak primer <strong>iz</strong>računamo s pomočjo Gaussovega <strong>iz</strong>reka za električno polje skozi zaključenoploskev ∮ E · dS = Ze/ɛ 0 . Električno polje kaže v radialni smeri <strong>in</strong> za njegovo jakostpri radiju r od središča krogle potem velja{|E|(4πr 2 ρ 4πR3) = 3r > R ,(1.52)ρ 4πr33r < R .Od tod s pomočjo def<strong>in</strong>icije razlike potenciala U(r 2 ) − U(r 1 ) = − ∫ r 2r 1Edr ter predpisa vrednostipotenciala v neskončni oddaljenosti od središca krogle U(r → ∞) = 0 že lahko <strong>iz</strong>razimo vrednostpotenciala kot{ ( )ZeU(r) =8πɛ 0 R3 − r2 r < R ,R 2 (1.53)Ze4πɛ 0 rr > R .Elektrostatska energija <strong>jedra</strong> je potem podana z enačbo (1.50)Sprememba le-te v razpadu β + , kjer se Z spremeni za -1 pa jeW p = 3Z2 e 220πɛ 0 R . (1.54)∆W p = −3(2Z − 1)e220πɛ 0 R . (1.55)

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!