Å tevilka 6, december 2005 - Carinska uprava Republike Slovenije
Å tevilka 6, december 2005 - Carinska uprava Republike Slovenije Å tevilka 6, december 2005 - Carinska uprava Republike Slovenije
[IZ STROKE] > > > >Na meji s Hrvaško – MMP ObrežjeFoto: arhiv CU Brežicevorni list CMR, če ta izkazuje enako vrsto in količino blaga.Carinik na vstopni strani primerja carinske dokumente, ki sopredloženi za vstop v državo, z dokumenti izstopne državeCMR. Če pride do razlik, se razlike najprej ugotovijo in odpravijo,šele nato se izvede carinski postopek vstopa v državo.Carinski službi se o neusklajenih dokumentih obveščata.V primeru, da blaga ne spremlja CMR, se lahko uporabi tudidruga listina, ki ima osnovne podatke o blagu.Računalniška izmenjava podatkov. Tako Slovenija kot Hrvaškaimata dobro razvit informacijski sistem, v katerega sezajemajo potrebni podatki za identifikacijo blaga. Sistemračunalniške izmenjave je deloval na slovensko-italijanskimeji. Izkušnje so pozitivne, kljub temu da je imela italijanskastran bistveno slabšo informacijsko podporo, kot jo imaHrvaška. Sistem bi lahko deloval različno avtomatizirano,odvisno od zgrajene podpore v posamezni državi.Osnovna ideja je, da se zagotovi prenos podatkov tako izstopnekot vstopne države. Podatki se s pomočjo WEB-aplikacijein odjemalcev prenesejo preko varne povezave, ki omogoča izmenjavopodatkov med strežnikoma obeh držav. Vsaka državapa nato v svojem informacijskem sistemu zgradi aplikacijo, kite podatke razbere, jih obdela in nudi ustrezno podporo.Doslej je bilo že veliko postorjenega. Trenutno jemljejoveliko časa priprave na elektronsko izmenjavo podatkov.Do testne izmenjave podatkov je že prišlo, tako da obazunanja izvajalca CIS-a že izmenjujeta in usklajujeta podatkemejnega prehoda Bregana/Obrežje. Problemov priusklajevanju obeh sistemov ne manjka, vendar se iz dneva vdan zmanjšujejo. Tako upamo, da bo kmalu prišlo do testneizmenjave podatkov na mejnem prehodu Obrežje/Bregana.Po odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti se bo izmenjavaprenesla še na druge mejne prehode.Drugi del, ki bi tekel vzporedno, potrjevanje tovornih listovCMR, je ravno v tem času v testiranju na mejnem prehoduObrežje/Bregana. Po odpravljenih pomanjkljivostih se bosistem prenesel na vse mejne prehode. Na naši strani jezainteresiranost za uvedbo obeh sistemov velika, kdaj bosistem izmenjave celovito deloval na vseh mejnih prehodih,pa je odvisno predvsem od hrvaške strani.Od uveljavitve tega sistema si veliko obetamo, predvsem večjovarnost in občutno zmanjšanje tveganja za goljufije in drugezlorabe predpisov. Delovanje obeh sistemov bo pomeniloza carinske delavce nekoliko spremenjen način dela, vendarkakih posebnih težav in dodatne obremenitve ne bo.Oba sistema sta bila uveljavljena na slovensko-italijanski meji,na mejnih prehodih Vrtojba in Fernetiči. Sistem se je pokazalkot zelo dober, možnosti zlorab so bile minimalne, hitrost odvijanjaprometa pa bistveno boljša. Prepričano smo, da bo tapozitivna izkušnja z zahodne meje vsaj tako uspešno, zagotovopa še uspešneje delovala tudi na slovensko-hrvaški meji. Velikpromet (1.400.000 tovornjakov, 18 milijonov osebnih vozil in65 milijonov potnikov letno) narekuje ukrepe, ki bodo omogočaliučinkovito izvajanje carinskega nadzora ob minimalnemzadrževanju vozil in potnikov na mejnih prehodih.Stanislav Mikuž, CU Nova Gorica(vodja slovenskega dela slovensko-hrvaške mešane skupine)6 | CARINA.SI
[IZ STROKE]Srečanje evropskihpredstavnikov železnic in carineFoto: arhiv CU SežanaMeseca maja je v Ljubljani potekalo že 45.evropsko srečanje predstavnikov železnic incarine. Srečanja se udeležujejo predstavnikiEvropske komisije (GD TAXUD in GD TREN),predstavniki nacionalnih železniških družb,predstavniki carin EU, predstavniki EFTEin predstavniki mednarodnih železniškihorganizacij.Kot opazovalci so se srečanja tokrat udeležili tudi predstavnikiBolgarije, Romunije in Turčije, ki kandidirajo začlanstvo h Konvenciji o skupnem tranzitnem postopku. Nastrani slovenske carine so se srečanja udeležili Tadej Jeras,Alojz Zupančič, Jure Bačar in Branka Sršen.Namen tega vsakoletnega srečanja je medsebojno seznanjanjeudeleženih z novostmi na posameznih delovnih področjih.Gre za spremljanje novosti na področju carine, transporta,razvoja železniške infrastrukture, nadzora na meji in drugihsorodnih področij ter projektov. Srečanju je predsedoval gospodWilfried Uhde, predsednik delovne skupine za carinskavprašanja v okviru skupnosti evropskih železnic CER (Communityof European Railway and Infrastructure Companies).Za letošnje srečanje so posebnega pomena spremembaKonvencije o mednarodnem železniškem prometu (CO-TIF), spremembe in posodobitve Carinskega zakonika inpopolna uveljavitev NCTS.Glavne novosti reformirane konvencije COTIF so:• ločitev infrastrukture in prevoznih storitev,• uvedba novega obrazca tovornega lista CIM,• novo vagonsko pravo,• tehnično dovoljenje za uporabo železniškega materiala.Spremenjena konvencija COTIF za sedaj še ne velja, kerje ni ratificiralo zadostno število držav (za uveljavitev jepotrebna ratifikacija v 27 državah, do sedaj pa je protokol1999 ratificiralo le 25 držav). Protokol o spremembi kon-vencije COTIF začne veljati prvi dan tretjega meseca pomesecu, ko jo ratificira zadostno število držav (dve tretjinipodpisnic). Predvidoma bo pričela veljati jeseni 2005.Slovenija je že leta 2004 ratificirala Protokol o spremembiKonvencije o mednarodnem železniškem prometu (COTIF),z dne 9. maja 1980 (protokol 1999), in sicer z Zakonom oratifikaciji Protokola o spremembi Konvencije o mednarodnemželezniškem prometu (COTIF), z dne 9. maja 1980(protokol 1999).G. Kaspereit z GD Taxud je poročal o zakonodajnihnovostih na področju carine. Izdana je bila spremembaCarinskega zakonika, poteka pa tudi revizija Carinskegazakonika, katere cilj je posodobitev.Glavni novosti spremenjenega Carinskega zakonika (spremembaje bila objavljena aprila 2005) na področju železniškihprevozov sta:• Za zagotovitev ustreznih kontrol, ki temeljijo na ocenitveganj, se predpišejo zahteve po podatkih pred prihodomali pred odhodom za vse blago, ki vstopa na carinsko območjeSkupnosti. Navedeno ne velja za blago, ki prečkaozemlje po zračni ali morski poti brez pristanka na temozemlju. Taki podatki morajo biti na voljo, preden prideblago na carinsko območje Skupnosti ali ga zapusti.• Uvaja se status »pooblaščenega gospodarskega subjekta«;ta se lahko podeli vsakemu gospodarskemu subjektu, kiizpolnjuje skupna merila glede svojega sistema kontrole,finančne solventnosti in upoštevanja predpisov. StatusCARINA.SI | 7
- Page 2 and 3: [UVODNIK] > > > > >Carina.si - naš
- Page 5 and 6: [IZ STROKE]Spletno učenje prinaša
- Page 7: [IZ STROKE]Sodelovanje carinskih or
- Page 13 and 14: [IZ STROKE]CUSTOMS 2007 - Velika Br
- Page 15 and 16: [IZ STROKE]CUSTOMS 2007 - PoljskaME
- Page 17 and 18: [IZ STROKE]Uporaba biodizla, ki jo
- Page 19 and 20: [DOGODKI]Finančni ministerobiskal
- Page 21 and 22: [DOGODKI]SPOROČILO MEDIJEMLjubljan
- Page 23 and 24: [DOGODKI]Predavanjeo drogahNa Brnik
- Page 25 and 26: [PRAZNIK CARINSKE SLUŽBE]Na zdravj
- Page 27 and 28: [PRAZNIK CARINSKE SLUŽBE]hotelskem
- Page 29 and 30: [AKTIVNOSTI SINDIKATA]najbolj naklo
- Page 31 and 32: [AKTIVNOSTI SINDIKATA]in zavzetostj
- Page 33 and 34: [ŠPORT in PROSTI ČAS]13.tradicion
- Page 35 and 36: [NAŠI SODELAVCI]Čudovito dariloV
- Page 37 and 38: [NAŠI SODELAVCI]Kako smo dočakali
- Page 39 and 40: [INTERVJU]Boštjan Andrinek - carin
- Page 41 and 42: [POTOPIS]da reže kar do kosti, raz
- Page 43 and 44: [ZANIMIVOSTI]Obiskovalci vedno z za
- Page 45 and 46: [MALCE ZA HEC]Carinik skozi očala
- Page 47 and 48: Avtor križanke: Janez Donša, Izpo
[IZ STROKE] > > > >Na meji s Hrvaško – MMP ObrežjeFoto: arhiv CU Brežicevorni list CMR, če ta izkazuje enako vrsto in količino blaga.Carinik na vstopni strani primerja carinske dokumente, ki sopredloženi za vstop v državo, z dokumenti izstopne državeCMR. Če pride do razlik, se razlike najprej ugotovijo in odpravijo,šele nato se izvede carinski postopek vstopa v državo.Carinski službi se o neusklajenih dokumentih obveščata.V primeru, da blaga ne spremlja CMR, se lahko uporabi tudidruga listina, ki ima osnovne podatke o blagu.Računalniška izmenjava podatkov. Tako Slovenija kot Hrvaškaimata dobro razvit informacijski sistem, v katerega sezajemajo potrebni podatki za identifikacijo blaga. Sistemračunalniške izmenjave je deloval na slovensko-italijanskimeji. Izkušnje so pozitivne, kljub temu da je imela italijanskastran bistveno slabšo informacijsko podporo, kot jo imaHrvaška. Sistem bi lahko deloval različno avtomatizirano,odvisno od zgrajene podpore v posamezni državi.Osnovna ideja je, da se zagotovi prenos podatkov tako izstopnekot vstopne države. Podatki se s pomočjo WEB-aplikacijein odjemalcev prenesejo preko varne povezave, ki omogoča izmenjavopodatkov med strežnikoma obeh držav. Vsaka državapa nato v svojem informacijskem sistemu zgradi aplikacijo, kite podatke razbere, jih obdela in nudi ustrezno podporo.Doslej je bilo že veliko postorjenega. Trenutno jemljejoveliko časa priprave na elektronsko izmenjavo podatkov.Do testne izmenjave podatkov je že prišlo, tako da obazunanja izvajalca CIS-a že izmenjujeta in usklajujeta podatkemejnega prehoda Bregana/Obrežje. Problemov priusklajevanju obeh sistemov ne manjka, vendar se iz dneva vdan zmanjšujejo. Tako upamo, da bo kmalu prišlo do testneizmenjave podatkov na mejnem prehodu Obrežje/Bregana.Po odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti se bo izmenjavaprenesla še na druge mejne prehode.Drugi del, ki bi tekel vzporedno, potrjevanje tovornih listovCMR, je ravno v tem času v testiranju na mejnem prehoduObrežje/Bregana. Po odpravljenih pomanjkljivostih se bosistem prenesel na vse mejne prehode. Na naši strani jezainteresiranost za uvedbo obeh sistemov velika, kdaj bosistem izmenjave celovito deloval na vseh mejnih prehodih,pa je odvisno predvsem od hrvaške strani.Od uveljavitve tega sistema si veliko obetamo, predvsem večjovarnost in občutno zmanjšanje tveganja za goljufije in drugezlorabe predpisov. Delovanje obeh sistemov bo pomeniloza carinske delavce nekoliko spremenjen način dela, vendarkakih posebnih težav in dodatne obremenitve ne bo.Oba sistema sta bila uveljavljena na slovensko-italijanski meji,na mejnih prehodih Vrtojba in Fernetiči. Sistem se je pokazalkot zelo dober, možnosti zlorab so bile minimalne, hitrost odvijanjaprometa pa bistveno boljša. Prepričano smo, da bo tapozitivna izkušnja z zahodne meje vsaj tako uspešno, zagotovopa še uspešneje delovala tudi na slovensko-hrvaški meji. Velikpromet (1.400.000 tovornjakov, 18 milijonov osebnih vozil in65 milijonov potnikov letno) narekuje ukrepe, ki bodo omogočaliučinkovito izvajanje carinskega nadzora ob minimalnemzadrževanju vozil in potnikov na mejnih prehodih.Stanislav Mikuž, CU Nova Gorica(vodja slovenskega dela slovensko-hrvaške mešane skupine)6 | CARINA.SI
Change language