[IZ STROKE] > > > >• tri države (Italija, Nizozemska, Finska) so bile vključenev projekt primerjalne analize o uvajanju spletnega učenja.Skupna ugotovitev držav je, da so za uvajanje spletnegaučenja potrebne dolgotrajne priprave, ki zahtevajo v vsehfazah usposobljene strokovnjake, močno administrativnopodporo, predvsem pa ustrezno informacijsko podporo;• izdelan je bil spletni modul o preiskavi vozil, ki ga bododržave članice prejele konec decembra <strong>2005</strong>;• skupni katalog, ki vsebuje sezname izobraževalnegagradiva, pripravljenega v posameznih državah članicah.Katalog predstavlja prvi korak k uvajanju carinske spletnešole (Customs Virtual Academy);• v letu 2006 bosta začeli delovati dve skupini za pripravospletnih vsebin, in sicer s področja skupne kmetijske politike(net-AGREX) in preiskave zabojnikov (v to skupinosmo predlagali predstavnika Luke Koper).Skupina za izobraževanje pri programu Customs 2007 predlaga,da se v začetni fazi uvajanja spletnega učenja klasične metode(predavanja, delavnice) povezujejo s sodobnimi pristopi(učenje preko interneta, spletno učenje). Del usposabljanjase izvaja klasično, v učilnici, nadgrajuje pa se s spletnim učenjem.Tako usposabljanje imenujemo kombinirano učenje aliblended learning. Spletno gradivo je interaktivno in običajnotudi multimedijsko podprto. Prednosti takšnega pridobivanjaznanja so predvsem neomejenost časa in prostora, dostopnostgradiva in lažje razumevanje. Način učenja torej sleditrendu znanja na zahtevo (tailor-made training) in je hkratiprilagojen sodobnemu tempu življenja.Vloga predavatelja se spremeni, saj postane mentor (tutor,facilitator), ki nadzoruje potek usposabljanja, spremlja sodelovanjeudeležencev izobraževanja in zagotavlja dodatnostrokovno pomoč.<strong>Carinska</strong> <strong>uprava</strong> RS in spletno učenjeNa CURS do sedaj nismo uvajali usposabljanja s pomočjoinformacijske tehnologije in interneta oz. spletnega učenja.Gradivo za usposabljanje je sicer objavljeno na intranetu,vendar to ni spletno učenje.Dolgoročno najbrž na CURS ne bomo razvijali lastnihspecialističnih spletnih programov in vsebin (kadrovske infinančne omejitve). Zato je smiselno, da uporabimo programein skupne spletne vsebine, ki bodo razviti v okviruprograma Customs, financirani pa iz proračuna EU. Prvitak poskus Komisije je spletni modul o preiskavi vozil, kibo pripravljen tako, da ga bodo lahko države prevedle inuporabile v nacionalnem sistemu.Za uspešno uporabo skupno pripravljenih spletnih vsebinmora CURS razviti sistem, ki bo omogočal vodenjeizobraževalnega procesa (Learning Management System)in upravljanje z izobraževalnimi vsebinami. Mnoge državečlanice imajo ta sistem že razvit.Sistem vodenja izobraževalnega procesa omogoča pripravoin dostop do izobraževalnih vsebin (spletnih modulov),umeščanje udeležencev v skupine, administrativno in pedagoškopodporo ter spremljanje podatkov o uporabi sistema.Udeleženci usposabljanja oz. spletnega učenja imajo možnostdostopa do gradiva, komunikacije z mentorjem in drugimiudeleženci, hkrati pa lahko spremljajo lastno napredovanje.Mentorju omogoča sistem pedagoško podporo, komunikacijoz udeleženci, spremljanje njihovega dela in napredovanja. Sistemtudi omogoča vnašanje novih vsebin, novih uporabnikov(udeležencev, mentorjev) in pregled učne obremenitve. NaGeneralnem carinskem uradu že deluje delovna skupina, kipripravlja izhodišča za uvajanje spletnega učenja. Skupina bopri svojem delu upoštevala tudi priporočila, ki jih je sprejelaEvropska komisija. Ob uvedbi spletnega učenja v CURS bodov skupino vključeni še predstavniki carinskih uradov.Za učinkovito spletno učenje je pomembno, da se postopomauvaja v celoten sistem usposabljanja, tako da dopolnjujetradicionalne oblike in načine usposabljanja. Spletno učenjenamreč ne pomeni le uvajanja novih tehnologij, ampaktudi nov način razmišljanja o učenju in izobraževanju. Zatoso priprave in uvajanje dolgotrajnejši.<strong>Carinska</strong> <strong>uprava</strong> RS mora slediti novostim, ki jih narekujesodobna družba, kot tudi smernicam Evropske komisije. Zauspešno vključitev spletnega učenja v našo obstoječo prakso jetreba v prvi fazi zagotoviti ustrezne pogoje: programsko opremo,usposobljene mentorje (izobraževalce), organizacijskoin administrativnopodporo – sevedaob predvidevanju,da spletnih vsebinne bomo razvijalisami, temveč bomouporabili tiste, kibodo pripravljenev okviru programaCustoms.Irena Morel, GCUFoto: PhotoDisc4 | CARINA.SI
[IZ STROKE]Sodelovanje carinskih organovna meji med Slovenijo in HrvaškoKolone tovornjakov na slovensko-italijanski meji samo še spominFoto: arhiv CU Nova GoricaV želji, da bi bili carinski službi <strong>Slovenije</strong>in Hrvaške čim bolj učinkoviti in bi svojeposlanstvo izvajali na način, ki bi omogočalpobiranje dajatev in izvajanje drugih nalogv skladu s predpisi, pretok preko meje pabi bil čim manj moten, sta se generalnadirektorja carinskih uprav obeh državdogovorila, da se ustanovi mešana skupina,ki bo proučila možnosti sodelovanja inposkrbela za njihovo praktično izvajanje.Skupna mešana skupina se je prvič sestala 7. marca <strong>2005</strong>v prostorih Carinskega urada Brežice. Z vsake strani se jeprvega sestanka udeležilo šest članov. Sestanek je potekalv prijateljskem vzdušju. Po uvodni predstavitvi organizacijeobeh služb in prikazu delovanja informacijskih sistemovna slovenski strani smo najprej ugotovili, katere so skupnetočke, kateri so naši skupni interesi. Izkazalo se je, da mednašimi in njihovimi interesi praktično ni razlik, zato smokaj hitro našli skupni jezik.Dogovorjene so bile naslednje vsebinske točke sodelovanja:• poenostavitev in uskladitev postopkov v tovornem prometuna mejnih prehodih med Slovenijo in Hrvaško;• vzpostavitev načina dela, ki bo v največji možni meripreprečeval možne zlorabe predpisov pri prehodu blagapreko mejnih prehodov med Slovenijo in Hrvaško;• izmenjava informacij o prevozu občutljivih vrst blaga;• izmenjava informacij o prehodu praznih vozil;• izmenjava informacij o prenosu vrednejših vrst blaga vpotniškem prometu;• izmenjava podatkov na zahtevo z namenom preprečevanjazlorab predpisov in zaključevanja carinskihpostopkov;• dogovor o načinih odpravljanja zastojev na mejnih prehodihs Hrvaško.Seveda se pojavi vprašanje, kako zagotoviti tako širok spektersodelovanja. Obstajata dve možnosti, ki bosta omogočiliizvajanje dogovora.Sistem CMR – papirnata izmenjava podatkov. Sistem je preizkušenna meji med Slovenijo in Italijo, na MMP Vrtojba. Tuje deloval kar nekaj let in ni povzročal nikakršnih težav. Tudidodatna obremenitev delavcev ni bila izrazita, čeprav gre zamejni prehod, kjer je dnevno prečkalo mejo preibližno 1000tovornjakov v vsaki smeri, zlasti iz Italije v Slovenijo velikotovornjakov z več pošiljkami, zbirniki. Prednosti sistema sopretehtale dodatno porabljeni čas. Bistvo tega sistema je,da carinik pri izstopu iz države primerja carinske in drugedokumente, ki služijo izstopu blaga, jih uskladi in potrdi to-CARINA.SI | 5