Å tevilka 6, december 2005 - Carinska uprava Republike Slovenije

[MALCE ZA HEC] > >Carina.siInterno glasilo Carinske uprave RSI N M E M O R I A MTomažKREGARZadnje jesenske liste so božali zlati sončni žarki in veter jih je še zadnjičklical z njihovega razgledišča, ko smo sodelavci Izpostave Letališče Brnikpred nekaj dnevi še zadnjič sprejeli medse kolega Tomaža Kregarja,tokrat žal zadnjič.V Carinski urad Ljubljana oz. v carinsko službo je prišel pred desetimi leti,vstop Slovenije v EU pa je njegovo službeno pot preusmeril na davkarijo.Spominjali se ga bomo kot dobrosrčnega kolega, ki nas je s svojo enkratnopojavnostjo, iskrivostjo in široko razgledanostjo pogosto presenečal. Nikolise ni postavljal pred drugimi, bil je skromen, samokritičen in včasih celosamoironičen. V gorenjskem okolju se je dobro počutil tudi sam. V zadnjemobdobju je življenjsko dozorel, vsaj navzven je kazalo tako. Hrepenenje ponovih doživetjih na gladinah morskih valov in rek ter po spoznavanju deželtretjega sveta, njihovih kultur in drugih posebnosti, ga je zadnji dve letivečkrat odneslo daleč od doma. Prav na zadnjem spoznavanju skrivnostiTajske, čeprav se je tudi nanje skrbno pripravljal, mu je usoden trenuteknasilno prekinil nit življenja. Sodelavci se sprašujemo, zakaj se je vse tomoralo zgoditi. Smisla njegove smrti verjetno ne bomo nikoli doumeli.IzdajaMinistrstvo za finance,Carinska uprava RSGeneralni carinski uradŠmartinska 55, LjubljanaUredniški odborFranc KoširViljem BelovičBrane GregoričMilan BogatičStanislav MikužMilan JarnovičHelena BrudarGlavna urednicaHelena BrudarLektoriranjeMira AnžurFotografije – naslovnicaPeter KiričOblikovanjeSonja Eržen, univ.dipl.ing.arh.,Birografika Bori d.o.o.Grafična priprava in tiskBirografika Bori d.o.o.Naklada2000 izvodovPonatis delov ali celotne publikacije nidovoljen brez pisnega pristanka izdajatelja.Uporaba in objava posameznih prispevkovje dovoljena le z navedbo vira.ISSN 1581-8829Tomaž je sicer znal ceniti tudi sadove zemlje in trdega dela človeških rokv domačem vinogradu, saj smo trenutke sproščenosti večkrat popestrili zdomačim cvičkom, ki ga je tako spoštoval, iz njemu ljube dolenjske pokrajine.Sedaj se bo v domači zemlji, kamor smo ga skupaj z njegovima staršema,g. Slavkom in go. Milko, 17. novembra 2005 pospremili na zadnjo pot, vmiru spočil. Stari Grki so se v podobnih situacijah med seboj tolažili zmislijo: Kdor umre mlad, ga ima bog še posebej rad. Tudi mi ostajamo vmislih povezani z njim.Marko Bolta, Izpostava Letališče BrnikFoto: PhotoDisc44 | CARINA.SI