Å tevilka 6, december 2005 - Carinska uprava Republike Slovenije

[NAŠI SODELAVCI]Kako smo dočakali sončni zahodvTako je bilo na mejnem prehodu vOrmožu, ki se je skozi leta spreminjaliz mednarodnega v meddržavnega. Danilose je iz Ormoža kot vodja izpostavepreselil na večji prehod v Središče obDravi, sam pa sem prav tako spoznavalmejne prehode na območju takratneCarinarnice Gornja Radgona, kasnejšegaCarinskega urada Murska Sobota.Leta so tekla in ponovno sva se našlana mejnem prehodu Gruškovje ter seob srečanjih dodobra nasmejala spominomiz preteklosti.Danilo s sodelavci (v zadnji vrsti v predpasniku)Foto: Dušan BabičDelovno okolje, ki nas združuje, je polno zanimivih zgodb,saj v njih nastopamo ljudje, ki skupaj preživimo veliko časa.Tako se vsakodnevno druženje odraža v številnih zgodbah inprigodah, ki spremljajo delovni proces in se v njem rodijo,krepijo se prijateljstva in kolegialnost, ki ostane, četudi se ssodelavci razidemo.Danila Vogrinca poznam že iz otroštva,saj sva odraščala v Ormožu, kije po osamosvojitvi Slovenije postalobmejno mesto z Republiko Hrvaško.Tako se je obema ponudila priložnostzaposlitve v carinski službi. In zgodilose je, da sem v mesecu novembru leta1992 začel delati na delovnem mestucarinika na mejnem prehodu v Ormožu,ki ga je vodil prav on.Še zdaj se rad spominjam prvih nasvetovin naukov, ki mi jih je dajal.Spominjam se jutranjih uric v gostilnipreko proge, kjer sva bila običajno deležnaposkusnih kavic, medtem ko seje aparat za kavo segreval. Še zmerajne morem pozabiti odgovora natakariceŠtefke, ki nama je na prošnjo zakanček mleka pomolila preostaneklitra alpskega mleka, bog ve od kdajže, z besedami: »’Probajta’, če je kislo,pa vama skuham drugo kavo«.Ker se zgodovina rada ponavlja, smose sodelavci 30. avgusta zbrali na pikniku,ki ga je Danilo priredil ob prerazporeditvina novo delovno mesto vCarinski urad Celje. Ker zaradi obilicedela na mejnem prehodu Gruškovjepriložnosti za sproščeno druženje nibilo, nas je Danilo povabil v zavetjesvojega doma, kjer se je izkazal v vlogigostitelja. Kljub vročemu popoldnevusmo našli osvežitev v zavetju pod brajdami,ki jih je zavedni Prlek zasadil obhiši v Mariboru. Zoreči grozdi so nasnavdajali z optimizmom, da se bo začelokaditi iz vrtnega kamina, ki ga jeDanilo pripravil že dopoldne, kar se jev poznem popoldnevu zares zgodilo.Okrepčani smo res pričakali sončnizahod, ko se je sonce preko obronkovPohorja poslovilo. V noči, ki je nastala,pa se je poslovil tudi gostitelj Daniloz besedami: »Vi še kar ostanite.«In smo, ostali in pospravili, da jutrone bi povzročalo bolečih spominov.Danilu se ob tej priliki še enkrat zahvaljujemoza povabilo in mu želimovse dobro v novem delovnem okolju.Peter Kirič,Izpostava GruškovjeCARINA.SI | 35