Å tevilka 6, december 2005 - Carinska uprava Republike Slovenije

[PRAZNIK CARINSKE SLUŽBE]hotelskem kompleksu in že smo se usmerili proti domu. Postanekje bil namenjen ogledu moravske prestolnice, mestaBrna. Seznanili smose s tam delujočimbiologom, sicer avstrijskimmenihom ingenetikom GregorjemJohannom Mendlom,rojenim leta 1822, kije raziskoval dedovanjein s križanjemraznih vrst graha infižola odkril zakonitostigenetike. Mestnojedro nas je povsem očaralo zaradi številnih izjemnih arhitekturnihstvaritev in zgodovinskih legend. Zgodbica o požrešnemzmaju in žrtvovanih devicah je še posebno živa, sajnas v brnski mestni hiši nanjo spominja velikanski nagačenkrokodil.In že smo se morali, polni vtisov, vrniti na naš humorističništirikolesnik. Za dobro voljo smo poskrbeli predvsemcariniki, konkurenco našemu Maksiju pa je delala še ena,rosno mlada damica. Nikakor nam ni bilo žal, da smo kljubmajhnemu številu udeležencev izvedli poučno in družabnopopotovanje, kakršnih je v tem hitrem življenju vse premalo.Nada Grum, CU DravogradPožrešni zmajFoto: Nada KarničnikV stilu podelitve nagrad, pogovora in druženjaV Carinskem uradu Celje smo letos praznovali dan carinikov vhotelu Žonta v Šentjurju. Podelili smo priznanja sodelavcem,predstavili delovanje lokalnega carinskega radia in se zupokojenimi sodelavci pogovarjali o minulih časih.Direktor celjskega urada Franc Turnšekje sodelavcem podelil jubilejne nagrade,na vprašanje, kako ocenjuje delo v CUCelje po vzpostavitvi meje s Hrvaškoleta 1991 pa je odgovoril: »To je bilo prelomnoleto, saj do takrat naša carinarnicani imela nobenih izkušenj z mejnoproblematiko. Je pa res, da smo s prevzemommeje postali prava carinarnica, inres je tudi, da se nam leta 1991 storjenanapaka, ker smo zaradi neizkušenostikadrovali premalo delavcev, maščuje šesedaj. Kljub vsemu lahko trdim, da smoprva carinarnica oziroma sedaj carinskiurad, ki se je najbolj približal zahtevamgospodarstva. Imamo 35 podjetij, s katerimiposlujemo po sistemu elektronskeizmenjave podatkov, in še 38 podjetij, kiimajo druge poenostavitve. Tudi po 1.maju 2004 smo obdržali 50 % prometa,čeprav smo predvidevali, da nam ga boostalo le 25 %, in mogoče smo zaraditega ob vstopu Slovenije v EU prepustilipreveč kadra drugim organom. Največjiorganizacijski problem oziroma težavopa smo imeli, ker smo prevzeli večještevilo delavcev drugih uradov: iz Maribora,Murske Sobote in Dravograda.Tudi to smo uspešno uredili. Mislim,da smo po prihodu delavcev iz drugihuradov zdaj dobra ekipa, saj GCU šesedaj rešuje svoje kadrovske problemes celjskimi sodelavci.«Po predvidevanjih naj bi že v nekajletih k EU pristopila tudi Hrvaška.Kako bo to vplivalo na carinsko službov prihodnosti, direktor pojasnjuje:»Težko vprašanje. Sem mnenja, dado naslednje širitve EU oziroma dopristopa Hrvaške ne bo večjih sprememb.Rezultati komisije, ki sedajugotavlja obremenjenost uradov, pabodo verjetno zopet zahtevali manjšereorganizacijske spremembe.«Celjski urad je dobil carinski radio,vendar samo za nekaj ur. Informativnooddajo so morali udeleženci poslušatikar na praznovanju v hotelu, saj jezmanjkalo časa za tonsko montažo. Priporočilih so objavili mnogo pikantnihpodrobnosti iz življenja in dela nekaterihcarinikov, ki so bili v preteklemobdobju precej izpostavljeni.Takšna praznovanja so priložnost zasrečanja in pogovore z upokojenimisodelavci. Nekdanja uslužbenka CarinarniceCelje Mira Kajba se spominja:»Pogrešam stare čase, ko sem bila zaposlenav Carinarnici Celje. Sodelavcismo bili dobra in uspešna ekipa in slišim,da je tako še danes, kljub velikimspremembam v carinski službi v zadnjemčasu. Rada sem hodila v službo,tako da mi je po upokojitvi dolgo časanekaj manjkalo. Ampak kmalu sem senavadila tudi bolj umirjenega načinaživljenja. Rada pa se udeležim katereizmed zabav, ki jih pripravi CU Celje,in se z nekdanjimi sodelavci spomnim,kako je bilo pred nekaj leti.«Matjaž Črešnovar, Izpostava RogatecCARINA.SI | 25