Å tevilka 6, december 2005 - Carinska uprava Republike Slovenije

[IZ STROKE]Uporaba biodizla, ki jo je podprl tudiEvropski parlament s svojo direktivo(2003/30/ES), je še posebej razvitav Avstriji, Franciji in Nemčiji, kjerse omenjeno biogorivo uporabljazlasti v kmetijstvu. V zadnjih letih sezaradi izboljšanja oskrbe z energijo,zmanjševanja emisij toplogrednihplinov in ustvarjanja novih razvojnihmožnosti na podeželju tudi v Slovenijivse več podjetij odloča za proizvodnjobiogoriv. Med njimi je podjetje Intercorn,katerega osnovna dejavnost jeproizvodnja in dodelava semen. Vseptembru 2004 so se začeli ukvarjatiše s proizvodnjo biodizla, ki ga pridobivajoizključno iz oljne ogrščice.Za proizvodnjo biodizla je potrebenposeben kemijski obrat za predelavosurovega olja v ester maščobnih kislin.Poleg oljne ogrščice se za proizvodnjobiodizla uporabljajo še soja, sončnicein predelane živalske maščobe oziromaodpadna jedilna olja. Pomembnoje le, da končni proizvod ustrezastandardu za biodizel.Predstavnik podjetja Intercorn g. Jeričnam je opisal proces pridelave biodizla.Podjetje odkupi oljno ogrščicood kmetov preko zadružne kmetijskedružbe. Ogrščico najprej temeljitoočistijo. V procesu hladnega stiskanjanastaneta olje in oljna pogača. Slediestrenje olja, katerega rezultat stametilester maščobnih kislin in stranskiproizvod glicerol. V zaključnemprocesu proizvodnje biodizla dodajometilestru različne biološke aditive.Biodizel nato v rafinerijah primešajonavadnemu dizelskemu gorivu, vendarle do petih odstotkov, da takogorivo še vedno ustreza standardu zadizelsko gorivo E-590.Prednost uporabe biodizla so manjšeemisije ogljikovega dioksida inhitrejša razgraditev ob razlitju kot primineralnih gorivih, poleg tega predstavljaproizvodnja biodizla zaradiosnovne proizvodne surovine (oljaoljne ogrščice, ki nastane s stiskanjemnjenih semen) možnost za dodatnezaposlitve v kmetijstvu, oljna ogrščicapa je koristna tudi za kmetijski kolobar.Biodizel ne vsebuje žvepla in jebiološko razgradljiv, kar pomeni meddrugim manjšo nevarnost pri uporabi,skladiščenju in transportu. Omenitivelja še stranski proizvod pri proizvodnjibiodizla, ogrščične pogače, kiso energijsko in beljakovinsko visokovrednokrmilo. Pričakuje se, da sebo z večjim pridelovanjem ogrščiceza potrebe proizvodnje biodizla njendelež v strukturi porabljenih beljakovinskihkrmil povečal. Vendar imabiogorivo nekaj slabosti, denimo slabšenizkotemperaturne lastnosti, kot jihima fosilna nafta, poraba goriva je zapet odstotkov večja, proizvodna cenaje višja od cene fosilne nafte. Slabostvišje cene so evropske države omilile zoprostitvijo plačila trošarine.Po besedah gospoda Jeriča naj bi spridelavo oljne ogrščice v Slovenijiposkušali vsaj deloma rešiti problemeslovenskih kmetov (ukinitev proizvodnjesladkorja v Ormožu ter posledičnoproste obdelovalne površine in problemkolobarjenja). Opozoril nas jena problem »garažnega« biodizla, sajlahko z nekakovostnim biodizlom resnopoškodujemo motor pogonskegasredstva. Kot rešitev predlaga gospodJerič uvrstitev biodizla med trošarinskeizdelke, s čimer naj bi zagotovilinadzor nad proizvajalci in uvoznikibiodizla. Ker bi uvedba trošarine šedodatno podražila že tako drag biodizel,predlaga za biodizel trošarinskostopnjo nič.Avtorica teksta in fotografij:Veronika Erzar, GCUProizvodni obratCARINA.SI | 15