Ogledni izvod kataloga je tukaj. - ZAPS
Ogledni izvod kataloga je tukaj. - ZAPS
Ogledni izvod kataloga je tukaj. - ZAPS
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
T1 Pri vseh danostih – bolj ali manj v bistvenih potezah pa vsekakor – pravilnarešitev celotnega sklopa obsto<strong>je</strong>čih zadreg v središču mesta na sinergičen načintako, da vsak od posegov rešu<strong>je</strong> več problemov hkrati. T - tunel pod Rožnikom, medHalo Tivoli in mestno vrtnarijo <strong>je</strong> kratek, sklene naravni ring in prevzame delprometa, kar omogoča odstranitev Tivolske ceste. P - Tivoli <strong>je</strong> zdaj mogoče restavrirativ prvotni obliki. WG - V prostoru nekdan<strong>je</strong> ceste, ki ostaja v javni lasti, sepod zemljo uredi parkirišča za celotne potrebe zahodnega roba mestnega centra.Gradnja <strong>je</strong> nemotena, v dnevnem kopu. Pod parkiriščem <strong>je</strong> prostor za podzemnotraso cestne železnice, ki se izvede istočasno. Ob n<strong>je</strong>j se uredijo posta<strong>je</strong>, k<strong>je</strong>rse neposredno izstopa do posameznih programov (vlada, DZ, Cankar<strong>je</strong>v dom...),potem ko se <strong>je</strong> vstopilo na vseh točkah po Sloveniji, ki so dosegljivi z železnico.Nad terenom <strong>je</strong> prostor za restavriran Tivoli v nekdanji obliki ter kvalitetnozazidavo v nekoč pozidanih karejih vendar z večjo gostoto in bolj reprezentativno.Potrebno zemljišče <strong>je</strong> zvezno, neobremen<strong>je</strong>no in v javni lasti. Tunel omogoča dovozdo programov na obrobju Rožnika ter odstranitev vsega prometa iz Tivolija, kispet postane del enotnega prostora zahodnega roba mestnega <strong>je</strong>dra. EG - garažapod gradom s podobno širokopoteznim posegom rešu<strong>je</strong> cel sklop problemov StareLjubljane: (1) na enem mestu pokri<strong>je</strong> vse potrebe po parkiranju za staro Ljubljanodo Gosposke, Wolfove in Trubar<strong>je</strong>ve; (2) kot kača sledi staremu mestu, kar optimalnoporazdeli parkirna mesta; (3) delno <strong>je</strong> statična sanacija hribine in drenaža hišob hribu; (4) omogoča posodobitev dotrajanih instalacij; (5) Naredi staro mestodostopno za dovoz, odvoz smeti, ogrevan<strong>je</strong>, energijo itd.; (6) ob prehodih v atri<strong>je</strong>omogoči gradnjo dodatnih servisnih površin, kar sprosti historične površineza kvalitetno namembnost; (7) dostop <strong>je</strong> časovno neome<strong>je</strong>n; (8) vhodi in izstopi vgaraže so na obeh koncih tunela, tako da lahko celo območ<strong>je</strong> osredn<strong>je</strong>ga mestnega<strong>je</strong>dra spremenimo v peš cono; (9) razmer<strong>je</strong> med skupno kvadraturo parkirnih mestin spremljajočimi površinami kot so rampe, dostopi, uvozi ter izvozi, itd., <strong>je</strong> dalečbolj ugodno kot pri raztresenih manjših garažah; (10) izhodi so locirani optimalno.Navedene prednosti nedvomno dvigajo rento v Stari Ljubljani.CS1 Prehod primestnega potniškega prometa s ceste na železnico <strong>je</strong> nu<strong>je</strong>n, vendar<strong>je</strong> v celoti odvisen od pravih infrastrukturnih posegov v centru Ljubljane. Dodajan<strong>je</strong>,ravnan<strong>je</strong> in šir<strong>je</strong>n<strong>je</strong> cestnega omrežja dosega (po načelu ‘diminishingreturn’) stopnjo, ko se tovrstna povečanja prometne prepustnosti približu<strong>je</strong>joničli. Prava rešitev <strong>je</strong>: Mesto mednarodne hitre železnice <strong>je</strong> na prvem podzemnemnivoju. Koridor <strong>je</strong> kratek in raven. Primestna železnica se loči od mednarodne,ob izvedbi prestopanja med obema v istem ogrevanem prostoru in po najkrajšivertikalni poti. Tako se na mednarodno železnico priključijo vsi kraji v Sloveniji,ki ne ležijo na n<strong>je</strong>nem koridorju.CS2 Predstavl<strong>je</strong>ni so ključni elementi celovite ureditve znotraj povečaneganotran<strong>je</strong>ga cestnega obroča, ki ga vzpostavimo s predlaganim tunelom od Frankopanskedo Tobačne. Regionalno železnico bi bilo mogoče večinoma v dnevnem kopupoglobiti v območju trenutno še nezasedenega zemljišča in šele nato začeti spozidavo le-tega. V sklopu poglobitve železnice v območju Tivolija, bi pridobilivkopano garažo za zahodni del centra, medtem ko bi garaža v grajskem gričuoskrbovala vzhodni del.R1 Odgovoren urbanist bi rumeno obarvane površine videl kot posrečeno obsto<strong>je</strong>čestan<strong>je</strong>, ki ga gre izkoristiti za enostavno, finančno nezahtevno implementacijotehnično odlične rešitve ljubljanskega železniškega vozla.R2 Namesto tega se rumene površine prekrivajo z neartikulirano, regresivnozazidavo (črne lise), ki te možnosti zapira.Poznavalcu razmer v slovenskem urbanizmu <strong>je</strong> zemljiško špekulativnavnema, ki pometa pred seboj civilizacijske poteze mesta šerazložljiva, ne pa tudi ignoranca stroke, ko gre za vrednoten<strong>je</strong>strokovnih pobud. Ustvarja se vtis, da ljubljanski urbanizempredstavlja nabor izoliranih zazidav ter da alternativne rešitveniso utemel<strong>je</strong>ne. A ta vtis <strong>je</strong> mogoče vzdrževati le ob zanikanjupredlogov, med katerimi <strong>je</strong> naš, tu stoprvič prikazan, ker <strong>je</strong> na mizi ževeč kot dvajset let in ob rastočih težavah prometne infrastrukturepostaja vse bolj aktualen. Skupaj s spremljajočo detajlno tehničnodokumentacijo <strong>je</strong> vsekakor realen, izvedljiv in tehnično dognan.Vendar ga gre razumeti tudi kot tra<strong>je</strong>n protest proti politiki,ki zanika komponento celovitega urbanističnega načrtovanja.Obrat iz te smeri bo mučno težak zaradi obsega doseženedegradaci<strong>je</strong>. Vendar <strong>je</strong> neizogiben. Pozitivne spremembe sebodo izrazile v temeljito prečiščenem upravnem in strokovnemaparatu. Zahtevale bodo prvorazredno administracijo, očiščenoklientelizma, vrednostnega relativizma in subverzi<strong>je</strong> inštitucij,med katerimi so nadvse pomembne tiste vzpostavl<strong>je</strong>ne za potrebeurbanizma in varovanja okolja. Kako naj se sicer koncentracijakapitala za javne potrebe, ki prihaja, izogne razbojnikomin usmeri v skupno dobro. To zahtevamo za svoj del Evrope,katera <strong>je</strong> v preteklih stoletjih podučevala preostali svet oprosvetl<strong>je</strong>ni vladavini reda in zakonitosti. Prepad, ki ga <strong>je</strong> trebapremostiti ilustriramo z alternativnim preizkusom. Neskončnimrazpravam, študijam, konferencam, okroglim mizam, publikacijamitd., ki vedno znova potrju<strong>je</strong>jo mimo javnosti dogovor<strong>je</strong>nešpekulaci<strong>je</strong> s prostorom, nastavljamo kontrast. Prebudi najtisti del stroke, ki še ni podlegel koristolovskim apetitom.10.10edo ravnikar, udiamajda kregar, udiamiha kerin, udialjubljana razdel<strong>je</strong>no- ljubljana celovito mestopro<strong>je</strong>ktivno pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> ambient D.o.o.soavtorji smiljan buzeti, martin ravnikarlokacija / leto izdelave ljubljana / 2008tip ob<strong>je</strong>kta študi<strong>je</strong> s področja prostorskega načrtovanja