12.07.2015 Views

Ogledni izvod kataloga je tukaj. - ZAPS

Ogledni izvod kataloga je tukaj. - ZAPS

Ogledni izvod kataloga je tukaj. - ZAPS

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

T1 Pri vseh danostih – bolj ali manj v bistvenih potezah pa vsekakor – pravilnarešitev celotnega sklopa obsto<strong>je</strong>čih zadreg v središču mesta na sinergičen načintako, da vsak od posegov rešu<strong>je</strong> več problemov hkrati. T - tunel pod Rožnikom, medHalo Tivoli in mestno vrtnarijo <strong>je</strong> kratek, sklene naravni ring in prevzame delprometa, kar omogoča odstranitev Tivolske ceste. P - Tivoli <strong>je</strong> zdaj mogoče restavrirativ prvotni obliki. WG - V prostoru nekdan<strong>je</strong> ceste, ki ostaja v javni lasti, sepod zemljo uredi parkirišča za celotne potrebe zahodnega roba mestnega centra.Gradnja <strong>je</strong> nemotena, v dnevnem kopu. Pod parkiriščem <strong>je</strong> prostor za podzemnotraso cestne železnice, ki se izvede istočasno. Ob n<strong>je</strong>j se uredijo posta<strong>je</strong>, k<strong>je</strong>rse neposredno izstopa do posameznih programov (vlada, DZ, Cankar<strong>je</strong>v dom...),potem ko se <strong>je</strong> vstopilo na vseh točkah po Sloveniji, ki so dosegljivi z železnico.Nad terenom <strong>je</strong> prostor za restavriran Tivoli v nekdanji obliki ter kvalitetnozazidavo v nekoč pozidanih karejih vendar z večjo gostoto in bolj reprezentativno.Potrebno zemljišče <strong>je</strong> zvezno, neobremen<strong>je</strong>no in v javni lasti. Tunel omogoča dovozdo programov na obrobju Rožnika ter odstranitev vsega prometa iz Tivolija, kispet postane del enotnega prostora zahodnega roba mestnega <strong>je</strong>dra. EG - garažapod gradom s podobno širokopoteznim posegom rešu<strong>je</strong> cel sklop problemov StareLjubljane: (1) na enem mestu pokri<strong>je</strong> vse potrebe po parkiranju za staro Ljubljanodo Gosposke, Wolfove in Trubar<strong>je</strong>ve; (2) kot kača sledi staremu mestu, kar optimalnoporazdeli parkirna mesta; (3) delno <strong>je</strong> statična sanacija hribine in drenaža hišob hribu; (4) omogoča posodobitev dotrajanih instalacij; (5) Naredi staro mestodostopno za dovoz, odvoz smeti, ogrevan<strong>je</strong>, energijo itd.; (6) ob prehodih v atri<strong>je</strong>omogoči gradnjo dodatnih servisnih površin, kar sprosti historične površineza kvalitetno namembnost; (7) dostop <strong>je</strong> časovno neome<strong>je</strong>n; (8) vhodi in izstopi vgaraže so na obeh koncih tunela, tako da lahko celo območ<strong>je</strong> osredn<strong>je</strong>ga mestnega<strong>je</strong>dra spremenimo v peš cono; (9) razmer<strong>je</strong> med skupno kvadraturo parkirnih mestin spremljajočimi površinami kot so rampe, dostopi, uvozi ter izvozi, itd., <strong>je</strong> dalečbolj ugodno kot pri raztresenih manjših garažah; (10) izhodi so locirani optimalno.Navedene prednosti nedvomno dvigajo rento v Stari Ljubljani.CS1 Prehod primestnega potniškega prometa s ceste na železnico <strong>je</strong> nu<strong>je</strong>n, vendar<strong>je</strong> v celoti odvisen od pravih infrastrukturnih posegov v centru Ljubljane. Dodajan<strong>je</strong>,ravnan<strong>je</strong> in šir<strong>je</strong>n<strong>je</strong> cestnega omrežja dosega (po načelu ‘diminishingreturn’) stopnjo, ko se tovrstna povečanja prometne prepustnosti približu<strong>je</strong>joničli. Prava rešitev <strong>je</strong>: Mesto mednarodne hitre železnice <strong>je</strong> na prvem podzemnemnivoju. Koridor <strong>je</strong> kratek in raven. Primestna železnica se loči od mednarodne,ob izvedbi prestopanja med obema v istem ogrevanem prostoru in po najkrajšivertikalni poti. Tako se na mednarodno železnico priključijo vsi kraji v Sloveniji,ki ne ležijo na n<strong>je</strong>nem koridorju.CS2 Predstavl<strong>je</strong>ni so ključni elementi celovite ureditve znotraj povečaneganotran<strong>je</strong>ga cestnega obroča, ki ga vzpostavimo s predlaganim tunelom od Frankopanskedo Tobačne. Regionalno železnico bi bilo mogoče večinoma v dnevnem kopupoglobiti v območju trenutno še nezasedenega zemljišča in šele nato začeti spozidavo le-tega. V sklopu poglobitve železnice v območju Tivolija, bi pridobilivkopano garažo za zahodni del centra, medtem ko bi garaža v grajskem gričuoskrbovala vzhodni del.R1 Odgovoren urbanist bi rumeno obarvane površine videl kot posrečeno obsto<strong>je</strong>čestan<strong>je</strong>, ki ga gre izkoristiti za enostavno, finančno nezahtevno implementacijotehnično odlične rešitve ljubljanskega železniškega vozla.R2 Namesto tega se rumene površine prekrivajo z neartikulirano, regresivnozazidavo (črne lise), ki te možnosti zapira.Poznavalcu razmer v slovenskem urbanizmu <strong>je</strong> zemljiško špekulativnavnema, ki pometa pred seboj civilizacijske poteze mesta šerazložljiva, ne pa tudi ignoranca stroke, ko gre za vrednoten<strong>je</strong>strokovnih pobud. Ustvarja se vtis, da ljubljanski urbanizempredstavlja nabor izoliranih zazidav ter da alternativne rešitveniso utemel<strong>je</strong>ne. A ta vtis <strong>je</strong> mogoče vzdrževati le ob zanikanjupredlogov, med katerimi <strong>je</strong> naš, tu stoprvič prikazan, ker <strong>je</strong> na mizi ževeč kot dvajset let in ob rastočih težavah prometne infrastrukturepostaja vse bolj aktualen. Skupaj s spremljajočo detajlno tehničnodokumentacijo <strong>je</strong> vsekakor realen, izvedljiv in tehnično dognan.Vendar ga gre razumeti tudi kot tra<strong>je</strong>n protest proti politiki,ki zanika komponento celovitega urbanističnega načrtovanja.Obrat iz te smeri bo mučno težak zaradi obsega doseženedegradaci<strong>je</strong>. Vendar <strong>je</strong> neizogiben. Pozitivne spremembe sebodo izrazile v temeljito prečiščenem upravnem in strokovnemaparatu. Zahtevale bodo prvorazredno administracijo, očiščenoklientelizma, vrednostnega relativizma in subverzi<strong>je</strong> inštitucij,med katerimi so nadvse pomembne tiste vzpostavl<strong>je</strong>ne za potrebeurbanizma in varovanja okolja. Kako naj se sicer koncentracijakapitala za javne potrebe, ki prihaja, izogne razbojnikomin usmeri v skupno dobro. To zahtevamo za svoj del Evrope,katera <strong>je</strong> v preteklih stoletjih podučevala preostali svet oprosvetl<strong>je</strong>ni vladavini reda in zakonitosti. Prepad, ki ga <strong>je</strong> trebapremostiti ilustriramo z alternativnim preizkusom. Neskončnimrazpravam, študijam, konferencam, okroglim mizam, publikacijamitd., ki vedno znova potrju<strong>je</strong>jo mimo javnosti dogovor<strong>je</strong>nešpekulaci<strong>je</strong> s prostorom, nastavljamo kontrast. Prebudi najtisti del stroke, ki še ni podlegel koristolovskim apetitom.10.10edo ravnikar, udiamajda kregar, udiamiha kerin, udialjubljana razdel<strong>je</strong>no- ljubljana celovito mestopro<strong>je</strong>ktivno pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> ambient D.o.o.soavtorji smiljan buzeti, martin ravnikarlokacija / leto izdelave ljubljana / 2008tip ob<strong>je</strong>kta študi<strong>je</strong> s področja prostorskega načrtovanja

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!