10.9aleksandra g. podbreznik, udia, maurbanistični načrt šempeterodgovorni pro<strong>je</strong>ktant aleksandra geršak podbreznik, udia, mapro<strong>je</strong>ktivno pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> razvojni center planiran<strong>je</strong> d.o.o. cel<strong>je</strong>soavtorji irena povalej, udialokacija / leto izgradn<strong>je</strong> občina žalec, šempeter / 2007-2009velikost območja / ob<strong>je</strong>kta 142 hatip ob<strong>je</strong>kta strokovne podlage za občinski prostorski načrtnasel<strong>je</strong> šempeter se bo razvijalo skladno s svojo vlogo v omrežju naselijkot pomembnejše lokalno središče z večjim deležem stanovanjskih območijter z zagotovl<strong>je</strong>no višjo stopnjo komunalne oskrbe in ukrepov za varstvookolja. osnovni koncepti prostorskega razvoja so zgoščevan<strong>je</strong> in zapoln<strong>je</strong>van<strong>je</strong>prostih površin v mestu v okviru obsto<strong>je</strong>čih dejavnosti posameznihprostorskih enot, ohranjan<strong>je</strong> in prenova historičnega <strong>je</strong>dra naselja terširitve naselja ob robovih strn<strong>je</strong>ne pozidave, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> že zagotovl<strong>je</strong>na vsapotrebna infrastruktura. šempeter se razvija kot strn<strong>je</strong>no nasel<strong>je</strong> z jasnoizoblikovanimi gra<strong>je</strong>nimi robovi. ohranja se prepoznavne vedute, predvsemkvalitetna veduta na nasel<strong>je</strong> z vzhodne smeri. posebna kvaliteta naseljaso ob<strong>je</strong>kti kulturne dediščine in sicer arheološki park, antična nekropolain območ<strong>je</strong> rimske ceste, za katere <strong>je</strong> predvidena primerna prezentacija zdodatnimi turističnimi programi, s tem pa tudi krepitev turistične ponudbenaselja.
T1 Pri vseh danostih – bolj ali manj v bistvenih potezah pa vsekakor – pravilnarešitev celotnega sklopa obsto<strong>je</strong>čih zadreg v središču mesta na sinergičen načintako, da vsak od posegov rešu<strong>je</strong> več problemov hkrati. T - tunel pod Rožnikom, medHalo Tivoli in mestno vrtnarijo <strong>je</strong> kratek, sklene naravni ring in prevzame delprometa, kar omogoča odstranitev Tivolske ceste. P - Tivoli <strong>je</strong> zdaj mogoče restavrirativ prvotni obliki. WG - V prostoru nekdan<strong>je</strong> ceste, ki ostaja v javni lasti, sepod zemljo uredi parkirišča za celotne potrebe zahodnega roba mestnega centra.Gradnja <strong>je</strong> nemotena, v dnevnem kopu. Pod parkiriščem <strong>je</strong> prostor za podzemnotraso cestne železnice, ki se izvede istočasno. Ob n<strong>je</strong>j se uredijo posta<strong>je</strong>, k<strong>je</strong>rse neposredno izstopa do posameznih programov (vlada, DZ, Cankar<strong>je</strong>v dom...),potem ko se <strong>je</strong> vstopilo na vseh točkah po Sloveniji, ki so dosegljivi z železnico.Nad terenom <strong>je</strong> prostor za restavriran Tivoli v nekdanji obliki ter kvalitetnozazidavo v nekoč pozidanih karejih vendar z večjo gostoto in bolj reprezentativno.Potrebno zemljišče <strong>je</strong> zvezno, neobremen<strong>je</strong>no in v javni lasti. Tunel omogoča dovozdo programov na obrobju Rožnika ter odstranitev vsega prometa iz Tivolija, kispet postane del enotnega prostora zahodnega roba mestnega <strong>je</strong>dra. EG - garažapod gradom s podobno širokopoteznim posegom rešu<strong>je</strong> cel sklop problemov StareLjubljane: (1) na enem mestu pokri<strong>je</strong> vse potrebe po parkiranju za staro Ljubljanodo Gosposke, Wolfove in Trubar<strong>je</strong>ve; (2) kot kača sledi staremu mestu, kar optimalnoporazdeli parkirna mesta; (3) delno <strong>je</strong> statična sanacija hribine in drenaža hišob hribu; (4) omogoča posodobitev dotrajanih instalacij; (5) Naredi staro mestodostopno za dovoz, odvoz smeti, ogrevan<strong>je</strong>, energijo itd.; (6) ob prehodih v atri<strong>je</strong>omogoči gradnjo dodatnih servisnih površin, kar sprosti historične površineza kvalitetno namembnost; (7) dostop <strong>je</strong> časovno neome<strong>je</strong>n; (8) vhodi in izstopi vgaraže so na obeh koncih tunela, tako da lahko celo območ<strong>je</strong> osredn<strong>je</strong>ga mestnega<strong>je</strong>dra spremenimo v peš cono; (9) razmer<strong>je</strong> med skupno kvadraturo parkirnih mestin spremljajočimi površinami kot so rampe, dostopi, uvozi ter izvozi, itd., <strong>je</strong> dalečbolj ugodno kot pri raztresenih manjših garažah; (10) izhodi so locirani optimalno.Navedene prednosti nedvomno dvigajo rento v Stari Ljubljani.CS1 Prehod primestnega potniškega prometa s ceste na železnico <strong>je</strong> nu<strong>je</strong>n, vendar<strong>je</strong> v celoti odvisen od pravih infrastrukturnih posegov v centru Ljubljane. Dodajan<strong>je</strong>,ravnan<strong>je</strong> in šir<strong>je</strong>n<strong>je</strong> cestnega omrežja dosega (po načelu ‘diminishingreturn’) stopnjo, ko se tovrstna povečanja prometne prepustnosti približu<strong>je</strong>joničli. Prava rešitev <strong>je</strong>: Mesto mednarodne hitre železnice <strong>je</strong> na prvem podzemnemnivoju. Koridor <strong>je</strong> kratek in raven. Primestna železnica se loči od mednarodne,ob izvedbi prestopanja med obema v istem ogrevanem prostoru in po najkrajšivertikalni poti. Tako se na mednarodno železnico priključijo vsi kraji v Sloveniji,ki ne ležijo na n<strong>je</strong>nem koridorju.CS2 Predstavl<strong>je</strong>ni so ključni elementi celovite ureditve znotraj povečaneganotran<strong>je</strong>ga cestnega obroča, ki ga vzpostavimo s predlaganim tunelom od Frankopanskedo Tobačne. Regionalno železnico bi bilo mogoče večinoma v dnevnem kopupoglobiti v območju trenutno še nezasedenega zemljišča in šele nato začeti spozidavo le-tega. V sklopu poglobitve železnice v območju Tivolija, bi pridobilivkopano garažo za zahodni del centra, medtem ko bi garaža v grajskem gričuoskrbovala vzhodni del.R1 Odgovoren urbanist bi rumeno obarvane površine videl kot posrečeno obsto<strong>je</strong>čestan<strong>je</strong>, ki ga gre izkoristiti za enostavno, finančno nezahtevno implementacijotehnično odlične rešitve ljubljanskega železniškega vozla.R2 Namesto tega se rumene površine prekrivajo z neartikulirano, regresivnozazidavo (črne lise), ki te možnosti zapira.Poznavalcu razmer v slovenskem urbanizmu <strong>je</strong> zemljiško špekulativnavnema, ki pometa pred seboj civilizacijske poteze mesta šerazložljiva, ne pa tudi ignoranca stroke, ko gre za vrednoten<strong>je</strong>strokovnih pobud. Ustvarja se vtis, da ljubljanski urbanizempredstavlja nabor izoliranih zazidav ter da alternativne rešitveniso utemel<strong>je</strong>ne. A ta vtis <strong>je</strong> mogoče vzdrževati le ob zanikanjupredlogov, med katerimi <strong>je</strong> naš, tu stoprvič prikazan, ker <strong>je</strong> na mizi ževeč kot dvajset let in ob rastočih težavah prometne infrastrukturepostaja vse bolj aktualen. Skupaj s spremljajočo detajlno tehničnodokumentacijo <strong>je</strong> vsekakor realen, izvedljiv in tehnično dognan.Vendar ga gre razumeti tudi kot tra<strong>je</strong>n protest proti politiki,ki zanika komponento celovitega urbanističnega načrtovanja.Obrat iz te smeri bo mučno težak zaradi obsega doseženedegradaci<strong>je</strong>. Vendar <strong>je</strong> neizogiben. Pozitivne spremembe sebodo izrazile v temeljito prečiščenem upravnem in strokovnemaparatu. Zahtevale bodo prvorazredno administracijo, očiščenoklientelizma, vrednostnega relativizma in subverzi<strong>je</strong> inštitucij,med katerimi so nadvse pomembne tiste vzpostavl<strong>je</strong>ne za potrebeurbanizma in varovanja okolja. Kako naj se sicer koncentracijakapitala za javne potrebe, ki prihaja, izogne razbojnikomin usmeri v skupno dobro. To zahtevamo za svoj del Evrope,katera <strong>je</strong> v preteklih stoletjih podučevala preostali svet oprosvetl<strong>je</strong>ni vladavini reda in zakonitosti. Prepad, ki ga <strong>je</strong> trebapremostiti ilustriramo z alternativnim preizkusom. Neskončnimrazpravam, študijam, konferencam, okroglim mizam, publikacijamitd., ki vedno znova potrju<strong>je</strong>jo mimo javnosti dogovor<strong>je</strong>nešpekulaci<strong>je</strong> s prostorom, nastavljamo kontrast. Prebudi najtisti del stroke, ki še ni podlegel koristolovskim apetitom.10.10edo ravnikar, udiamajda kregar, udiamiha kerin, udialjubljana razdel<strong>je</strong>no- ljubljana celovito mestopro<strong>je</strong>ktivno pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> ambient D.o.o.soavtorji smiljan buzeti, martin ravnikarlokacija / leto izdelave ljubljana / 2008tip ob<strong>je</strong>kta študi<strong>je</strong> s področja prostorskega načrtovanja
- Page 3:
SLOVENSKAARHITEKTURAIN PROSTOR2007-
- Page 6 and 7:
KazaloIndex
- Page 9:
uvodnikipredsednikovmatičnih sekci
- Page 12 and 13:
Saša PIANO, univ. dipl. inž. kraj
- Page 14 and 15:
Lilijana Jankovič Grobelšek, univ
- Page 17 and 18:
PRIZNANJA ZAPS 2007-2009ZAPS AWARDS
- Page 19:
ZLATI SVINČNIKGOLDEN PENCILPriznan
- Page 22 and 23:
ZLATA ŽIRIJATHE GOLDEN COMMITTEEHa
- Page 24 and 25:
ZLATA ŽIRIJATHE GOLDEN COMMITTEEza
- Page 26 and 27:
PLATINASTA ŽIRIJATHE PLATINUM COMM
- Page 29 and 30:
ČASTNI ČLAN ZBORNICE ZAARHITEKTUR
- Page 31 and 32:
tem niti za las popustil od svojega
- Page 33:
slovenskih arhitektov. Poleg tega j
- Page 36 and 37:
PLATINASTI SVINČNIK / PLATINUM PEN
- Page 39 and 40:
ZLATI SVINČNIKGOLDEN PENCIL37
- Page 41 and 42:
WELLNESS CENTER ORHIDELIAenotA, bru
- Page 43 and 44:
ODPAD PIVKA, RECIKLIRANJE ODPADNIH
- Page 45:
Strokovne podlage za zasnovoprostor
- Page 48 and 49:
Pregledna razstava ZAPS 2007/09ZAPS
- Page 50 and 51:
1.1sadar+vugavila beli križprojekt
- Page 52 and 53:
1.3doc.bogdan reichenberg, udiagreg
- Page 54 and 55:
1.5.bojan leva, udiastan. hiša mat
- Page 56 and 57:
1.7matej gašperič, udiahiša aodg
- Page 58:
1.9aleš prinčič, udiahiša fabro
- Page 61 and 62:
01 stanovanjska hišaresidential bu
- Page 63 and 64:
2.2andrej kalamar, udiastanovanje c
- Page 65 and 66:
2.4urbanistična zasnova. območje
- Page 67 and 68:
2.6trije stanovanjski objekti ident
- Page 70 and 71:
Pregledna razstava ZAPS 2007/09ZAPS
- Page 72 and 73:
3.1.dekleva gregorič arhitektiodpa
- Page 74 and 75:
3.3ferdinand pregrad, udiauroš smo
- Page 76 and 77:
3.5nataša rovan-gračnerdenis rova
- Page 78 and 79:
3.7boštjan žepič, udiadomel po-0
- Page 80:
3.9jadranka grmek, udiarotondaodgov
- Page 83 and 84:
01 stanovanjska hišaresidential bu
- Page 85 and 86:
4.2prenova hotela izvir (prej terap
- Page 87 and 88:
4.4štefan šček, udiaivo abram, u
- Page 89 and 90:
4.6andrej kalamar, udiavinska klet
- Page 91 and 92:
4.8volumensko razgibano pritličje
- Page 93 and 94:
4.10območje mejnega prehoda je, po
- Page 95 and 96:
4.12novi objekt je del republiškeg
- Page 97 and 98:
4.14negovalni del lambrechtovega do
- Page 99 and 100:
4.16andrej ravnikar udiagorazd ravn
- Page 101 and 102:
4.18majda kregar, udia.miha kerin,
- Page 103 and 104:
4.20arhitekturno urbanistična idej
- Page 105 and 106:
objekt nove pediatrične klinike vl
- Page 107 and 108: 01 stanovanjska hišaresidential bu
- Page 109 and 110: 5.2prenova gostilne krona predstavl
- Page 111 and 112: 5.4zasnova notranje opreme je zaklj
- Page 113 and 114: salon obsega dva prostora v pritli
- Page 115 and 116: 5.8obnovitev enega od kletnih prost
- Page 117 and 118: 5.10prenosna niemeyerjeva razstava
- Page 119 and 120: 5.12štefan šček, udiasonja micul
- Page 121 and 122: 01 stanovanjska hišaresidential bu
- Page 123 and 124: zasnova krajinske ureditve parka va
- Page 125 and 126: 6.4krajinska ureditev izhaja iz arh
- Page 127 and 128: 6.6medana, naselje v južnih goriš
- Page 129 and 130: lepa in vijugava cesta proti polhov
- Page 132 and 133: Pregledna razstava ZAPS 2007/09ZAPS
- Page 134: 7.1gregor vreš, udikatina demšar
- Page 137 and 138: 01 stanovanjska hišaresidential bu
- Page 139 and 140: 8.2zaradi novega zakona o prepovedi
- Page 141 and 142: 8.4pred ureditvijo je bila plošča
- Page 143 and 144: 01 stanovanjska hišaresidential bu
- Page 145 and 146: 9.2prostorsko urejanje območja pos
- Page 147 and 148: 9.4območje državnega prostorskega
- Page 149 and 150: 01 stanovanjska hišaresidential bu
- Page 151 and 152: 10.2projekt obravnava urejanje pros
- Page 153 and 154: 10.4študija variant obravnava del
- Page 155 and 156: 10.6projekt zajema obstoječ šport
- Page 157: 10.8aleksandra geršak podbreznik,
- Page 161 and 162: 10.12karh17/karla jankovič, udikas
- Page 163 and 164: 10.14strokovne podlage določajo za
- Page 165 and 166: metodologija, ki smo jo razvili zap
- Page 167 and 168: 01 stanovanjska hišaresidential bu
- Page 169 and 170: 1.2.peter gabrijelčič, udiahiša
- Page 171 and 172: zasnova hiše rupena izhaja iz robn
- Page 173 and 174: 1.6.naročnik je želel na zemljiš
- Page 175 and 176: 3.2jožica curk, udianada korošec,
- Page 177 and 178: 4.2obstoječi hotel lucija, ki je b
- Page 179 and 180: 4.4matjaž pangerc, udiaprenova trg
- Page 181 and 182: 4.6dom janeza krstnika stoji v nepo
- Page 183 and 184: lastniki so želeli novo stanovanje
- Page 185 and 186: 5.4naloga je bila ustvariti funkcio
- Page 187 and 188: 6.1namen naloge je ureditev zeleneg
- Page 189 and 190: 9.2Nadomestna gospodarska cona je n
- Page 191 and 192: 10.2Zagotavlja se razvoj Novega mes
- Page 193: SLOVENSKA ARHITEKTURA IN PROSTOR 20