Ogledni izvod kataloga je tukaj. - ZAPS

SLOVENSKAARHITEKTURAIN PROSTOR2007-2009SLOVENEARCHITECTURE ANDSpATIAL PLANNING2007-2009

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije je osrednja ustanova, kiskrbi za družbeni status strok in kakovost storitev arhitektov, krajinskiharhitektov in prostorskih načrtovalcev. Kamenčki v mozaiku aktivnostiso tudi zbornične razstave, nagrade in pregledni katalogi. Tradicija jebogata in jo je težko nadgraditi. Dvig kakovosti zborničnih razstav zenotno obliko razstavnega panoja je letošnja izboljšava, ki skupaj z izidomkataloga ob odprtju razstave povečuje promocijski učinek prireditev obdnevu arhitektov. Ob izidu letošnjega kataloga čestitke vsem za objavljenadela in prejete nagrade.The Slovenian Chamber of Architecture and Spatial Planning is thecentral institution responsible for the social status of disciplines andthe quality of services provided by architects, landscape architects andspatial planners in Slovenia. Chamber exhibitions, awards and synopticcatalogues represent pebbles in the mosaic of our activities and are partof a rich tradition that is without equal in the country. This year saw aparticular improvement in the quality of the Chamber’s exhibitions, theresult of a uniform format for the exhibition billboards. Together withthe publication of the catalogue at the exhibition opening, the aim is toenhance the promotional impact of events on Architect Day. On the occasionof the publication of this year’s catalogue I would like to extend mycongratulations to everyone for the work published and awards received.mag. Andrej Goljar, univ. dipl. inž. arh.Predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor SlovenijePresident of Slovenian Chamber of Architecture and Spatial Planning

KazaloIndex

uvodniki predsednikov matičnih sekcij .......................................................................................................................................... 7/ forewords of the presidents of the central sectionsJavna gradnja / Public Works.......................................................................................................................................... 9Krajinska arhitektura v slovenski arhitekturi in prostoru 2007-2009........................................................... 10/ Landscape Architecture in Slovenian Architecture and Spatial Planning 2007-2009Prostorsko načrtovanje med javnostjo, zakonodajo, politiko in kapitalom .................................................... 12/ Spatial Planning Between the Public, Legislation, Politics and Capitalpriznanja ZAPS 2007/09 ................................................................................................................................................................... 15/ ZAPS Awards 2007/09ŽIRIJA / AWARD COMMITTEE...................................................................................................................................................... 19Častni član ZAPS / Honorary Member of ZAPS.............................................................................................................. 27Platinasti svinčnik / Platinum pencil......................................................................................................................... 33ZLAti svinčnik / Golden Pencil........................................................................................................................................ 37Slovenska arhitektura in prostor 2007 – 2009, pregledna razstava .................................................................................. 45/ Slovene Architecture and Spatial Planning 2007-2009, survey exhibition01 stanovanjska hiša / residential building.................................................................................................................. 4702 večstanovanjska stavba / housing ............................................................................................................................... 5903 poslovna stavba / commercial building ....................................................................................................................... 6904 javna zgradba / public building................................................................................................................................... 8105 notranja oprema / interior design..............................................................................................................................10506 krajinska ureditev / landscape design.....................................................................................................................11907 vrt / garden .....................................................................................................................................................................13108 urbani prostor / urban open space ............................................................................................................................13509 izdelan oziroma sprejet prostorski načrt (OPPN, OPN, DPN) / drawn or adopted spatial plan ..................14110 študije, strokovne podlage in raziskave s področja prostorskega načrtovanja ........................................147/ studies, expert groundwork and research in spatial planning11 razstavljeni projekti, ki niso kandidirali za zlati svinčinik ..........................................................................165/ Projects not in the running for the golden pencil award

uvodnikipredsednikovmatičnih sekcijforewordsof the presidentsof the central sections7

Petra Ostanek, univ. dipl. inž. arh.,predsednica matične sekcije arhitektovPresident of the Central Section of ArchitectsJAVNA GRADNJAPublic WorksJavna gradnja zajema pomemben del urbanistične, arhitekturnein krajinsko arhitekturne produkcije, ki v daljših časovnih obdobjihsoodlikuje prostor in kulturno podobo naroda. Javna gradnja se izvaja sproračunskimi sredstvi, s katerimi je treba preudarno razpolagati, zato jekakovostno in smotrno oblikovanje urbanističnih ureditev, arhitekture inkrajinske arhitekture strateški cilj ZAPS. Poslanstvo zbornice je varovanjejavnega interesa za kakovostno arhitekturo in okolje ter spodbujanjekakovostnega in trajnostnega načrtovanja grajenega prostora in krajine.Public works are an important part of urban design, architecture and landscapearchitecture production, which in the long run contributes to a comprehensiveimage of space as well as to the cultural image of the nation. Public works arefinanced by government budgets, so these funds should be used wisely andreasonably. Sound, quality urban design, architecture and landscape architectureare therefore a strategic goal pursued by ZAPS, whose mission is to protectthe public interest as regards quality architecture and the environment, and topromote quality sustainable planning of both built-up space and the landscape.Vrednost oddanih javnih naročil za javne investicije je v letu 2007 popodatkih Ministrstva za finance obsegala 1,2 milijarde evrov oziroma 3,3odstotka BDP. Velik del te vrednosti obsegajo infrastrukturni objekti,ki so grajeni neučinkovito in negospodarno, najnižja cena je še vednoprevladujoče merilo izbire izvajalcev gradnje in v veliko primerih tudiprojektantov. Investitorji gradnje podcenjujejo prvo fazo – projektiranje,ki je majhen strošek celotne investicije, vendar določa njeno oblikovnovrednost in gospodarnost izvedbe.Zakon o javnih naročilih (ZJN-2) ne predvideva sankcij za kršitelje, ki seizogibajo izvedbi javnih natečajev in oddajo del za projektiranje izvajajoz razpisi po posameznih delih ali fazah. Področje javne gradnje je v vsehfazah od projektiranja do izvedbe neurejeno, finančno neučinkovito inne spodbuja kakovostnih posegov v prostor.Pomembne naloge ZAPS na tem področju so urejanje razmer gledepomanjkljive in neusklajene zakonodaje, promoviranje in strokovnoizvajanje natečajev ter sledenje izvajanja nagrajenih del in nagrajevanjestrokovno izstopajočih izvedb. ZAPS je skupaj z naročniki javnih natečajevv letu 2007 izvedla 13, v letu 2008 14, v letu 2009 pa 5 javnih natečajev, 8je aktualnih natečajev.According to the Ministry of Finance, the value of submitted public procurementtenders in 2007 amounted to 1.2 billion EUR, which constitutes 3.3% ofGNP. A substantial proportion of this amount has been invested in infrastructuralfacilities that have been constructed ineffectively and uneconomically,with the lowest bid still being the overriding criterion in the selection ofcontractors, and often of developers as well. Investors underestimate the firstphase – the design that, although it represents only a modest cost in the overalltotal investment budget, nevertheless demonstrates its design value and thecost-effectiveness of its implementation.The Public Procurement Act (ZJN-2) does not provide penalties for those offenderswho avoid public tenders and instead subcontract design work throughtenders for individual phases. The domain of public works is unregulated andfinancially inefficient through all phases, from design to implementation, andas such does not encourage quality interventions in public space.In this respect ZAPS’ operations involve dealing with insufficient and inconsistentlegislation, the promotion of professional public procurement, andthe monitoring of the implementation of awarded projects and awardingprofessionally outstanding realizations. In cooperation with public purchasersZAPS administered 13 public tenders in 2007, 14 in 2008 and 5 in 2009. Eightpublic tenders are currently in process.Razvoj, neodvisnost in ugled dejavnosti arhitekture, krajinskearhitekture in urejanja prostora so pomemben del poslanstva ZAPS, ki bopripomogel tudi k kakovosti, učinkovitosti in številčnosti javnih gradenj.The development, independence and reputation of architecture, landscapearchitecture and spatial planning all play a significant part in ZAPS’ mission,which contributes to the quantity, quality and effectiveness of public works.9

Saša PIANO, univ. dipl. inž. kraj. arh.predsednica matične sekcije krajinskih arhitektovPresident of the central section of landscape architectsUrejanje prostora je že od nekdaj razpeto med politiko, kapitalomin stroko, saj je prostor izvrsten medij, preko katerega se vsi ti izražajoin predstavljajo. Razmerje med njimi je lahko uravnoteženo, običajnopa je na strani močnejšega. Stroka je pogosto najšibkejši člen, saj je skozizakonodajo odvisna od politike, skozi kapital pa od investitorjev.Zato je zanjo zelo pomembno, da se javnosti čim večkrat predstavi.Nagrajevanje njenih kakovostnih stvaritev je dober način in tudipriložnost, da se na ogled postavi vsak, ki to želi. Priprava gradiva zarazstavo je samokritična analiza dela vsakega posameznika, celotnarazstava pa je pregled dosežkov v nekem časovnem obdobju, ki je pomembentudi zaradi izobraževanja, vzgoje in širitve obzorja družbe. Zato jepomembno, da stroka tudi sama opozarja nase, na svoje dobre rešitve in stem seznanja politiko in kapital, da obstaja, da zna in da ve, kaj naj dela.Samo prostorsko izobražen naročnik bo pripravljen investirati v kakovostneureditve in samo prostorsko izobražen politik bo znal ustvarjatidobro prostorsko zakonodajo. V tej luči postaja nagrada zlati svinčnik izleta v leto pomembnejša.Nekoč je bilo oblikovanje prostora ena izmed umetnosti, naj je šlo zastavbo ali vrt. Stvaritve, ki jih danes obravnavamo kot velike (umetniške)dosežke, so bile praviloma stvaritve same zase, saj so se le redke umestilev prostor neopazno (tudi neopaznost je kvaliteta). Današnji pogled naprostor je z vidika zahtevnih ekoloških vprašanj drugačen. Zato je prepletveč strok, ki pri tem nastopajo, ter povezav med prostorskim načrtovanjemin projektiranjem konkretnih rešitev zelo pomemben. Nekatera nagrajenadela te razstave to potrjujejo: gre za izvedbe, pri katerih ne moremoodčitati samo dobre arhitekture ali samo dobre krajinske arhitekture,ampak jih dojamemo kot kakovostne celote, ki temeljijo tudi na kakovostnemprostorskem načrtovanju. Ne glede na pomen vsakega posameznikaso najboljše rešitve gotovo plod dela več strokovnjakov različnih znanjin izkušenj, pri čemer se vsa znanja kakovostno združijo, prepletejoin ustvarijo dober rezultat. Vsak, ki se ukvarja s prostorom, dela tudi zjavnostjo in za njo, zato je njegova odgovornost zelo velika.Trenutna največja težava urejanja prostora v Sloveniji je, ob pogostemnezaupanju stroki, nemoč zakonodaje in velika moč kapitala, kipredvsem v lokalnih skupnostih vedno znova zmaguje: z izsiljevanjemlokacij, neustreznimi rešitvami za posamezne lokacije in marsikdaj slabimizunanjimi ureditvami. Pogosto namreč objekti ne izkoristijo kvalitetprostora, v katerega se umeščajo, večkrat jih celo razvrednotijo. Odprte,posebej pa javne površine so pri tem najbolj zapostavljene. Dobičkonosnanaravnanost je tudi vzrok pomanjkanja naročil ureditev javnega prostora,kot so parki, trgi in podobno, ki so za lokalne skupnosti finančnozahtevne ureditve in čeprav povečujejo kakovost bivanja, ne prinašajoneposrednega dobička. Zato bi morala biti prostorska politika naravnanatako, da bi iz ureditev kapitala iztržila sredstva za urejanje, naročanje,izvajanje in vzdrževanje drugih, nekomercialnih javnih površin, hkrati paSpatial design has always been torn between politics, capital and profession,because space is an ideal medium through which all of the above representand express themselves. The relationship among them may be balanced, butusually the balance will be tilted in favour of the stronger party. The professionis often the weakest link, as it depends, through legislation, on politics; andthrough capital on investors. It is therefore of high importance that it – theprofession – should be introduced to the public as often as possible. Awardingquality creations is a good way to do that. It is also an opportunity for anyonewho so wishes to be “put on exhibition”. Preparing the exhibition material is aself-critical analysis of each individual’s work, while the entire exhibition offersa survey of quality work during a certain period of time, important for the sakeof education and for broadening the society’s horizons. This is why professionalsshould draw attention to the discipline and the viable solutions they produce, inthe process informing the politicians and the capital of their existence and theirknowledge of how and what to do. Only clients with a spatial background will bewilling to invest in quality designs and only politicians with spatial backgroundwill know how to create viable spatial legislation. Seen in this light, the GoldenPencil Award is becoming increasingly important every year.Space design used to constitute one of the arts, whether it was a buildingor a garden. The creations seen today as great (artistic) achievements were, as arule, creations in their own right, as only few of them inconspicuously blendedinto space (which is not to say that being inconspicuous is not a quality). Inlight of ecological issues it is obvious that today’s view on space is different.Cooperation between different disciplines involved in dealing with this issue, aswell as liaisons between spatial planning and development of specific solutionsis therefore essential. Some of the awarded works in this exhibition confirm this:realizations that manifest more than just excellent architecture or landscapearchitecture, but are seen as a quality whole based on correspondingly effectivequality spatial planning. Regardless of the importance of each individual, thebest solutions are definitely the result of work of several experts from differentfields working together, with consideration for each other’s knowledge andexperience. Having put all this soundly together they can see a good result cometo life. Everybody dealing with space works with and for the public and theirresponsibility is accordingly considerable.In addition to officials’ ignorance of the spatial experts’ input, the mostpressing issues in spatial design in Slovenia at the moment are the impotenceof legislation and the enormous power of capital that continues to dominate,especially on the local community level – by enforcing both locations and unsuitablesolutions for certain locations and often also with poor open space design.As is often the case, facilities fail to incorporate the full potential of a given spaceand consistently devaluate it. Open spaces, especially public spaces, are the mostdisregarded in this respect. A tendency to profit is also the reason behind the lackof public space design tenders for facilities such as parks, markets and similar,which are financially burdensome for local communities and do not make fordirect profits, even though they contribute to a higher quality of life. Spatial 10

KRAJINSKA ARHITEKTURA V SLOVENSKI ARHITEKTURI IN PROSTORU 2007–2009LANDSCAPE ARCHITECTURE IN SLOVENIAN ARCHITECTURE AND SPATIAL PLANNING 2007-200911bi postavljala pogoje kakovostnega urejanja. Vlaganje le javnih sredstev vjavne odprte površine ni zadostno. Stanje se postopno izboljšuje, a hkratitudi niha v ciklih volilnih obdobij; povečuje se število natečajev za urejanjeodprtih prostorov (izvajanje natečajnih del pa žal prepogosto ostane vpredalu) in mednarodnih razpisov.Sistem odprtih površin v naselju enakovredno oblikujejo, polegjavnih površin, vse poljavne in zasebne površine. Te ureditve so včasihpredvsem funkcionalne (parkirišča ipd.), lahko so samo reprezentančne(površine pred upravnimi stavbami ipd.) ali površine, namenjeneživljenju vsakega izmed nas (zasebni vrtovi, trgi, parki, otroška igriščaidr.). Izhodiščna zamisel urejanja odprtih prostorov je, da so namenjenikakovostnemu bivanju in delu ljudi ter da presegajo le funkcionalnost(najbolj preprosto parkirišče je lahko urejeno premišljeno in presega lesvojo osnovno funkcijo). Urejenost vsake hiše in vrta je za naselje enakopomembna kot urejenost javnih objektov, upravnih stavb gospodarskihorganizacij in parkov, trgov, otroških igrišč. Zato so odprte površine vednodel javnega prostora, čeprav so povsem zasebne. Urejanje oprtih površinzunaj naselij pa je mnogo kompleksnejše, je del oblikovanja kulturnekrajine in je tesno povezano s prostorskim načrtovanjem in načinomravnanja oziroma gospodarjenja s prostorom.Posebnost stvaritev krajinske arhitekture je, da se njihova pravapodoba pokaže v daljšem časovnem obdobju, ko rastlinje zraste in ureditveprevzamejo podobo, ki so si jo zamislili njihovi snovalci. Hkratitudi niso povsem predvidljive, posebno tiste, ki so oblikovane pretežno zzelenim materialom. Krajinske ureditve počasi dozorijo in če se ohranijov svoji zasnovi, šele čez čas pokažejo svojo celovito kvaliteto.Urejanje odprtih prostorov se med seboj razlikuje: so ureditve,katerih kvaliteta je presežek v smeri dobrega oblikovanja, in so ureditve,katerih največja kvaliteta je njihova sonaravnost. Te so velikokratzahtevnejše, oboje pa so med seboj težko primerljive.Urejanje odprtih prostorov v urbanem in ruralnem prostoru jedomena krajinske arhitekture, ki vse bolj stopa iz anonimnosti, s tempa hkrati vse bolj povečuje tudi svojo odgovornost. Vse več krajinskiharhitektov prijavlja svoje ureditve na razpis zbornice, sodelujejo pa kotprojektanti in kot prostorski načrtovalci. Vendar prostora ne gradijo samorešitve, o katerih se govori, ki so nagrajene ipd., prostor gradijo številne,največkrat anonimne ureditve, ki jih srečujemo na vsakem koraku. Pravkakovost ali nekakovost teh ureditev gradi celoto. Zato bi želeli nagradititudi tiste ureditve, ki so bile zasnovane tako, da so se povsem ujele v prostoruin času in zanje niti ne pomislimo, da so bile skrbno načrtovane. Najbo to tudi poziv tistim kolegom, ki vsak dan delajo dobre stvari in ki sejim ne zdijo pomembne. In naj bo pohvala vsem tistim, ki so pripravljenipokazati, kaj in kako delajo, in s tem prevzeti odgovornost za pomembendel promocije svoje stroke.policy should therefore be oriented so as to exert funds from “capital regimes”in order to design, order, implement and maintain other non-commercial publicspaces while at the same time setting the conditions for quality design. Investingonly public funds exclusively in public open spaces is just not enough. Eventhough the situation is improving, the situation still tends nevertheless toundergo certain influence come election time, when the number of open spacedesign tenders and international tenders rises (but the realization of winningprojects all too often remains on paper only).The open space system in a settlement is formed by public, semi-public andprivate spaces, each of equal importance. These are sometimes largely functional(parking lots and the like), they may only be representative (in front of publicbuildings) or are designed for our own private purposes (private gardens, markets,parks, playgrounds). The basic idea behind open space design is to promotequality living and working and to surpass mere functionality (even the simplestparking lot can be designed with sound consideration to extend beyond its basicpurpose). Any house or garden design is as important for a settlement as thosefor public facilities, administrative buildings, commercial organizations, parks,markets or playgrounds. Open spaces are therefore always also a part of publicspace, even if they are entirely private. Open space design outside settlements ismuch more complex, as it is a part of cultural landscape design and as such, isclosely related to spatial planning and space management.A special achievement of landscape architecture is having a created design’strue image show over a longer period of time, once the vegetation has grown inand the design assumes the image conceived by their creators. However, thesecreations are not entirely predictable, especially those designed with largelygreen materials. Landscape creations grow slowly and, provided their essence ispreserved, only show their complete or comprehensive quality over time.Public space design is various: there are designs whose quality exceedsthe expected in terms of good design, and there are designs whose essentialquality lies in their sustainability. The latter are often more complex, but moreimportantly, the former are hardly comparable with the latter.Open space design in urban and rural space is in the domain of landscapearchitecture, which is increasingly shedding its anonymity and thus gainingin responsibility. An increasing number of landscape architects are submittingtheir designs to the Chamber’s tenders, be it as developers or as spatial planners.But space does not consist merely of the solutions that are being talked about,the solutions awarded; space is composed of numerous, more often anonymousdesigns one comes across at every step. It is the quality or non-quality of thesedesigns that builds and comprises a whole. This is why we want to award alsothe designs that were conceived so as to be captured in space and time, those wehardly give any thought to when it comes to how carefully they were designed.Let this be an appeal to those of our colleagues who do relevant, quality thingsevery day without finding them significant themselves; and a commendation forall those who are ready to show what they do and how they work, and thus alsotake responsibility for the important role of the promotion of their profession.

Lilijana Jankovič Grobelšek, univ. dipl. inž. arh.,predsednica matične sekcije prostorskih načrtovalcev /President of the Central Section of Spatial PlannersUstvarjanje prostorskih načrtovalcev v primerjavi z arhitekturnim alikrajinsko-arhitekturnim ni klasično avtorsko, čeprav je pri končni arhitekturniizvedbi zaradi usklajevanj in kompromisov prav tako mogočerazpravljati o avtorstvu.Strokovne faze dela prostorskih načrtovalcev, npr. strokovne podlage zaprostorske akte, urbanistične študije in podobno, še lahko štejemo medavtorske prispevke. Pri nadaljnjih fazah dela, pri prostorskih planskih aliizvedbenih aktih, ki so eno najpomembnejših polj ustvarjalnosti in hkratipolje družbeno pomembnega in odgovornega delovanja prostorskih načrtovalcev,pa gre za izrazito deljeno oziroma skupinsko avtorstvo. Končnoodgovornost pri prostorskih izvedbenih aktih vendarle prevzema vodjanaloge, vendar so za rezultat zaslužni (ali krivi) še naročniki, investitorji,nosilci urejanja prostora, lastniki zemljišč, neposredni sosedje in drugajavnost, občinski svet, župan ipd.Neavtorski pristop pri prostorskih aktih je celo eden ključnih temeljev zadobro vodenje projekta, ustvarjanje pogojev za konstruktivno sodelovanjeinterdisciplinarne delovne skupine in drugih sodelujočih. To seveda nepomeni, da načrtovalec v prostoru deluje brez jasne vizije. Samo dobrodomišljena in smotrna osnovna ideja ter njena ustrezna predstavitev lahkozdržita celoten postopek sprejemanja akta in se uveljavita v nadaljnjihizvedbenih projektih. Tudi tu je vloga načrtovalca izjemno pomembna.Zato je prav, da zbornica nagradi raznovrstne prostorsko-načrtovalneprispevke.Nagrada zlati svinčnik za prostorske načrtovalce in razstava Slovenskoprostorsko načrtovanje imata večplasten pomen.Prostorski načrtovalci se zazremo v svoje delo, strokovne dosežke, ki smojih (neredko ali celo praviloma s težavami) uveljavili nekje »med interesijavnosti, politike in kapitala ter v okvirih veljavne zakonodaje«, kot jenaslovljena letošnja okrogla miza ob Dnevu arhitektov. V svojem deluizberemo najboljše strokovne rešitve ali pristope ali prostorske akte injih skušamo predstaviti jasno in celovito. Tokrat se predstavljamo zborničnimkolegom, drugače smo bolj vajeni izpostavljenosti pred strokovnokompetentno javnostjo, naročniki ipd.Ob pogledu na lastno večletno produkcijo se lahko pojavijo dileme. S katerimsvojim končnim izdelkom ali strokovnim prispevkom smo pravzapravlahko toliko zadovoljni, da ga želimo predstaviti strokovni javnosti inUnlike the work of architects and landscape architects, that of a spatial planneris not the kind of work to which authorship can be easily attributed, despitethe fact that due to various amendments and compromises, authorship canalso be discussed in terms and at the stage of architectural completion. Expertphases of a spatial planner’s work, such as expert groundwork for spatial acts,studies in urban planning and the like, can still be considered as authors’work. However, in subsequent work phases, in spatial planning or implementation– which are some of the most important creative fields and, at the sametime, a field of social importance and responsibility for spatial planners – theauthorship is explicitly shared. The final responsibility in spatial implementingacts falls nevertheless to the head of the project; but the credit (or the blame)for the results goes also to the clients, investors, spatial design developers,land owners, immediate neighbours and other publics, the municipality, themayor and similar.The non-author approach in spatial acts is one of the key prerequisites forsuccessful project management, for the creation of conditions for constructivecooperation within an interdisciplinary work group and other participatingparties. This, of course, does not imply that a spatial planner works without aclear vision. Only a well though-out, soundly presented basic idea can standthe test of the entire adoption procedure and come to life through subsequentimplementing projects. The planner’s role is extremely important here as well.It is therefore only right that the Chamber should award spatial planningcontributions of various kinds.The Golden Pencil Award for spatial planners and the Slovenian Spatial Planningexhibition have multifold significance.1. We spatial planners look at our work, our professional achievements whoserealization (more often than not or even as a rule) ends somewhere “between theinterests of the public, politics and capital, and within the existing legislation”,as was expressed in the title of this year’s roundtable on Architect Day. Wechoose the best expert solutions or approaches or spatial acts for our projectsand strive to present them in a clear and comprehensive manner. We are usedto being exposed to various competent professionals, clients etc., but on thisoccasion we present our work to our peers from the Chamber.Seeing your production of several years may put you in a dilemma. Which finalproduct or professional contribution would we like to present, with pride,to the expert public and submit for an award of the Chamber? How manyimportant battles have we fought for the benefit of the public interest andwhat have we got to show for it now? How much does it count to have put a12

PROSTORSKO NAČRTOVANJE MED JAVNOSTJO, ZAKONODAJO, POLITIKO IN KAPITALOMSpatial Planning Between the Public, Legislation, Politics and Capitalkandidirati za nagrade zbornice? Koliko pomembnih borb v korist javnihinteresov smo vendar izpeljali v teh letih in kaj lahko zdaj pokažemo?Koliko šteje, da smo preprečili nekaj nesmislov, ki si jih je morda nekjeumislila neka politična pamet?Vprašanja, o katerih bo gotovo še tekla razprava, ko se bodo v prihodnjerazstavljala in nagrajevala dela kolegov v zbornici. In vprašanja, ki jihimajo podobne evropske ocenjevalne komisije, ko se odločajo, ali najnagradijo končni rezultat (na primer urbanistično ali planersko rešitev aliizvedbo), naj raje posebej pohvalijo pristop k vodenju projekta, ki je zagotoviluspešno vpeljavo projekta v prostor, ali morda kombinacijo obojega.Interdisciplinarna in mednarodna ocenjevalna komisija, v kateri letosnamenoma ni bilo članov zbornice, lahko objektivno oceni prispela delain nagradi najboljše. Ti prepoznani najboljši primeri iz prakse so lahkostroki v spodbudo in referenco, saj so pripravljeni v našem prostoru, vprimerljivih razmerah. Obenem lahko ocenjevalna komisija sporoči šedruga opažanja, pomanjkljivosti pri razpisovanju nagrad ali predstavitviizdelkov. Morda bo treba spremeniti Pravilnik o podeljevanju priznanjZAPS ali več narediti za to, da se k oddaji projektov pritegne več članovzbornice.stop to a few absurdities that some political mind(s) somewhere had devised?These are questions that remain to be discussed some time in the future, whenour colleagues’ work is exhibited and awarded in the Chamber. These togetherwith the questions similar European evaluation committees face when decidingwhether to confer an award for a final product (such as urban design orplanning solution, or implementation) or rather give commendation for thatapproach to project management that facilitated successful implementationof the project into space; or perhaps a combination of both.2. This year the international interdisciplinary evaluation committee can – deliberatelywithout any members of the Chamber – offer an objective evaluationof the works submitted and award the best. These practical examples thatwere recognized as the most successful can serve as both motivation for theprofession as well as a reference, for they were developed in our environmentin a comparable situation.At the same time the Committee communicates other observations, and inconsistenciesin competition rules or in the presentation of the products. Maybethe Competition Rules for ZAPS Awards should be amended or perhaps moreshould be done in order to move more Chamber members to submit theirprojects.Nagrajevanje prispeva k dviganju standardov strokovnega dela in spodbujaprostorske načrtovalce zbornice h kakovostnejšemu delu. Spodbujajavno razpravo o vlogi in pomenu prostorskega načrtovanja. Družbenaklima že dolgo ni ugodna, stroka je izgubila svoj trden položaj ob razpaduskoraj vseh velikih urbanističnih zavodov v Sloveniji pred desetletjema.Uveljavitev dveh novih prostorskih zakonodaj v kratkem času je razmereše zapletla, obetajo se že spremembe te zakonodaje. V sodobnih tržnihrazmerah, ki jih neredko zaznamuje še politična nezrelost, samo strokovniargumenti niso dovolj, da bi lahko obranili strokovno dobre rešitve in zagotavljanjejavnih interesov. Nujni sta širša javna osveščenost in podpora.Razstava in nagrada sta priložnost, da naredimo korak naprej v prizadevanjihza prepoznavnost in aktivnejšo vlogo stroke v družbi. Da se kot zbornicain matična sekcija prostorskih načrtovalcev bolj javno izpostavimo,aktivno odzovemo na aktualno problematiko in se pri svojem delovanjuv skupno korist povečanja prepoznavnosti in vloge stroke v družbi boljpovežemo s sorodnimi institucijami in fakultetami.3. The awards contribute to a higher level of standards in professional practiceand encourage spatial planners from the Chamber to strive for higher quality intheir work. They stimulate public debate on the role and significance of spatialplanning. The social climate has not been favourable for quite some time, andthe profession has lost the firm position it once held, when almost all of thelarge urban institutes in Slovenia disintegrated two decades ago. Enforcementof two new spatial legislation policies within a short period of time further complicatedthe situation, and there are more changes to the existing legislationalready underway. Under the current market conditions – which are more oftenthan not exacerbated by political immaturity – professional arguments aloneare not enough to preserve professionally-sound solutions and serve the publicinterest. What we need is general public awareness and support.Together the exhibition and the award present an opportunity to make a stepforward in our efforts for both the recognition and a more active role of theprofession within society. Toward wider public exposure for both the Chamberand the Central section of spatial planners we actively respond to current issuesand liaise even more closely with similar institutions and faculties for thecommon benefit, which is the recognition of the significance of our professionwithin society.13

PRIZNANJA ZAPS 2007-2009ZAPS AWARDS 2007-200915

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) vsako leto organizirapregledno razstavo in podeljuje strokovna priznanja za največje doseΩkesvojih članov na področju arhitekture, krajinske arhitekture in prostorskeganačrtovanja.Namen pregledne razstave članov in podelitve priznanj je promoviratikakovostno arhitekturo in ureditve odprtega prostora v širši javnostiter dvigati zavest o kulturni in ustvarjalni razseΩnosti projektiranja inprostorskega načrtovanja. Priznanja prejmejo projekti, ki ustvarjajo kakovostniprispevek h grajenju lokalnega okolja. ZAPS podeljuje priznanjavsako leto nepretrgano od leta 2004.Every year the Slovenian Chamber of Architecture and Spatial Planning (ZAPS)organizes a survey exhibition and confers professional awards on its members forthe most important achievements in architecture, landscape architecture and spatialplanning. The aim of this survey exhibition and awards is to promote a qualityarchitecture and open space design in the wider public realm, as well as to raiseawareness of the cultural and creative dimensions of design and spatial planning.The awards are conferred upon those projects that make a particular contributionto the creation of a quality local environment. ZAPS Awards have been conferredevery year since 2004.ČASTNI ČLANHONORARY MEMBERPriznanje častni član podeli Upravni Odbor ZAPS za organizacijske instrokovne prispevke pri razvoju in uveljavitvi ZAPS in stroke.The award is conferred by ZAPS executive board for organizational andprofessional contributions to the development and promotion of bothZAPS and the profession.PLATINASTI SVINČNIKPLATINUM PENCILČastno priznanje platinasti svinčnik se podeli članu ZAPS za obsežnejšiopus na področju arhitekture, krajinske arhitekture ali prostorskega načrtovanja.Priznanje podeli »platinasta žirija«, sestavljena iz dosedanjihdobitnikov te nagrade. Nagrado lahko prejmejo le člani ZAPS na predlogdrugega člana. Za platinasto nagrado so bili do 10. septembra poslani štirjepredlogi, od katerih eden ni bil član ZAPS.The honorary Platinum Pencil award is conferred to ZAPS members for anextensive opus in architecture, landscape architecture, or spatial planning.The award was conferred by the “Platinum Committee”, consisting offive former awardees. The award is conferred only to ZAPS members bynomination from other members. Four nominations for the platinumaward were submitted as of 10th September, one of which, however, wasnot a ZAPS member.16

ZLATI SVINČNIKGOLDEN PENCILPriznanja zlati svinčnik so častna in se podeljujejo na dveh področjih:The awards are honorary and conferred in two discplinary fields:1. Priznanja zlati svinčnik za odlično realizacijo s področja arhitekturein krajinske arhitekture, ki je nastala v obdobju 2007–2009podeli štiričlanska, mednarodna »zlata žirija«, ki jo sestavljajotrije arhitekti in en krajinski arhitekt v naslednjih kategorijah:1. The award for an outstanding realization in architecture andlandscape architecture effected in the period 2007-2009 areconferred by the international “Golden Committee”, consisting ofthree architects and a landscape architect in the following categories:• stanovanjska hiša (z manj kot petimi stanovanji)• večstanovanjska stavba (z več kot štirimi stanovanji)• poslovna stavba (administrativne in proizvodne stavbe)• javna zgradba (izobraΩevalna, turistična, zdravstvena,trgovska, rekreacijska, razvedrilna idr.)• notranja oprema• krajinska ureditev (parki, pokopališča, rekreacijskaobmočja, ureditve ob infrastrukturnih objektih idr.)• vrt• urbani prostor (ureditev odprtega javnega prostora)• residential building (with less than five apartments)• multi-apartment building (with more than four apartments)• commercial building (administrative and production buildings)• public building (for educational, tourist, health, commercial,recreational, entertainment and similar purposes)• interior design• landscape architecture (parks, cemeteries, recreation zones,landscape designs alongside infrastructure facilities and similar)• garden• urban area (public open space design)2. Priznanja zlati svinčnik na področju prostorskega načrtovanja,ki je nastala v obdobju 2007–2009, podeli interdisciplinarna»zlata žirija«, ki jo sestavljajo trije strokovnjakiprostorskega načrtovanja v naslednjih kategorijah:• izdelan oziroma sprejet prostorski načrt (OPPN, OPN, DPN)• študije, strokovne podlage in raziskave s področjaprostorskega načrtovanja2. Award for spatial planning in 2007-2009 are conferred by theinterdisciplinary “Golden Committee”, consisting of threespatial planning experts in the following categories:• drawn or adopted spatial plan (spatial plan for a localcommunity, region, country or cross-border design, or anyplan or implementation of spatial plan of similar import)• studies, expert groundwork and research in spatial planningNa razpis je do 10. septembra 2009 v vseh kategorijah skupaj prispelo 94projektov. Za nagrado zlati svinčnik A in KA je v vseh kategorijah skupajkandidiralo 74 projektov, ki jih je predlagalo 51 nosilcev. Največ projektovje kandidiralo v kategoriji javne zgradbe, in sicer 22. Najmanj pa v kategorijivrtovi, kjer je bil prijavljen samo en projekt. Za zlati svinčnik P jev obeh kategorijah skupaj kandidiralo 20 projektov, ki jih je predlagalo11 nosilcev. V kategoriji sprejetih prostorskih načrtov so kandidirali 4, vkategoriji študije pa 16 projektov.A total of 94 projects from all categories were submitted by 10th September2009. A total of 74 projects proposed by 51 developers competed for theGolden Pencil A and KA Award in all categories. The greatest number ofprojects – 22 – were submitted in the public building category. The fewestprojects were submitted in the garden category, where only one projectwas submitted. 20 projects proposed by 11 developers competed for theGolden Pencil P Award in both categories. 4 projects were submitted in theAdopted Spatial Plans category and 16 in the Studies category.17

ŽIRIJAAWARD COMMITTEE19

ZLATA ŽIRIJATHE GOLDEN COMMITTEEHans Ibelingsza področje arhitekture in krajinske arhitekturefor architecture and landscape architectureStrokovna priznanja zlati svinčnik na področjuarhitekture in krajinske arhitekture je podelilaštiričlanska, mednarodna »zlata žirija«, ki jo sestavljajotrije arhitekti in en krajinski arhitekt.Žirija je pregledala prispele predloge in obiskalaprojekte, ki jih je uvrstila v ožji izbor. Dobitnikepriznanj je izbrala na podlagi kompleksnosti, inovativnostiin oblikovalske odličnosti, ne glede naslog ali velikost projekta. Zlato žirijo za področjearhitekture in krajinske arhitekture sestavljajo:The professional Golden Pencil Awards for architectureand landscape architecture were conferredby the international “Golden Committee”, consistingof three architects and a landscape architect.The Committee reviewed the submitted proposalsand visited the shortlisted projects. The criteria forthe award consisted in the complexity, innovationand excellence in design, regardless of the styleor size of the project. The Golden Committee are:je urednik revije za novo evropsko arhitekturo A10,ki jo je ustanovil skupaj z grafičnim oblikovalcemArjanom Grootom. Študiral je arhitekturnozgodovino na univerzi v Amsterdamu in delovalkot kurator na Netherlands Architecture Institute(NAI). Je avtor številnih knjig, med drugim(skupaj s Krunoslavom Ivanišinom) Landscapesof Transition: An Optimistic Decade of CroatianArchitecture Culture, Zagreb, Amsterdam 2009.Je tudi selektor letošnjega, 44. zagrebškega salonaarhitekture.is editor of A10 new European architecture, whichhe founded together with graphic designer ArjanGroot. He is trained as an architectural historianat the University of Amsterdam and worked as acurator at the Netherlands Architecture Institute.He is the author of several books, including(togehter with Krunoslav Ivanisin) Landscapesof Transition: An Optimistic Decade of CroatianArchitecture Culture, Zagreb/Amsterdam 2009.In 2009 he was also the selector of the 44th ZagrebSalon of Architecture.20

dr. Petra ČeferinTom KovacRobert Schäferje arhitektka, kritičarka in teoretičarka arhitekture.Je avtorica knjig Constructing a Legend: TheInternational Exhibitions of Finnish Architecture1957–1967, Architectural Epicentres: InventingArchitecture, Intervening in Reality (s C. Požar) inTransforming Reality with Architecture: FinnishCase ter kritičnih esejev in člankov o moderni insodobni arhitekturi. V svojem teoretskem deluse ukvarja z vprašanjem možnosti arhitekturekot kreativne dejavnosti v času globaliziranegakapitalizma.is an architect, critic and theorist of architecture.She is the author of the books Constructing aLegend: The International Exhibitions of FinnishArchitecture 1957–1967, Architectural Epicentres:Inventing Architecture, Intervening in Reality(with C. Požar) and Transforming Reality with Architecture:Finnish Case, as well as several criticalarticles and essays on modern and contemporaryarchitecture. In her theoretical work she addressesthe question of the possibility of architecture as acreative practice in the age of globalised capitalism.Foto/Photo: Barbara ČeferinJe profesor arhitekture na melbournski univerziRMIT (Kraljevi inštitut za tehnologijo vMelbournu) in gostujoči profesor na SCI Arc(Southern California Institute of Architecture) vLos Angelesu. Tom Kovac predava in razstavlja vEvropi, na Japonskem in v ZDA. Njegovi projektiso v zbirkah v Centru FRAC v Orleansu, v knjižniciameriškega kongresa, v Alsip Muzeju v Italiji ter vCentru Georges Pompidou v Parizu.is a Professor of Architecture at RMIT Universityand Visiting Professor at SCI_Arc Los Angeles.Kovac has lectured and exhibited in Europe, Japanand the United States. Kovac project work is includedin the collections of the FRAC Centre Orleans,The American Library of Congress Washington,The Alsip Museum Italy and The Centre PompidouParis.je študiral krajinsko arhitekturno načrtovanje vBerlinu, novinarstvo pa v Stuttgartu. Je odgovorniurednik mednarodne revije za krajinsko arhitekturoTopos, ki jo je leta 1992 tudi ustanovil. Odleta 1984 je odgovorni urednik publikacije Garten+ Landschaft in nemškega krajinskega žurnala.studied Landscape Planning in Berlin and Journalismin Stuttgart. He is Editor in chief of Topos– International Journal of Landscape Architecture,which he founded in 1992 and Editor in chief ofGarten+Landschaft, German Landscape ArchitectureJournal since 1984.21

ZLATA ŽIRIJATHE GOLDEN COMMITTEEza področje prostorskega načrtovanjafor for spatial planningStrokovna priznanja zlati svinčnik na področjuprostorskega načrtovanja je podelila interdisciplinarna»zlata žirija«, ki jo sestavljajo trije strokovnjakiprostorskega načrtovanja. Dobitnike priznanjje žirija izbrala na podlagi kompleksnosti ininovativnosti rešitev ter prispevka k razvoju stroke.Zlato žirijo za področje prostorskega načrtovanjasestavljajo:The professional Golden Pencil Awards forspatial planning were conferred by the interdisciplinary“Golden Committee”, consisting ofthree spatial planning experts. The criteria forthe award consisted of the complexity and innovationof the solution proposals and their contributionto the development of the discipline.The Golden Committee are:22

Ivan StaničMarco VenturiDr. Drago Kosje arhitekt in urbanist, vodja Odseka za upravnenaloge in splošne zadeve na Oddelku za urejanjeprostora na Mestni občini Ljubljana. Pred tem jebil raziskovalec in projektant na Urbanističneminštitutu Republike Slovenije, kjer je sodelovalali vodil različne projekte s področij državnega,regionalnega in občinskega prostorskega načrtovanjav Sloveniji in tujini. Bil je glavni urednikrevije Urbani izziv in urednik več strokovnih inznanstvenih monografij. Je sodelavec Evropskepravne fakultete v Novi Gorici in podpredsednikmednarodnega društva prostorskih planerjevSCUPAD.architect and urbanist, head of the Administrativeand General Affairs Office at the Departmentof Spatial Planning, Municipality of Ljubljana.Formerly researcher and planning consultant atthe Urban planning institute of the Republic oSlovenia, where he lead or worked on various projectsdealing with national, regional or municipalspatial planning in Slovenia and abroad. Was thechief editor of the magazine Urbani izziv andeditor of several professional and scientific publications.Associate of the European Faculty of Lawin Nova Gorica. Vice-president of the internationalplanners association SCUPAD.je urbanist in profesor na Univerzi za arhitekturov Benetkah (IUAV). Urbanizem je učil vAlžiru (EPAU), Dortmundu, na TU na Dunaju, vDortmundu, Trentu in Ferrari. Je član Akademieder Künste v Berlinu, član centra za napredneštudije v vizualni umetnosti Narodne galerije vWashingtonu, kanadskega centra za arhitekturov Montrealu ter mnogih drugih strokovnih združenj,med drugim zbornice arhitektov v Italiji inSloveniji. Je član številnih žirij, med drugim GrandPrix d’Architecture-Paris in član uredništev revijUrbani Izziv, DISP (Zürich), Planning-Practice& Research (London). Je avtor številnih knjig inpublikacij o urbanizmu, med drugim tudi UrbanProposals, Benetke, Berlin, Opus, 2004.is an urbanist and professor at University of architecturein Venice (IUAV). He has taught UrbanDesign at Algiers-EPAU, Dortmund, Vienna-TU,Trento and Ferrara. Member of the Akademieder Künste-Berlin, has been Fellow of the Centerfor Advanced Studies in Visual Arts-NationalGallery-Washington, of the Centre Canadiend’Architecture-Montreal, of the Hanse WissenschaftsKolleg-Delmenhorst, and many otherprofessional associations, among others he is amember of the Chamber of architect in Sloveniaand in Italy. Member of several, Competition Juriesamong others the Grand Prix d’Architecture-Paris,and of the boards of “Urbani Izziv”-Ljubljana,“DISP”-Zürich, “Planning-Practice & Research”-London. He has written and participated at manybooks about urbanism, among others :” UrbanProposals”, Venezia-Berlin, Opus, 2004. Foto/Photo: Inge Zimmermannje izredni profesor za prostorsko in okoljskosociologijo, predstojnik Centra za prostorsko sociologijoin koordinator podiplomskega študijaprostorske in okoljske študije na FDV Univerzev Ljubljani, IDV, koordinator za družboslovje priuniverzitetnem podiplomskem študiju Varstvookolja. Nekatere njegove pomembnejše objave so:Racionalnost neformalnih prostorov (Ljubljana,1993), Praktična sociologija za načrtovalce in urejevalceprostora (Ljubljana, 2003), Neurbana nacijav: I. Čerpes, M. Dešman: O urbanizmu (Ljubljana,2007).is Associate Professor for Spatial and EnvironmentalSociology, Chair of the Centre for SpatialSociology, and coordinator of the postgraduateprogram of spatial and environmental studies atthe FDV-IDV (Faculty of Social Sciences-Institutefor Social Sciences), a coordinator for social sciencesat the postgraduate program Nature Conservationat the University of Ljubljana. Some of his moreimportant publications include: Racionalnostneformalnih prostorov (Rationality of InformalSpaces, Ljubljana, 1993), Praktična sociologija zanačrtovalce and urejevalce prostora (Practical Sociologyfor Spatial Planners and Developers, Ljubljana,2003), Neurbana nacija (Non-Urban Nation), In:O urbanizmu (On Urbanism, I. Čerpes, M. Dešman)(Ljubljana, 2007).23

PLATINASTA ŽIRIJATHE PLATINUM COMMITTEEBogdan Reichenbergdr. Davorin GazvodaStrokovno priznanje platinasti svinčnik je podelilapet članska »platinasta žirija«, sestavljena iz dosedanjihdobitnikov te nagrade.The professional Platinum Pencil Award was conferredby “PlatinumCommittee”, consisting of fiveformer awardees.je študiral filozofijo in arhitekturo na Univerziv Ljubljani, diplomiral je pri prof. Ravnikarju.Podiplomski študij prostorskega in urbanističnegaplaniranja je nadaljeval v Ljubljani in na TU vGradcu. Delal je na Zavodu za varstvo naravne inkulturne dediščine v Mariboru in na Zavodu zaurbanizem Mariboru. Od leta 2001 je samostojni arhitekts svojim studiem. Za svoje delo je prejel številnenagrade, med drugim nagrado Prešernovegasklada za arhitekturo (1980), Plečnikovo medaljo(1988), platinasti svinčnik (2005) in portugalskonagrado foot bridges for urban renewal (2008).studied philosophy and architecture at the Universityof Ljubljana and graduated under thementorship of Prof. Ravnikar. He continued hispostgraduate study of spatial and urban planningin Ljubljana and at the TU in Graz. He workedat the Institute for the Protection of Natural andCultural Heritage in Maribor and at the MariborInstitute for Urbanism. Since 2001 he has been workingas a freelance architect in his own studio. Hiswork has won him numerous awards, including thePrešeren Fund Award for Architecture (1980), thePlečnik Medal (1988), the Platinum Pencil (2005)and the Portuguese “Footbridges for Urban Renewal”award (2008).je krajinski arhitekt, zaposlen na Oddelku zakrajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete, odleta 2004 kot izredni profesor za krajinsko oblikovanje,trenutno tudi kot prodekan za krajinskoarhitekturo. Poleg pedagoškega dela doma in vtujini se ukvarja še s krajinskim oblikovanjem kotpooblaščeni inženir za izdelavo načrtov krajinskearhitekture. Je avtor in soavtor domačih in mednarodnihurbanističnih in krajinskoarhitekturnihnatečajev ter izvedenih projektov oblikovanja odprtegaprostora. S soavtorji je dobitnik Plečnikovenagrade in nominacije za evropsko arhitekturnonagrado mies van der Rohe (2001). Zadnjih deset letveliko sodeluje s pekinško univerzo kot gostujočiprofesor in sodelavec pri raznih krajinskoarhitekturnihprojektih na Kitajskem.is a landscape architect, employed at the Departmentof Landscape Architecture at the Faculty ofBiotechnology. Since 2004 he has actively servedas Associate Professor of Landscape Architectureand is presently also Vice-Dean for landscapearchitecture. In addition to his teaching engagementsin Slovenia and abroad he has been activelyinvolved in landscape architecture as a licensedlandscape architecture designer. He is the authorand co-author of many national and internationalurban and landscape architecture design competitions,with some of his open space design projectsalready implemented. In cooperation withhis colleagues he won the Plečnik Award and wasnominated for the European Mies van der RoheAward in 2001. For the past ten years he has beenworking in close cooperation with Beijing Universityas a visiting professor and has participated invarious landscape architecture projects in China.Foto/Photo: Blaž Bratkovič24

dr. Kaliopa Dimitrovska AndrewsJanko ZadravecJanez Kobe25je diplomirana arhitektka, magistrirala je iz regionalnegain urbanističnega planiranja, doktoriralapa iz urbanizma. Je direktorica Urbanističnegainštituta Republike Slovenije (UPI) ter izrednaprofesorica urbanizma na Univerzi v Ljubljani inv Zagrebu. Je članica Bureau of the InternationalFederation of Housing and Planning. V svojihurbanističnih raziskavah se ukvarja s teoretičnimiin empiričnimi študijami urbanističnih procesov,urbanističnim planiranjem, oblikovanjem in stanovanjskimisoseskami. Je koordinatorica urbanističnihprojektov v Sloveniji in Črni gori. Dobila ještevilne nagrade na urbanističnih natečajih, predvsems področja stanovanjske gradnje. Je avtoricaštevilnih knjig in publikacij, med drugim (z BredoMihelič in Ivanom Staničem, ur. Kiril Stanilov): Thepost-socialist urban restructuring of Ljubljana:strengthening identity, 2007.Diploma (Architecture), M.Sc. (Regional and UrbanPlanning), PhD (Urban Design) is the Director ofthe Urban Planning Institute of the Republic ofSlovenia (UPI) and an Associate Professor of UrbanPlanning and Design at University of Ljubljanaand University of Zagreb. She is a member of theBureau of the International Federation of Housingand Planning. Her research experience and interestis in the theoretical and empirical studies of urbanizationprocesses, urban planning, design andhousing. She is also coordinating urban planningprojects in Slovenia and Montenegro and has wona number of prizes in Urban Design Competition,predominately for Residential Areas Design. Isauthor an co-author of several publications, amongothers (with Breda Mihelič and Ivan Stanič, ed. KirilStanilov): The post-socialist urban restructuring ofLjubljana : strengthening identity, 2007.je leta 1975 diplomiral na Fakulteti za arhitekturov Ljubljani pri prof. Edvardu Ravnikarju. Od leta1989 je samostojni arhitekt. Od 2007 predava na novoustanovljenemštudiju arhitekture na Univerziv Mariboru. Za svoja dela je prejel več pomembnihnagrad, med drugim Plečnikovo medaljo (1996) zasrednjo tekstilno šolo v Mariboru, Plečnikovo medaljo(1999) za večnamensko dvorano v Gorišnici,uvrščen je bil v slovenski izbor za evropsko arhitekturnonagrado mies van der Rohe leta 1999za srednjo živilsko šolo v Mariboru in leta 2001za gimnazijo Ptuj. Leta 2004 je prejel Plečnikovonagrado za gimnazijo Ptuj.graduated in 1975 at the Faculty of Architecture inLjubljana under the mentorship of Prof. EdvardRavnikar. He has worked as a freelance architectsince 1989. Since 2007 he has been working as alecturer in the new architecture programme at theUniversity of Maribor. He has won several prominentawards for his work, including the PlečnikMedal for the Secondary Textile School in Maribor(1996), the Plečnik Medal for the MultipurposeHall in Gorišnica (1999), and has been a Sloveniannominee for the European Union Prize for ContemporaryArchitecture Mies van der Rohe Awardtwice: in 1999 for the Secondary School of FoodTechnology in Maribor; and in 2001 for the PtujGrammar School. In 2004 he received the PlečnikAward for the Ptuj Grammar School.je leta 1970 diplomiral na Fakulteti za arhitekturo vLjubljani pri prof. Edvardu Ravnikarju. V arhitektnembiroju AB je kot vodja projektantske skupinedeloval in izvajal projekte, ki jih je pridobil na natečajih,leta 1989 pa je ustanovil LBA – Ljubljanskibiro za arhitekturo, v okviru katerega še vednodeluje. Sodeloval je na mnogih javnih, republiškihin nekoč zveznih jugoslovanskih in vabljenih natečajih,na podlagi katerih so bili realizirani njegovivečji projekti. Za realizirana dela je prejel številnajavna priznanja, med drugim Plečnikovo nagrado(s soavtorjema, 1978), Župančičevo nagrado (1996),platinasti svinčnik (2006) in zlati svinčnik za hotelskikompleks v Dubrovniku (2008).graduated in 1970 from the Faculty of Architecturein Ljubljana under the mentorship of Prof. EdvardRavnikar. He worked as head of the designersgroup in the AB Architecture Bureau, where hecarried out projects won as the result of tenders. In1989 he founded LBA – the Ljubljana ArchitectureBureau, where he continues to be active. He hasparticipated in many public, national and invitedtenders as well as tenders in former Yugoslavianrepublics, which laid the groundwork for the implementationof his major projects. He has receiveda number of public awards for his realized projects,including the Plečnik Award (co-authored, 1978),the Župančič Award (1996), the Platinum PencilAward (2006) and the Golden Pencil Award for ahotel complex in Dubrovnik (2008).

ČASTNI ČLAN ZBORNICE ZAARHITEKTURO INPROSTOR SLOVENIJEHonorary Member of SlovenianChamber of Architectureand Spatial PlanningPriznanje se podeli za organizacijske in strokovne prispevke pri razvojuin uveljavitvi ZAPS in stroke. Priznanje častni član ZAPS 2009 prejmeta:The award is conferred for organizational and professional contributionsto the development and promotion of both ZAPS and the profession. TheHonorary Member of ZAPS Award 2009 is conferred on:27

ČASTNI ČLAN ZAPS / Honorary Member of zapsdr. Viktor PustPo podelitvi častnega članstva številnim, ki smo bili iz najrazličnejšihrazlogov deležni te časti, menim, da je res že čas, da bi to – za mnogesimbolično – odlikovanje podelili možu, ki ima za današnjo raven organiziranostistrok, ki se ukvarjajo z urejanjem prostora, gotovo največzaslug. Vsi vemo, za koga gre, čeprav bo morda kdo to le stežka priznal,ob tem, ko sem sodeloval pri prizadevanjih za strokovno zbornico oddavnih prvih začetkov, pa sem prepričan, da brez dr. Viktorja Pusta danesne dosegli, kar smo.Having conferred honorary membership on many of us who have received thishonour, I believe it is time we conferred this – to many particularly symbolic –award on the man who deserves most credit for the level of organization of themany professions involved in spatial planning. We all know who I am talkingabout. It may be difficult for some to acknowledge this, but I took part in thepursuit of building a professional chamber myself, from its very inceptionmany years ago, and I am convinced that we would not be where we are todaywithout Dr. Viktor Pust.Kdo med nami bi bil – ali bolje je tedaj bil – pripravljen popolnoma vsesvoje strokovno delovanje v vlogi arhitekta – projektanta zamenjati zafunkcijo predsednika matične sekcije arhitektov, ki pred trinajstimi letini obetala posebne prihodnosti, kaj šele, da bi od nje lahko pričakovaldostojen zaslužek? Zanesljivo pa si lahko predvideval množico zapletov,nerazumevanja, nasprotovanj, utrujajočih prepričevanj, bolj ali manjodkritih sporov na vseh straneh in komaj kaj upanja na uspeh. Le povsemzanesenjaški idealist je lahko dolge ure teden za tednom presedel v vladnipalači pri redigiranju zakonov o gradnji objektov, ki so jih nato v skupščinirazni lobiji izmaličili do neprepoznavnosti (to vem, ker sva tam sedeladrug ob drugem) in le še bolj zagnan trmoglavec je lahko v naslednjih letihpreživel vse do noči in naslednje noči trajajoče upravne odbore IZS in priWho of us would be willing – or better, would have been willing at the time– to give up his/her entire professional career as an architect-designer for thepost of president of the central section of architects, one which did not holdany promise of any special opportunities, those thirteen years ago – let alonedecent earnings? One thing you could be sure of, however, were any number ofcomplications, lack of understanding, antagonism, tedious arguments, more orless open conflict on all sides, and very little hope of success. Only a completely“crazy” idealist would sit long hours week after week in the government palacerevising facility construction acts that were later only to be twisted and distortedby different lobbies in the Assembly to the degree that they were no longerrecognizable (which I well know because we sat there side by side); and only aneven more stubborn fellow was able to spend so many nights in the years that28

tem niti za las popustil od svojega neustavljivega teženja v samostojnozbornico arhitektov vseh vrst (tako da so se na koncu prej utrudili vsidrugi). Seveda se je v vseh teh letih primerila tudi kakšna nerodnost,nedoslednost, takšni in drugačni spodrsljaji. Toda brez tega ne gre, sajsmo živi in vsak od nas je drugačen, hvala bogu.followed, at IZS board meetings and not let go of the idea of an independentchamber of architects (until everyone else got tired first). Naturally, we havealso seen various inconsistencies and lapses of one kind or another. But we aredifferent people, thank goodness, and as long as we are alive those will alwaysbe with us, too.Ob tem pa nikakor ne gre prezreti, da se za takšno pot ni odločil nekdo,ki se je stroke naveličal ali ki v njej ni dosegel ničesar. To ne nazadnjezgovorno potrjuje bogat delovni opus: prva nagrada in izvedba območjaterasastih blokov, s približno 1800 stanovanji na Kosezah (kot avtor urbanistično-arhitekturnerešitve, v letih 1968–1976); naselje 80 stanovanjskihenot v Sneberjah (1971–1975); naselje 96 enot socialnih stanovanj v Mostahin Kašlju; približno 250 vrstnih hiš v Trzinu in Mostah; 14 vrstnih hišz notranjim atrijem v Trzinu (1978–1983); naselje 52 družinskih hiš vČrnučah na podlagi prve nagrade na natečaju (1989–1992), kar so polegštevilnih objav v strokovni literaturi, docenture na FAGG od leta 1983 do1993, raziskovalnih nalog in dvakratnega ustanovnega predsedništva (takomatične sekcije arhitektov v IZS in kot samostojne zbornice arhitektov)samo nekatere od sledi, ki jih je njegovo delovanje – po mnogih letihbivanja in dela v Franciji – pustilo Sloveniji.Having said that, we must not overlook the fact that this was not a decisionmade by one who failed to achieve anything in his profession or had simplygrown tired of it; and his extensive opus is proof of that:The first prize and implementation of terraced blocks of flats with some 1800flats in Koseze (as the author of the urban-architectural design solution 1968-76); a settlement consisting of 80 flat units in Sneberje (1971-75); a settlementconsisting of 96 social flats in Moste and Kašelj; about 250 terraced houses inTrzin and Moste; 14 terraced houses with an interior atrium in Trzin (1978-83);a settlement consisting of 52 family houses in Črnuče following first prizein a tender (1989-92). Together with numerous publications in professionalliterature, his service as Associate Professor at the Faculty of Architecture(FAGG) between 1983 and 1993, his research work and presidency of the CentralSection of Architects at IZS, as well as in the independent chamber of architects,these represent only a few of the footprints that his work has left in Sloveniafollowing the many years he spent living and working in France.29Obrazložitev je sestavil Janez Lajovic, univ. dipl. ing. arh.Nomination explanation prepared by Janez Lajovic, BSc Arch

ČASTNI ČLAN ZAPS / Honorary Member of zapsAndrej HrauskyArhitekt Andrej Hrausky je eden od najboljših poznavalcev in kritikovsodobne slovenske in mednarodne arhitekture ter arhitekturne zgodovine.Že od leta 1976, ko je diplomiral na arhitekturni fakulteti v Ljubljani,je nepogrešljiv ustvarjalec, kritik, zgodovinar, promotor in organizator.Deluje na številnih področjih slovenske in mednarodne arhitekturnekulture, kot arhitekturni kritik, urednik, razstavni kustos, publicist,predavatelj in tudi dolgoletni direktor arhitekturne galerije DESSA terprojektantske organizacije Arhe. Napisal je zelo veliko člankov v domačihin tujih arhitekturnih revijah. Seznam knjig, pri katerih je avtor alisoavtor, obsega med drugimi tri vodiče po arhitekturi Jožeta Plečnika,Vodič po arhitekturi Ljubljane, kataloge ob razstavah Gradbišče Slovenija,Sixpack in številne druge.Je član uredništev in stalni dopisnik domačih in mednarodnih arhitekturnihrevij: ab – arhitektov bilten (od 1975), GAM, Architektur Aktuell,Domus, Architectural Design, Arch (Bratislava) in drugih. Organiziral jeveč kot 150 razstav v Ljubljani, Sloveniji in v tujini. Leta 2004 je bil kuratorslovenskega prispevka na beneškem arhitekturnem bienalu.Slovensko arhitekturo je predstavljal na neštetih predavanjih, simpozijihin konferencah doma in v tujini. Kot član domačih in mednarodnihkomisij je sodeloval pri številnih domačih in mednarodnih natečajih, podelitvahnagrad, med drugim je bil tudi večkrat član komisije za nagradomies van de Rohe – najpomembnejšo evropsko nagrado za arhitekturo.Pred kratkim smo praznovali 20 let delovanja galerije DESSA, ki je bilado ustanovitve HA (razstavišča Hiša arhitekture) pri ZAPS edina specializiranaarhitekturna galerija pri nas. V vsem tem času je galerija DESSAspremljala in pomembno soustvarjala slovensko arhitekturno kulturo.Predstavljala je svetovne dosežke v arhitekturi z izbranimi razstavamiin predavanji. Pripravila je številne monografske in tematske razstaveArchitect Andrej Hrausky is one of the leading critics of contemporary Slovenianand international architecture and architectural history. Since 1976, whenhe graduated from the Faculty of Architecture in Ljubljana, he has been anindispensable critic, historian, promoter and organizer. He has been activelyinvolved in many different fields of Slovenian and international architectureculture, as an architectural critic, editor, exhibition curator, publicist, lecturer,and for many years also director of the DESSA architecture gallery, and theArhe architectural design organization. He has written countless articles forSlovenian and international architecture magazines. The body of work he hasauthored or written in cooperation with colleagues includes three architecturalguidebooks on Jože Plečnik’s architecture, the Architectural Guide to Ljubljana,catalogues for the exhibitions Gradbišče Slovenia (Construction Site Slovenia),Sixpack and many others.He is an editorial board member and regular correspondent for Slovenian andinternational architecture magazines: ab – arhitektov bilten (since 1975), GAM,Architektur Aktuell, Domus, Architectural Design, Arch (Bratislava) and others.He has organized over 150 exhibitions in Ljubljana, around Slovenia andabroad, and was Slovenian Commissioner at the Venice Architecture Biennalein 2004.Andrej Hrausky has represented Slovenian architecture in countless lectures atsymposiums and conferences in Slovenia and abroad. As a member of Slovenianand international committees he has participated in numerous national andinternational tenders, award ceremonies, and has served on the committeefor the Mies van der Rohe Award – the most important European architectureaward – several times.Not long ago we celebrated 20 years of the DESSA gallery, the only gallerydedicated to architecture in Slovenia before ZAPS founded HA (House ofArchitecture). Throughout these two decades the DESSA gallery has followedand contributed significantly to the formation of Slovenian architecturalculture. With selected exhibitions and lectures it has presented architectural30

slovenskih arhitektov. Poleg tega je s pripravo velikih razstav nove slovenskearhitekture, ki so prepotovale ves svet, odločilno pripomogla kmednarodni promociji in prepoznavnosti slovenske arhitekture.Galerijo je ustanovila in v vsem času njenega delovanja vodila in podpiralaskupina arhitektov, ki so delovali najprej v trajni delovni skupnosti samostojniharhitektov – Dessa, nato pa pod okriljem podjetja Arhe, ki ga jeod ustanovitve vodil direktor Hrausky. Njena posebnost je, da je pretežnofinancirana od članov. Veliko nagrajene in objavljane arhitekture izhajaiz tega okolja. V okrilju galerije se je stkala bogata mreža mednarodnihstikov in sodelovanj. Galerija je med drugim članica odbora evropskearhitekturne nagrade Mies Van de Rohe.Kot član organizacijskega odbora in predsednik Društva arhitektovSlovenije in Društva arhitektov Ljubljane (od 2006) Andrej Hrauskyodločno zastopa stroko v arhitekturi velikokrat nenaklonjenih razmerah,ki vladajo pri nas. Med drugim arhitekte zavzeto in uspešno vodi priprizadevanjih za uveljavitev ključnih interesov stroke in prostora, zahtevin ciljev v smislu urejanja in varovanja arhitekturne dediščine, dviganjaprepoznavnosti arhitekture v družbi, odgovornega in dolgoročnegaurejanja mest, zlasti Ljubljane.Andrej Hrausky je odigral tudi ključno idejno in organizacijsko vlogopri utemeljitvi in ustanovitvi zbornice arhitektov po letu 1991, najprej vokviru IZS in nato kot osamosvojene ZAPS. Zaradi neprecenljivih zaslugza uveljavitev slovenske arhitekture pri nas in v mednarodnem prostoruZAPS predlaga Andreja Hrauskyja za svojega častnega člana.achievements from around the world and prepared numerous monographicand thematic exhibitions of Slovenian architectural production. In addition,DESSA’s extensive exhibitions of the new Slovenian architecture have travelledthe world, making a decisive contribution to the international promotion andrecognition of Slovenian architecture.The gallery was founded and has since been run and supported by a group ofarchitects that originally operated within Dessa (the Association of FreelanceArchitects) and later under the auspices of the design firm Arhe. Hrausky hasserved as Director of Arhe since its inception. The firm is largely financed byits members, which distinguishes it from similar firms. A considerable part ofawarded and published architecture comes from these architects. The galleryhas woven a thick web of international contacts and cooperation and is also amember of the European Mies Van de Rohe Architecture Award Committee.As a member of the organization board and President of the Slovenian ArchitectsAssociation and Architects’ Society of Ljubljana (since 2006), Andrej Hrauskyrepresents the profession with a decisiveness well suited to the circumstances inSlovenia, which are all too often adverse to architecture. He has been committedto leading architects in their endeavours to implement vital interests associatedwith the profession and space, our causes and goals related to design and theprotection of architectural heritage, and has been successful in facilitating therecognition of architecture within society at large and in promoting responsibleand long-term urban design, particularly as concerns the city of Ljubljana.Andrej Hrausky has played a decisive conceptual and organizational role inthe justification for and foundation of the Chamber of Architecture since 1991,first within the Slovenian Chamber of Engineers (IZS) and later within theindependent Chamber of Architecture and Spatial Planning - ZAPS. For hisinvaluable contributions to the development of Slovenian architecture at thenational as well as international levels, ZAPS nominates Andrej Hrausky as anhonorary ZAPS member.31Obrazložitev je sestavil Miha Dešman, univ. dipl. ing. arh.Nomination explanation prepared by Miha Dešman, BSc Arch

PLATINASTI SVINČNIKPLATINUM PENCILČastno priznanje platinasti svinčnik se podeli članu ZAPS za obsežnejšiopus na področju arhitekture, krajinske arhitekture ali prostorskeganačrtovanja. Priznanje je podelila »platinasta žirija«, ki jo sestavlja petstrokovnjakov, trije arhitekti ter po en krajinski arhitekt in prostorski načrtovalec.Nagrado lahko prejmejo le člani ZAPS na predlog drugega člana.Za platinasto nagrado so bili do 10. septembra poslani štirje predlogi, odkaterih eden ni bil član ZAPS.The honorary Platinum Pencil award is conferred to ZAPS members for anextensive opus in architecture, landscape architecture, or spatial planning.The award was conferred by the “Platinum Committee”, consisting offive experts, three architects, a landscape architect and a spatial planner.The award is conferred only to ZAPS members by nomination from othermembers. Four nominations for the platinum award were submitted as of10th September, one of which, however, was not a ZAPS member.33

PLATINASTI SVINČNIK / PLATINUM PENCIL34

PROF. DR. Andrej PogačnikMAG. Andrej ČernigojProf. Andrej Pogačnik je avtor mnogih strokovnih knjig in množice strokovnihčlankov s področja urejanja prostora. Njegov učbenik Urbanističnoplaniranje je bil že trikrat izdan in je bil večkrat ponatisnjen. V zadnjihletih so vidne predvsem njegove raziskave na področju regionalnegaplaniranja, je avtor številnih urbanističnih načrtov med katerimi kažeizpostaviti načrte za Postojno, Sežano, Litijo, Hrastnik, Ig, Ajdovščino.Neprecenljivi pa so njegov prispevek k izobraževanju mnogih generacijslovenskih prostorskih načrtovalcev v vlogi predavatelja in mentorja ternjegova prizadevanja za uveljavitev stroke prostorskega načrtovanja vdružbi.Mag. Andrej Černigoj velja za enega najbolj plodovitih in samosvojihustvarjalcev slovenske arhitekturne produkcije. Njegove realizacije, skaterimi je usodno zaznamoval urbane prostore številnih slovenskih mest,so neobičajno kozmopolitske in odkrivajo avtorjevo odlično poznavanjegeneze mestnega prostora. Z deli, kot so Trnovska vrata, Zeleni trikotnik,Modri kvadrat, svetovni trgovinski center, Zupančičeva jama idr., ter sštevilnimi natečajnimi rešitvami s področja arhitekture in urbanizmaje ustvaril zavidljiv arhitekturni opus in z njim pomembno prispeval krazvoju prostorske kulture na Slovenskem.Prof. Andrej Pogačnik is the author of many professional books and anumber of professional articles on spatial planning. His textbook Urbanističnoplaniranje (Urban Planning), already in its third edition, hasbeen reprinted several times. His most notable work in recent years havebeen his studies in regional planning. He is the author of numerousurban design plans, the most prominent of which are urban plans for thetowns of Postojna, Sežana, Litija, Hrastnik, Ig and Ajdovščina. His mostvaluable contribution, however, is his work as a lecturer and mentor tomany generations of Slovenian urban designers. He also played a seminalrole in establishing the importance of urban design in Slovenian society.Andrej Černigoj, M.A., is considered to be one of the most productive andoriginal authors in Slovenian architectural production. His work, whichfundamentally changed urban space in many Slovenian towns and cities, isunusually cosmopolitan and reveals his excellent command of the genesisof urban space. With his designs for the Trnovska vrata and Zupančičevajama residental areas, Zeleni trikotnik (Green Triangle) and Modri kvadrat(Blue Square) business centres, the World Trade Centre in Ljubljana andnumerous other architectural and urban planning tenders, Černigoj hasproduced an enviable opus which represents a significant contributionto the development of spatial culture in Slovenia.35

ZLATI SVINČNIKGOLDEN PENCIL37

ZLATI SVINČNIK S PODROČJA ARHITEKTURE IN KRAJINSKE ARHITEKTUREThe Golden Pencil Award for Architecture and Landscape ArchitectureŽirija, ki smo jo sestavljali Petra Čeferin, Hans Ibelings, Tom Kovač inRobert Schäfer, je za nagrado zlati svinčnik letos izbrala pet projektov.Sklenili smo, da pri odločanju ne bomo upoštevali desetih kategorij, gledena katere so bila prispela dela predložena in razvrščena. Zagovarjamostališče, da je šlo v izhodišču za preveč nagrad in da je to treba omejiti,menimo pa tudi, da se pri številnih projektih arhitekturno in urbanističnonačrtovanje ter notranje oblikovanje neločljivo prepletajo in da so mejemed temi področji največkrat povsem zabrisane. Naše stališče je, dav večini primerov pomena projekta ne moremo oziroma ne bi smeliomejevati s tipološkimi ali disciplinarnimi razmejitvami.Ugotovili smo še, da dela, ki so se potegovala za nagrado zlati svinčnik,ne pokrivajo celotnega spektra sodobne slovenske arhitekturne produkcije,saj nekateri uspešni biroji in posamezniki iz lokalne arhitekturneskupnosti niso bili zastopani niti z enim projektom. Žirija poleg tega zobžalovanjem ugotavlja, da pri niti enem od petih nagrajenih projektov negre za javno naročilo. In vendar imajo vsaj nekateri od nagrajenih projektov,ki imajo zasebnega naročnika, eksplicitno javno naravo in pomen. Petenakovrednih nagrad zlati svinčnik podeljujemo naslednjim projektom:The jury consisting of Petra Čeferin, Hans Ibelings, Tom Kovač and RobertSchäfer, has selected five projects for this year’s Golden Pencil Award.The jury has decided not to follow the ten categories according to whichthe entries were submitted and classified. In addition to our doubt overthe proliferation of prizes, we believe that in many projects architecture,urbanism and interior design are inseperately connected and that theborders between these (sub)disciplines are often unclear. The jury believesthat in most cases the significance of a project can’t or oughtn’t be confinedby typological or disciplinary limits.Also, the entries for the Golden Pencil Award do not completely cover theentire panorama of contemporary Slovene architectural production, assome succesful offices or individual architects from the local architecturalcommunity are not represented with any entry. The jury also regrettablynotices that none of the five awarded projects are public commissions.However, some of the selected projects that were privately commissionedhave an explicitely public relevance.Five equal Golden Pencil Awards are given to the following projects:38

WELLNESS CENTER ORHIDELIAenotA, brutoHIŠE NA JURČKOVIjože peterkoč, udiaWellness center Orhidelia v Podčetrtku, ki sta ga projektirala birojaEnota in Bruto, je posebej očiten primer uspešnega prepleta različnihpodročij oblikovanja prostora. Projekt združuje arhitekturno, krajinskoin notranje oblikovanje, ki se izražajo v izrazito geometrijskem jeziku.Čeprav žirija ne pozna podrobnosti sodelovanja med arhitekti in krajinskimiarhitekti v tem projektu, lahko na podlagi rezultata trdi, da gre zauspešen interdisciplinarni projekt. V primerjavi s površinskim bliščem,ki je značilen za večino toplic in počitniških kompleksov – v Sloveniji indrugod –, ta kompleks dokazuje, da njegovi snovalci svoje arhitekturnoposlanstvo jemljejo resno.Niz treh hiš v predmestju Ljubljane, ki jih je zasnoval Jože Peterkoč,je prepričljiva rešitev za lokacijo, ki je sicer prijetna, a po ničemer neizstopa. Zgornji del vsake od treh hiš je zasnovan tako, da razbija masivnostcelotnega objekta, spodnji, poenoten del pa ga povezuje v celoto.Kakovostno oblikovanje notranjosti in visok standard končne obdelavezagotavljajo udobno bivalno okolje v vsaki posamezni stanovanjski enoti.Žirija smatra projekt kot dragocen tudi zato, ker bi ga bilo mogoče kotpredmestni prototip – nespremenjenega ali s prilagoditvami – uporabititudi v drugačnih kontekstih.The Wellness Orhidelia in Podčetrtek, designed by the Enota architecturaloffice and Bruto landscape-architects, is the most obvious example ofsuccesful merging of different disciplines. This project is architecture, landscapeand interior design at the same time, articulated in an outspokengeometrical vocabulary. Although the jury does not know how architectand landscape architect actually collaborated, it considers it anyhow ofimportance that this is an interdisciplinary project. Compared to the glitzysuperficiality of many spas and resorts – in Slovenia and elsewhere – thiscomplex reveals a serious concern for architecture.The row of three houses in a suburban Ljubljana setting, designed bythe architect Jože Peterkoč, offers a convincing solution for this nice butrather unassuming location. The upper part of each of the three housesbreaks up the scale of the project, while the lower level creates unity. Thequalities of the interior space and the high standard of its finishing makeeach dwelling a comfortable living environment. The jury also appreciatesthis project because it can be considered a suburban prototype that can beused, repeated or modified in different conditions.39

VILA BELI KRIŽsadar vuga arhitektiOBMEJNA TRGOVINA REGAL GH GRUŠKOVJEenotaČe so vrstne hiše prototipi, je projekt Vila Beli Križ v Portorožu, ki so gazasnovali arhitekti Sadar Vuga, enkraten projekt, načrtovan za značilnokrajinarsko lokacijo in fizični kontekst individualnih vil in hiš. Simetričnakompozicija vile, v kateri so štiri stanovanja, poudarja povezanost zokoliškimi vilami. Vsaka od štirih enot obenem zagotavlja zasebnost inčudovit pogled na morje.Prodajalna na mejnem prehodu Gruškovje, ki jo je zasnovala Enota,odlikuje močna geometrija in monolitična izraznost. Zgradba, prekritaz nagubano ovojnico, je videti zasnovana z eno samo, elegantno potezo.Videz presega komercialno vsebino in daje objektu, ki je po svoji funkcijinič več kot neke vrste lopa, nepričakovano estetsko razsežnost.While these row houses have a prototypical aspect, the Villa “Beli Križ”by Sadar Vuga Architects is a one-off project, completely adapted to thespecific landscape conditions and the context of individual villas andhouses. It contains four apartments, but in its symmetrical compositionit stresses its relationship with the surrounding villas. Each of the fourunits offer both privacy and a generous sea view.The duty free shop by Enota Architects, on the border crossing Gruškovje,is based on a strong geometry and a monolithical expression. This object,covered in a folded envelope presents itself as an elegant gesture. In itsappearance it exceeds its commercial program, and lends an unexpectedaesthetic dimension to its modest function of serving as a type of shed.40

ODPAD PIVKA, RECIKLIRANJE ODPADNIH KOVINdekleva gregorič arhitektiObrat za recikliranje kovin v Pivki, ki so ga zasnovali arhitekti DeklevaGregorič, je premišljen poseg v impresivno okolje odpadkov. Projekt je zminimalnimi sredstvi, preprosto geometrijo, jasno ločnico med upravnoin logistično zgradbo ter občutkom za detajl primer arhitekturnegadostojanstva, ki ga v takšnih okoljih redko najdemo.The waste recycling plant in Pivka, a design by Dekleva Gergorič Architects,is a careful intervention in a fascinating landscape of scrap. Withminimal means, a simple geometry and a clear distinction between theoffice and the service building, this well-detailed project provides anarchitectural dignity rare in these circumstances.41

ZLATI SVINČNIK S PODROČJA PROSTORSKEGA NAČRTOVANJAThe Golden Pencil Award for Spatial PlanningKomisija v sestavi dr. Marco Venturi, dr. Drago Kos in Ivan Stanič, kotpredsednik komisije, se je sestala na dveh sestankih in opredelila merila zaocenjevanje, določila način dela komisije ter proučila dostavljeno gradivo,na sklepnem, tretjem sestanku pa je opravila izbor nagrajenih rešitev.Širše poročilo o ocenjevanju je v pisni obliki na razpolago v arhivu ZAPS.Komisija se je odločila, da v skupini A. Sprejeti izvedbeni akti, ne podelinagrade, temveč izreče javno pohvalo izvajalcem projektov. Pohvalavelja predvsem uspešno izvedenemu in natančnemu svetovalnemu deluv vseh fazah sprejemanja akta ter spoštovanju področnih predpisov spodročja urejanja prostora, kar je pripeljalo do končne parlamentarnepotrditve akta.Komisija je v skupini B. Študije, strokovne podlage in raziskave na področjuprostorskega načrtovanja v ožji izbor za nagrade uvrstila naslednjeprojekte:The Committee, consisting of Prof. Dr. Marco Venturi, Ass. Prof. Dr. Drago Kos,and Ivan Stanič as the Chairman of the Committee, met on two separate occasionswhere they defined the evaluation criteria, established the modus operandiof the committee and studied the submitted material. At their third and finalmeeting the Committee made a selection of the award-winning solutions. Amore detailed evaluation report is available in writing at the ZAPS archive.The Committee proposes not to confer an award to group A - Adopted ImplementingLegislation. Instead, a public commendation shall be conferred on thecontractors. Special commendation goes to successful and thorough consultingwork throughout the adoption of the Act and the Group’s observation ofsectoral provisions in spatial planning, which led to the final adoption of theAct in the Parliament.In group B - Studies, Expert Groundwork and Research in Spatial Planning,the following projects were shortlisted for the award:• Urbanistični načrt Straža• Posebne strokovne podlage za širše območjeobsavskega prostora v MOL• Urbanistični načrt za poselitveno območjeVrhnika–Verd–Mivke–Sinja Gorica• Strokovne podlage za zasnovo prostorskega razvoja območja Boštanj• Poplavna varnost Savinje• Prostorsko urbanistični načrt občine Tivat (Črna gora)• Urban plan Straža• Special expert groundwork for the wider Sava area in Ljubljana• Urban plan for theVrhnika-Verd-Mivke-Sinja Gorica• Expert groundwork for the spatial developmentdesign for the Boštanj region• Flood safety of the Savinja river• Spatial-urban plan of the Municipality of Tivat (Montenegro)Nato je podelila dve enakovredni nagradi, in sicer projektoma:The Committee conferred two equal awards to the following projects:42

Strokovne podlage za zasnovoprostorskega razvoja območja BoštanjKarla Jankovič, uDIKAs skupinoProstorSKO URBANISTIČNI NAČRTOBČINE TIVAT (Črna gora)dr. Kaliopa Dimitrovska Andrews, udias skupinoKomisija je menila, da so urbanistične ureditve po fizičnih razsežnostih majhnih inv poselitvenem sistemu manj opaznih naselij za sodobni prostorski razvoj Slovenijezelo pomembne. Komisija je pozitivno ocenila zlasti: ohranjanje oziroma krepitevvpetosti naselja v poselitveni sistem, upoštevanje regionalnih razsežnosti, s sočasnokrepitvijo identitete obravnavanega naselja ter spodbujanje endogenih razvojnihvirov. Primer Boštanja sledi nekaterim poskusom v sodobnem planiranju, ki prepoznavajopomembnost manjših členov v policentričnem poselitvenem sistemuSlovenije ter jim daje veljavo, ki jo zaslužijo. Projekt je predstavljen natančno inučinkovito. Čeprav gre za majhne spremembe v zasnovi naselja, so te naravnane namerilo samega naselja, kar jim daje tudi stvarno dimenzijo, kar obeta tudi dejanskouresničitev projektnih zamisli.Komisija je menila, da je kompleksen in integralen pristop ključen zakakovostno prepoznavanje prostorskih izzivov in možnosti. V nasprotjuz večino predstavljenih projektov, pri katerih so se avtorji v predstavitvahpretežno omejili na fizično stvarnost, ta projekt vsaj deloma gradi naintegralnem, transdisciplinarnem pristopu, ki med drugim vključuje tudiekonomske in družbene sestavine, ki so ključne pri odločanju in legitimiziranjuprojekta oziroma pri izvedbi projektnih ciljev in legitimni uporabiprojektnih orodij. Projekt uveljavlja slovensko prostorsko-načrtovalno inurbanistično znanje v tujini, kar mu daje še dodatno veljavoThe Committee was of the opinion that urban designs for residential areas that aresmall in their physical dimensions and unremarkable within the settlement systemplay an important role in contemporary spatial development in Slovenia. The Committeeaccorded particular positive evaluation to: the preservation or enhancementof the settlement’s integration into the settlement system, observation of regionaldimensions and concurrent enhancement of the settlement’s identity and promotionof endogenous sources of development. The Boštanj case follows certain attempts incontemporary planning practice that recognize the importance of the smaller linksin the polycentric settlement system of Slovenia, giving them the relevance theydeserve. The project was presented effectively and with attention to detail. Despitethe small size of the changes in the structure of the settlement, they are set to thescale of the settlement itself, which gives them a material dimension that promisesthe realization of project ideas.It is the Committee’s opinion that a complex integral approach is of keyimportance for quality recognition of spatial challenges and opportunities.Unlike most of the presented projects where the authors limited theirpresentations to the physical reality, this project builds, at least in part,on an integral, trans-disciplinary approach that includes, above all, theeconomic and social components that are pivotal in the decision-makingand legitimation of the project; or in the implementation of project goalsand in the legitimate use of project tools. The project promotes Slovenianknowledge of spatial- and urban-planning on an international scale,which gives it additional value.43

Pregledna razstava ZAPS 2007/09ZAPS SURVEY EXHIBITION 2007/0945

Pregledna razstava ZAPS 2007/09ZAPS SURVEY EXHIBITION 2007/09

01 stanovanjska hišaresidential building02 večstanovanjska stavbahousing03 poslovna stavbacommercial building04 javna zgradbapublic building05 notranja opremainterior design06 krajinska ureditevlandscape design07 vrtgarden08 urbani prostorurban open space09 izdelan oziroma sprejet prostorski načrt (OPPN, OPN, DPN)drawn or adopted spatial plan10 študije, strokovne podlage in raziskaves področja prostorskega načrtovanjastudies, expert groundwork and research in spatial planning11 razstavljeni projekti, ki niso kandidirali za zlati svinčinikProjects not in the running for the golden pencil award47

1.1sadar+vugavila beli križprojektivno podjetje sadar vuga arhitekti, d.o.o.projektantska skupina jurij sadar / boštjan vuga /goran golubič / anamarija volk / corina trunzlokacija / leto izgradnje portorož, slovenija / 2009velikost območja / objekta 626 m2 / 398 m2tip objekta stanovanjska hišavila beli križ se nahaja na vzpetini nad portorožem. sestoji iz štirihdvonadstropnih apartmajev enake velikosti, ki imajo vrt, teraso nasenčni in sončni strani. apartmaji v vili so postavljeni tako, da velikezastekljene površine omogočajo vrsto različnih pogledov na morje inokolico ter obenem želeno zasebnost in intimnost stanovalcev vile.stanovalec iz zgornjega nadstropja ima vedno pogled in dostop na svojdel vrta v spodnjem nadstropju. volumen vile je postavljen na dolgokonzolno ploščo spodnjih vrtov pod katero je glavni vhod v stavbo. odprtostvsakega notranjega prostora proti morju daje stavbi obliko »kril«.volumen stavbe v obliki izmeničnega »kinematografskega« odpiranja inzapiranja se prilagaja legi vile ob cestnem ovinku. beli konstruktivniokvirji volumna ustvarjajo prepoznavnost v bližnji okolici in uglašenostz belimi okvirji balkonskih lož portoroških hotelov.

1.2.urbanistična regulativa je zemljišče za več kot polovico omejila z mejozazidljivosti. parcela je tako razdeljena v vzporedne programske pasove.v prvem predelu ob mestni ulici je predvidena zelena površina, v naslednjemparkirišče, preostali del zemljišča je namenjen nizu strnjene zazidavetreh enodružinskih hiš. geometrija zasnove objektov se s pahljačastimitlorisi prilagaja parcelnim mejam in gradbeni liniji. hiše so zasnovanekot prizmatični ˝kristali˝, ki so v pritličju povezani s pravilnim volumnom.kontinuirani fasadni ovoj preide v prizmatično streho. z navzkrižnousmerjenostjo streh je zmanjšan vpliv medsebojne osenčenosti. notranjostje členjena po vertikali. komunikacija med nadstropji je preko vertikalnihatrijiev, ki skupaj z odprtim stopniščem povežejo objekt od pritličja domansarde. zunanjost objektov je oblikovana s svobodno kompozicijo fasadnihodprtin, ki so orientirane v smeri kvalitetnejših pogledov.jože peterkoč, udiahiše na jurčkoviodgovorni projektant jože peterkoč, udiaprojektivno podjetje arhé, d.o.o.fotografija bogdan zupanlokacija / leto izgradnje ljubljana, slovenija / 2009velikost območja / objekta 1329 m2 / 608 m2tip objekta stanovanjska hiša

1.3doc.bogdan reichenberg, udiagregor reichenberg, udia MSCrok plohl, udia MSCvesna zatezalo, diahiša zodgovorni projektant doc. bogdan reichenberg, udiaprojektivno podjetje reichenberg arhitektura d.o.o.fotografija miran kambičlokacija / leto izgradnje maribor, slovenija / 2009velikost območja / objekta 250 m2 / 500 m2tip objekta stanovanjska stavba - prizidekurbanistična zasnova. prizidek k stanovanjski hiši v brezju v svoji zasnoviusklajuje pogoje in danosti lokacije: dolga, stegnjena parcela narekujekoncept podolgovatega objekta, ki ob vzdolžni notranji osi v prečno smerniza svoje programe. ti programi niso samostojni, prepleteni in povezani so zobstoječo hišo tako, da v nadstropju povežejo oba dela v enotno stanovanjskopovršino. enovito obdelan, a vendar slojevit po videzu, predstavlja prizideknekakšno protiutež klasični podobi hiše in z njo vred tvori organizem nekemed seboj previdno usklajene dvojnosti. arhitekturna zasnova. kontejnerskazasnova prizidka uvaja princip enoprostornega stanovanja v pritličju, ki jeorientirano v vrt. glede na dvojnost programa - v stari hiši pritličje zasedajostarši, so vhodi disperzirani in vodeni iz skupne poti, ki območje poveže zzunanjimi prostori. stanovanje v prizidku je dvoetažno- z internimi prostoriv 1. nadstropju ki se odpirajo v strešne terase. materialni nagovor novegadela je sestavljen iz tektonskih plasti- kamniti monolit osrednjega delanosi, na jug obrnjen, privzdignjen in prosojen kubus iz profiliranega lesa.

1.4investitor namerava rekonstruirati dve obstoječi hiši. hiši se nahajatav neposredni bližini struge rečice ljubnice v naselju ljubno ob savinji.naloga izhaja iz ideje kako povezati dve po funkciji in ambientu ločenihiši in ohraniti prvobitni duh gradnje v savinjski dolini. prva hiša je namenjenanočnemu in servisnemu delu: kuhinja, garderoba, jakuzzi, spalnice,sanitarije... je zaprta, introvertirana in monolitna. prva hiša je po videzutradicionalna, ima pridih tradicionalnih hiš iz savinjske doline. v drugihiši je bivalni prostor: avla, dnevna soba in jedilnica. je odprta, ekstrovertiranain lebdeča nad terenom. daje občutek barke zasidrane v zelenemzalivu. notranja oprema je neločljivo povezana z arhitekturo. prostorskelupine so generičen element, ki s ponavljanjem po funkciji različnih enotdaje bogato senzualno izkušnjo.marjan poboljšaj, udiaanton žižek, udiapo palubi v življenjeodgovorni projektant marjan poboljšaj, udia in anton žižek, udiaprojektivno podjetje superform, d.o.o.sodelavka meta žrebe, udiakrajinska arhitektura matej kučina, udikafotografije miran kambičlokacija / leto izgradnje ljubno ob savinji / 2009velikost območja / objekta 4000 m2 / 420 m2tip objekta stanovanjska hiša

1.5.bojan leva, udiastan. hiša matejaodgovorni projektant bojan leva udiaprojektivno podjetje arhitelje arhitekti d.o.o.lokacija / leto izgradnje slovenske konjice / 2009velikost območja / objekta 990 m2 / 450 m2tip objekta stanovanjska hišalokacijo posega predstavlja vmesna terasa na pobočju poopohorskih goric.poudarek je predvsem v terasastem zapeljevanju hiše, ki se odziva na vedute.prebivanje je tako organizirano v treh nivojih, ki omogočajo interakcijos širšo okolico.

1.6.naročnika, aktiven par srednjih let, sta si zaželela domovanja, v katerem bosta uživalaproste trenutke, a ga tudi brez skrbi zapustila ali v njem gostila otroke in znance. nalogaarhitekta je bila ustvariti arhitekturo, ki bo stanovalcem hiše nudila udobje in največjomožno mero intime ter “obrambo” pred neprijaznimi vplivi okolja. obenem pa naj bi objektvzpostavil ulični vogal ter preko oblike in velikosti volumnov tvoril ustrezen prehodmed predimenzioniranimi bloki na eni strani in individualno pozidavo na drugi. masiven,tri nadstropja visok zid, ki s svojo krivuljo sledi uličnemu vogalu, hišo in prebivalces svojo masivno pojavo simbolično in dejansko ščiti pred neprijazno okolico. na drugistrani, v varnem zavetju vrta, povsem odprta južna fasada, poskrbi za osvetljenost bivalnihprostorov in prelivanje življena med zunaj in znotraj. vstop oblikuje visoka, s kamnomtlakovana vhodna veža s stopniščem in diskretno skritimi utilitarnimi prostori, medtem koje dostop v bivalne prostore jasno nakazan. dnevni prostor zaznamuje globok, notranjiintimni del s kaminom. kuhinjo, hierarhično določeno s spuščenim stropom, razbremenjujeneposredno povezana shramba v ozadju. ob vzpenjanju po stopnišču obiskovalca spremljajomanjši, na videz naključno razvrščeni, okenski preboji, preko katerih se odpirajo vedutena kamniške alpe. prehod v intimne cone višjih nadstropij simbolizirajo nižji stropovi.prvo nadstropje je namenjeno pogostim obiskovalcem in z dvema popolnoma opremljenimasobama in lastnima kopalnicama, garderobo in izhodom na teraso, nudi obiskovalcem udobnobivanje tudi za daljše časovno obdobje. glavnino vrhnjega nadstropja pa zavzema spalnica,katere sestavni del je tudi kopalnica. na vzhodu je, v zavetju objekta, locirana manjšajutranja terasa, ki lovi jutranje sončne žarke. zahodna fasada se, od severa proti jugu,stopničasto spušča in s tem sledi konturi sosednjega stanovanjskega bloka. kompozicijovolumnov objekta na severni strani zaokroža nadstrešnica za dve vozili, ki optično nekolikozniža, sicer tri nadstropja visoko severno fasado.matej gašperič, udiavila osenkodgovorni projektant matej gašperič, udiaprojektivno podjetje hal interactive, d.o.o.lokacija / leto izgradnje kamnik, slovenija / 2008velikost območja / objekta 500 m2 / 230 m2tip objekta enodružinska stanovanjska hiša

1.7matej gašperič, udiahiša aodgovorni projektant matej gašperič, udiaprojektivno podjetje hal interactive d.o.o.lokacija / leto izgradnje prikrnica pri moravčah / 2008velikost območja / objekta 1350 m2 / 250 m2tip objekta enodružinska stanovanjska hišanaloga arhitekta je bila ustvariti prijetno bivalno okolje za štiričlanskodružino, ki si v prostem času želi miru, zasebnosti, in ki ji je bližinagozda pomembnejša od bližine nakupovalnega središča, pogled skozi oknopa najzanimivejši televizijski program. ob 40 m dolg kamniti zid, ki delizemljišče na javni severni del in zasebni južni del, so funkcionalno nanizanihierarhično usklajeni volumni objekov, ki tvorijo ubrano kompozicijskoceloto. na sz strani se med vrtno lopo in garažo razvije dvorišče / parking,medtem ko je peš dostop do objekta nemoteno speljan po vijugasti potki obsv strani garaže. izrazito podolgovata hiša, prislonjena na južno stranzidu, predstavlja kompozicijsko dominanto. skozi steklene stene se odpirajopogledi na slikovito moravško dolino. členitev in struktura fasade jasnoizraža členitev med dnevnim in nočnim delom. prostori hiše pa se ne končajuob steni oziroma oknu, temveč se, preko teras, neprekinjeno povezujejo zzunanjostjo. mansarda, v kateri so atelje in otroška soba z garderobo inkopalnico, je izvedena kot odprt enovit prostor, brez nepotrebnih podpor inpredelnih sten. svetlobo zagotavljajo prevsem panoramske steklene stene,ki obsegajo celotno površino obeh čelnih zidov. celoten hišni komplekshiše z dodatnimi funkcionalnimi objekti, družnskim članom tako omogočaživljenjski slog bivanja, ki so si ga od nekdaj želeli.

1.8.zasnova predstavljenega projekta sledi konceptu +/-100m2, izvajanem od leta1990. graditeljem malih stavb se s tem ponuja poštena menjava, kar pomeni,da je za ceno najmanjšega blokovskega stanovanja - garsonjere možno zgraditihišo s približno 100m2 uporabne površine, seveda z drugačnim bivalnimstandardom kot je blokovski. za povprečno nacionalno miselnost je hiša temajhne velikosti dostikrat pod častjo in v posmeh, blokovsko stanovanjete iste površine pa je po navadi že kar velika posest, zato takšnim hišamlahko pravimo tudi nenormalne hiše. predstavljena stavba je med manjšimiin novejšimi iz te zbirke. nudi spodobno bivanje 3-4 osebam na 52m2 netopovršine. stoji na istem mestu in je primerljivih mer kot star, dotrajan inrušen objekt. naloga je toliko bolj izzivalna, ker se ne ve, kakšna bo usodastične sosedove stare hiše s črno kuhinjo. takšne odlične bajte verjetnočez čas ne bo nihče več pogrešal, za zdaj še vedno resnično kurišče v njejpa bo živelo samo še v pravljicah... hiša brina kljub temu in nalašč premorecelo dve ognjišči: notranje in zunanje!boštjan debelak, udiahiša brinaodgovorni projektant boštjan debelakprojektivno podjetje prima d.o.o., ljubljanalokacija / leto izgradnje stara fu2ina - bohinj, slovenija / 2008- 2009velikost območja / objekta 525 m2 / 52 m2 neto (78 m2 bruto)tip objekta stanovanjska hiša

1.9aleš prinčič, udiahiša fabroodgovorni projektant aleš prinčič, udiaprojektivno podjetje studio princic and partnersprojektivna skupina aleš prinčič, udia, rebeka bučinel,udia, roberto righi, ing, pietro mazzanti, ing, tomaž jelovšek, udialokacija / leto izgradnje udine, italija / 2007-2009velikost območja / objekta 150 m2tip objekta stanovanjska hišafotografija danica ocvirk kushiša fabro je rekonstrukcija in reiterpretacija obstoječe arhitekture, ki jeprvotno služila industrijski dejavnosti. na izrazito podolgovatem in po oboduzaprtem zemljišču, smo na vstopu ob ulici zadržali ulično fasado obstoječestavbe, ki nam služi kot nekakšna kulisa. kot scenografija za program, ki seodvije v internem delu. vzdolžni vrt je posledica odstranitve obstoječegavolumna, ki omogoča remote – kontinuiran pogled po celotni dolžini hiše.od vhodnega vrta z drevjem, preko internih vrtov hiše, kjer se v različnihnivojih zunanja zlato – bakrena barva in bujno zelenje skoraj zlivata zminimalizmom in belino internih prostorov hiše, do zadnjega vrta z bazenom, inobdanega z drevjem, grmovnicami ter bambusi. hiša v centru mesta - narava inhiša, narava v hiši,… hiša v naravi… introvertirana hiša, ki v temnem sivem tonukamna navzven deluje umirjeno, skoraj zadržano, v svoji notranjosti skrivaizjemno dinamiko prostorov, sekvenc in prepletov notranjega z zunanjim.

Pregledna razstava ZAPS 2007/09ZAPS SURVEY EXHIBITION 2007/09

01 stanovanjska hišaresidential building02 večstanovanjska stavbahousing03 poslovna stavbacommercial building04 javna zgradbapublic building05 notranja opremainterior design06 krajinska ureditevlandscape design07 vrtgarden08 urbani prostorurban open space09 izdelan oziroma sprejet prostorski načrt (OPPN, OPN, DPN)drawn or adopted spatial plan10 študije, strokovne podlage in raziskaves področja prostorskega načrtovanjastudies, expert groundwork and research in spatial planning11 razstavljeni projekti, ki niso kandidirali za zlati svinčinikProjects not in the running for the golden pencil award59

2.1tomaž kancler, udiablok talisodgovorni projektant mag. tomaž kancler, udiaprojektivno podjetje spring d.o.o.soavtorji mateja katrašnik, udia / tomaž košat, udialokacija / leto izgradnje maribor, 2008velikost območja / objekta 4998,05 m2 / 11,994 m2tip objekta večastanovanjska stavba

2.2andrej kalamar, udiastanovanje cvetkovaodgovorni projektant andrej kalamarprojektivno podjetje studio kalamar, d.o.o.lokacija / leto izgradnje murska sobota, slovenija / 2008velikost območja / objekta 6.370 m2tip objekta večastanovanjska stavba

doc. bogdan reichenberg, udiagregor reichenberg, udia MSCrok plohl, udia MSCvesna zatezalo, diastolpnica s1soseska betnavski parkodgovorni projektant doc. bogdan reichenberg, udiaprojektivno podjetje reichenberg arhitektura d.o.o.fotografija miran kambičlokacija / leto izgradnje maribor, slovenija / 2009velikost območja / objekta 10 000 m2 / 4500 m2tip objekta večstanovanjska stavba2.3urbanistična zasnova. območje bivše pivovarnetalis v mariboru leži med urbaniziranimaljubljansko in jadransko ulico, na južnemdelu se stika z robom betnavskega gozda.prostor odlikuje južna orientacija, bližinagozda mu daje izjemne karakteristikeugodnega stanovanjskega miljeja. osnovnapredpostavka nove ureditve je gradnja vkontekstu, odgovor, komentar na naravne inustvarjene danosti v prostoru. v konkretnemto pomeni upoštevanje bližine gozda kotkonceptualnega izhodišča nove ureditve teruporaba okolišnji podobi primerne stavbnetipologije stegnjenih stanovanjskih blokovin stanovanjske stolpnice. poglavitna miselurbanistične ureditve je formiranje praznega,ozelenjenega prostora - parka, simbolneganadaljevanja betnavskega gozda, ki omogočiin formira postavitev stanovanjskih objektov.arhitekturna zasnova. stanovanjskastolpnica je vertikalno postavljen niz 81.stanovanjskih enot, povezanih s skupnimijedri. tlorisna zasnova 18 etaž visokegaobjekta omogoča organizacijo 4-5 stanovanjna etažo, ki so dvostransko orientirana. vkonceptualnem smislu je stolpnica volumenspreminjajoče se notranjosti, ki izpostavljadve smiselni programski enoti - stanovanje innotranje stopnišče. pol-etažni zamik tlorisa(split-level) omogoča razvoj medetažnihstanovanj- loftov, orientiranih v zunanjeprostore lože, ki ne prebijajo osnovnegatlorisa in ponujajo varno zavetje tudi navišini. stopnišče je iz običajnega pomenavertikalne komunikacije preoblikovano vnotranji skupni prostor- nekakšno vertikalnopasažo, ki z zamenjavo stopniščnih ramspreminja smer in odpira poglede navzven vvzdolžni osi. tako urejen skupni prostor niveč zaprta in temna cev, temveč usmerjena inz dnevno svetlobo napolnjena notranja ulica.

2.4urbanistična zasnova. območje bivše pivovarne talis v mariboru leži medurbaniziranima ljubljansko in jadransko ulico, na južnem delu se stika zrobom betnavskega gozda. prostor odlikuje južna orientacija, bližina gozdamu daje izjemne karakteristike ugodnega stanovanjskega miljeja. osnovnapredpostavka nove ureditve je gradnja v kontekstu, odgovor, komentar nanaravne in ustvarjene danosti v prostoru. v konkretnem to pomeni upoštevanjebližine gozda kot konceptualnega izhodišča nove ureditve ter uporabaokolišnji podobi primerne stavbne tipologije stegnjenih stanovanjskihblokov in stanovanjske stolpnice. poglavitna misel urbanistične ureditve jeformiranje praznega, ozelenjenega prostora- parka, simbolnega nadaljevanjabetnavskega gozda, ki omogoči in formira postavitev stanovanjskih objektov.arhitekturna zasnova. tlorisna zasnova podolžnega, sedem etaž visokegaobjekta omogoča organizacijo kompleksne stanovanjske strukture s tremivertikalnimi jedri in notranjimi hodniki. v konceptualnem smislu je stanovanjskiblok vertikalno spreminjajoč se volumen različnih etaž, ki vsakemuod formiranih arhitekturnih členov zagotavlja posebnost in različnost,posamezne stanovanjske enote so orientirane v svoje zunanje prostorelože.privzdignjena korpolentnost objekta, ki ga tvorijo beli zidovi, prebadadrugo kožo lahkega kovinskega ovoja in se zgosti proti vrhu, kjer se stavbarazpre v strešni habitat.doc. bogdan reichenberg, udiagregor reichenberg, udia MSCrok plohl, udia MSCvesna zatezalo, diablok bsoseska betnavski parkodgovorni projektant doc. bogdan reichenberg, udiaprojektivno podjetje reichenberg arhitektura d.o.o.fotografija miran kambičlokacija / leto izgradnje maribor, slovenija / 2009velikost območja / objekta 10 000 m2 / 4500 m2tip objekta večstanovanjska stavba

2.5.mag. andrej černigoj, udiar5odgovorni projektant mag. andrej černigoj, udiaprojektivno podjetje genius loci, d.o.o., inštitut za arhitekturo in urbanizemlokacija / leto izgradnje ljubljana, slovenija / 2009velikost območja / objekta 5000 m2 / 19000 m2tip objekta večstanovanjska stavbaobjekt r5 označuje točko, kjer se ožje mestno središče skozi podhodpod železnico prelije v severni del ljubljane, v območje štirih karejevzupančičeve jame in bodočega parka ob navju. obsega kompozicijo več stavbnihvolumnov. velika trikotna prizma, ki s svojo značilno, poševno prisekanoobliko, določa značaj objekta in njegove širše okolice, je postavljena prečnona niz manjših in nižjih volumnov ob hacquetovi ulici. prisekana oblika dajeobjektu močno identiteto, po drugi strani pa omogoča globljo penetracijosonca v njeni okolici. objekt s svojim terasno oblikovanim zaključkomraziskuje možnosti nekonvencionalne goste mestne kolektivne stanovanjsketipologije, ki bi ponudila ugodnosti stanovanjske hiše z razgledom: udobnagaraža s shrambo v kleti ter velik bivalni prostor z veliko odprto teraso inzelenjem. ugodnosti, ki jih sicer nudi samo omejeno število sicer zelo iskanihterasnih stanovanj na strehah stanovanjskih objektov. terasna stanovanjaizkoriščajo čudovite poglede na mestno središče z gradom in ugodno južnostanovanjsko orientacijo. v delu objekta brez teras so tipična mala urbanastanovanja v konstrukcijskem modulu 7,5x7,5m, z instalacijskimi priključkiob notranji steni, ki dopuščajo popolnoma svobodno razporeditev sten inpohištva v bolj ali manj zaprti izvedbi.

2.6trije stanovanjski objekti identičnih zunanjih gabaritov 16 x 16 x 16 x 11mzaključujejo ulični niz v milčinskega ulici. v vsakem od objektov je po šeststanovanj, razporejenih v pritličje in dve nadstropji. zasnova je omogočilaureditev stanovanj v velikem razponu, od popolnoma odprtih bivalnih ambientovdo stanovanj z več sobami. volumni so geometrični, členjeni z ritmomvertikalnih oken. vhodi, lože in terase so pomaknjeni navznoter, le nekajlož, kot kontrast sega izven volumnov.dejan bevc, udiapetra ostanek, udiavile milčinskegaodgovorni projektant dejan bevc, udiaprojektivno podjetje genius loci, d.o.o., inštitut za arhitekturo in urbanizemlokacija / leto izgradnje ljubljana, slovenija / 2007velikost območja / objekta 2462 m2 / 3697 m2tip objekta večstanovanjska stavba

2.7david mišič, udialjubo miŠič, udiapobrežjeodgovorni projektant david mišič, udiaprojektivno podjetje styria, d.o.o.soavtorji aleš koprivšek, udikalokacija / leto izgradnje maribor, slovenija / 2008velikost območja / objekta 16.500 m2 / 24.000 m2tip objekta poslovna in večstanovanjska stavbastanovanjsko – poslovni objekt je bil izgrajen v letu 2008 kot prvi v nizuobsežne urbane poteze na trenutnem mestnem robu. izhodišče projektiranjaobjekta so bili z zazidalnim načrtom predpisani gabariti, ki opredeljujejoizgradnjo relativno velikega objekta toge osnovne oblike. cilj arhitektaje bil strukturirati objekt in zunanje površine na način, s katerim bi seizognili pasti izgradnje masivnega enoličnega objekta. ob zadržani fasadniin asketski kromatski obdelavi objekt dosega zastavljeni cilj med drugim zrazgibano funkcionalno zasnovo, atektonično strukturo, odprtim pritličjemdaljšega kraka, zeleno streho nad trgovskim delom in zasaditvijo drevesv kletni garažni etaži.

Pregledna razstava ZAPS 2007/09ZAPS SURVEY EXHIBITION 2007/09

01 stanovanjska hišaresidential building02 večstanovanjska stavbahousing03 poslovna stavbacommercial building04 javna zgradbapublic building05 notranja opremainterior design06 krajinska ureditevlandscape design07 vrtgarden08 urbani prostorurban open space09 izdelan oziroma sprejet prostorski načrt (OPPN, OPN, DPN)drawn or adopted spatial plan10 študije, strokovne podlage in raziskaves področja prostorskega načrtovanjastudies, expert groundwork and research in spatial planning11 razstavljeni projekti, ki niso kandidirali za zlati svinčinikProjects not in the running for the golden pencil award69

3.1.dekleva gregorič arhitektiodpaD PIVKAodgovorni projektant aljoša dekleva, uida m.arch (aa dist)projektivno podjetje dekleva gregorič arhitekti d.o.o.soavtorji tina gregorič udia m. arch (aadist), lea kovič udialokacija / leto izgradnje pivka, slovenia / 2007velikost območja / objekta 2000 m2 / 140 m2 + 140 m2 + 1440 m2tip objekta poslovna stavbathe client, surrounded by piles of waste metals, heavy duty trucks and“caterpillars”, desires a “heavy metal” headquarters with service buildingand huge manipulation plateau to run a rough business. the project consistsof an immense production plateau and two small buildings on the edge ofit. in contrast to the very rough production that goes on at the site we’veembedded some abstract or one might say “poetic” content in the project.the two buildings are of the same volume, but materially very different:one is made entirely out of concrete, housing all services and a workshop.the other is all steel - from structure to cladding - containing officeswhich overlook the plant and materially establish a dialogue with the mainmaterials employed. this way the two buildings and the plateau speak aboutthe context of the metal waste plant and, alongside the functional, alsocontain emotional value.

3.2nova poslovna stavba se nahaja ob eni od mestnih vpadnic v ljubljano(ljubljana črnuče). projekt nove poslovne stavbe obesga celotno prenovostarega poslovnega objekta, od katerega je bila ohranjena le osnovnagradbena struktura. objektu daje podobo in novo funkcionalnost dvojnazastekljena fasada, ki blaži udar zvoka in hrupa. fasada s steklenimipoševninami s postopno prehajajočim potiskom ustvarja stalno spreminjanjefasade na svetlobi in dodatno dinamičnost objekta, ki daje objektu zančilnourbano podobo. poleg zunanjega plašča je izveden tudi interier petnadstropnegaobjekta. kot kontrast zunanji barvni umirjenosti je koloritinteriera intenzivnejši, z uporabo posameznih barv po nadstropjih, kidefinirajo posamezne poslovne enote. barvit in sproščen interier, s hodniki,ki povzemajo geometrijo fasade (značilna geometrija fasade je prenešenatudi v notranjost), ustvarja stimulativno in sveže delovno okolje. to je tudinadgradnja pretirane umirjenosti interiera, ki ga navadno srečujemo pribančnih in zavarovalniških ustanovah.gašper demšar, udiamaja tasič demšar, udiamiha maček, abs.arh.nlb leasingodgovorni projektant gašper demšar, udiaprojektivno podjetje demšar arhitekti d.o.o.soavtorji metod vidic, martin peganlokacija / leto izgradnje ljubljana, slovenija / 2007velikost območja / objekta 2100 / 2200tip objekta poslovna stavba

3.3ferdinand pregrad, udiauroš smolnikar, udianova tobačna ljubljanaodgovorni projektant ferdinand pregrad, udiaprojektivno podjetje cupola, d.o.o., ljubljanasoavtorji eva ibars, arquitecto, martina marinćić, udialokacija / leto izgradnje ljubljana, slovenija / 2009velikost območja / objekta 16.783 m2 / 12.062 m2tip objekta objekt s poslovno storitveno,proizvodno-skladiščno dejavnostjothe new building of tobačna ljubljana is designed as a sober black boxcovered in climbing ivy wich evokes tobacco leaves. honey-red wooden logswarmly welcome the visitors to the office areas, reminding passers-by ofthe remote origins of tobacco in the virgin american land. glazed smokingrooms project out of the volume offering to their users splendid viewsof the forest. the metallic structure and prefabricated façade and roofpanels answer to the need for a fast construction. the new tobacna aims tobe something more than another typical industrial hall, being its main goalsdiscretion, elegance and a comfortable working environment full of naturallight and clean air. offices are provided with wide practicable windowsand roof-windows, unlike classical “all-glass” office towers. whereas theproject is finished and working, the exterior ivy net wrap is expected tobe added at the end of 2009.

3.4alenka močnik, udiaposlovni objekt p2b9v opc p2b v šenčurjuobjekt združuje prostore za skladiščenje, servis ter polegpisarn prostore, ki smiselno dopolnjujejo program. objekt jezasnovan kot celovit volunen, ki znotraj samega sebe logičnopovezuje funkcionalne sklope. zunanja podoba objekta jezasnovana kot barvni preplet funkcij podjetja.odgovorni projektant alenka močnik, udiaprojektivno podjetje protim ržišnik perc d.o.o.lokacija / leto izgradnje šenčur, slovenija / 2009velikost območja / objekta 1713 m2 / 1694 m2tip objekta poslovna stavba

3.5nataša rovan-gračnerdenis rovanposlovna stavba kiv tradeodgovorni projektant nataša rovan-gračnerprojektivno podjetje navor, d.o.o.soavtor denis rovanlokacija / leto izgradnje vransko, slovenija / 2008velikost območja / objekta 1305 m2 / 394 m2tip objekta poslovna stavbaobjekt je sestavljen iz dveh vsebinsko, oblikovno in kostrukcijsko različnihdelov. trgovinski del v pritličju je zasnovan kot nadomestna gradnja vtlorisnih gabaritih predhodnje. trgovina je z izložbenim pročeljem umeščenaob ulico, skladišce pa je ob dvorišču, ki ga povezuje s proizvodnimi objektipodjetja. pritlični del je grajen monolitno in služi kot podstavek montažnograjenemu nadstropju. prostori za projektivo v nadstropju so usmerjeniproti trškemu jedru na severu.

3.6realizirani projekt tehnološki park brdo obsega 7 nadzemnih funkcionalnosamostojnih objektov etažnosti p+3 in p+4 in 2 kletni pretežno parkirnietaži preko celotne površine zazidave. nahaja se v severnem delu območjaurejanja vp3/2 brdo, na obrobju ljubljane v neposredni bližini avtocestnegapriključka. objekti so projektirani za neznanega uporabnika za širokdiapazon dejavnosti tehnološkega podjetništva (pisarne, laboratoriji,proizvodnja) s poudarkom na vsakovrstni racionalnosti in fleksibilnosti vinvesticijski in eksploatacijski fazi. celotni obod etaže je namenjen uporabnimprostorom in ima kontinuiran fasadni pas z enakovrednimi pogoji zavse uporabnike. skeletna armiranobetonska konstrukcija omogoča poljubnotlorisno ureditev: od odprtih oceanskih sistemov do delitve na individualneenote. fasada je obešena in izdelana iz gladkih aluminijastih prašnobarvanihplošč velikih formatov.boštjan kolenc, udiatehnološki park ljubljana brdoodgovorni projektant boštjan kolenc, udiaprojektivno podjetje inženiring 4 m, d.o.o.lokacija / leto izgradnje ljubljana, slovenija / 2007velikost območja / objekta 22000 m2 / 56000 m2tip objekta poslovna stavba

3.7boštjan žepič, udiadomel po-06, železnikiodgovorni projektant boštjan žepič, udiaprojektivno podjetje studio tržič, d.o.o.soavtorji milan žepič, udialokacija / leto izgradnje železniki, slovenija / 2007velikost območja / objekta 3226 m2 / 4678 m2 (neto površina)tip objekta poslovna stavba / proizvodni objektproizvodno-skladiščni objekt po-06 nadomešča nefunkcionalno okroglotovarniško halo znotraj kompleksa tovarne domel. objekt sestavljajoenoetažna proizvodna hala, dvoetažni del s skladišči v pritličju in proizvodnjov nadstropju ter pritlična navezava na upravno stavbo. obe hali stazasnovani kot odprt prostor brez vmesnih podpor, kar omogoča fleksibilnostproizvodnega procesa. nosilna konstrukcija je iz ab montažnih elementov,fasada pa iz ognjevarnih izolacijskih panelov, kar omogoča oblikovne poudarkez različnimi rastri in barvo fasadnih plošč. nastali objekt je takokvalitetna oblikovna dopolnitev celotnega industrijskega kompleksa podjetja.

3.8.in the history of our firm the trimo project can be described as a veryinteresting adventure. it started in may 2001, when we were commissionedto revise the restoration of the trebnje-novo mesto road that runs by thetrimo factory. the trebnje-novo mesto road was only the beginning of ouradventure. soon after we started the renovation of the trimo offices andbuilt the acoustic barriers and the trebnje area crossed by the road thatgoes from ljubljana to zagreb. finally, we completed the three storehouses,whose design we patterned on some works by donald judd. our trimo adventureis still going on. the work and the research we have been conducting togetherwith the panel manufacturers have become a lively matter of discussion inthe international seminars, debates, and workshops that have been held bytrimo in the trebnje factory during the past years.aleš prinčič, udiaindustrijski kompleks trimoodgovorni projektant aleš prinčič, udiaprojektivno podjetje studio princic and partners, arhe d.o.o.projektivna skupina aleš prinčič, udia, rebeka bučinel, udia,roberto righi, ing, tomaž jelovšek, udialokacija / leto izgradnje trebnje, slovenija / 2004 – 2007tip objekta industrijski objektfotografija danica ocvirk kus

3.9jadranka grmek, udiarotondaodgovorni projektant jadranka grmek, udiaprojektivno podjetje genius loci, inštitut za arhitekturo in urbanizem, d.o.o.lokacija / leto izgradnje ljubljana, slovenija / 2009velikost območja / objekta 6310 m2 / 30800 m2tip objekta poslovna stavbrotonda je nov mestni simbol. označuje križišče glavnih mestnih prometnic tervstop v najbolj imenitno in izrazito poslovno območje ljubljane. dinamičnooblikovan krožni del lebdi nad parterjem ter se naslanja na volumenskonečlenjen, črni pravokotni volumen, ki definira zaključek dunajske ceste.krožna oblika, ponazarja vrtišče, zavoj v gibanju v mestnem prostoru, kjerse preide iz mestne obvoznice v vsebinsko bogat urbani ambient. lahkotnostin lebdenje poudarja obla forma fasadnega plašča nad od cestišč umaknjenimpritličjem ter členitev fasade na pasove - diske. ti imajo parapetnidel sestavljen iz od črne do bele niansiranih trakov, nad njimi je dvojnozastekljen okenski pas. črno ravno fasado povezujejo v enovit, masivenkubus enakomerno nanizane plošče iz žganega in poliranega kamna, črnoemajliranega ali zatemnjenega stekla in srebrnih nosilnih ploščic. tuditukaj so okna dvojno zastekljena. s tehnološko zahtevno izvedbo dvojnegafasadnega plašča je zagotovljena učinkovita zaščita pred hrupom, soncemin omogočeno naravno prezračevanje. stavba je v celoti namenjena poslovni,pisarniški dejavnosti. zasnovana je tako, da je mogoče urediti zaključenepisarniške sklope od cca 150m2 do 300m2 in več. ima več garažnih kleti. na jugustavbe, pod previsom je poglobljeno stopnišče, ki je izhod iz predvidenegapodhoda pod dunajsko cesto. glavni vhodi so v stebrišču parterja. vodijo vveč etažni notranji hall, krožnih oblik s poudarjenimi notranjimi hodnikiin odprtimi medetažnimi stopnicami. iz osrednjega prostora so dostopneposamezne poslovne enote. interier je podobno kot zunanjost oblikovan vmaniri »high-tech«. kovinske in steklene plošče notranjih fasad, omogočajonaravno osvetlitev v avlo orientiranih prostorov. nekatere so potiskanev abstraktnem vzorcu, ki spominja na rastlinske strukture ali pa tiskanovezje in je naravne zlatorjave barve.

Pregledna razstava ZAPS 2007/09ZAPS SURVEY EXHIBITION 2007/09

01 stanovanjska hišaresidential building02 večstanovanjska stavbahousing03 poslovna stavbacommercial building04 javna zgradbapublic building05 notranja opremainterior design06 krajinska ureditevlandscape design07 vrtgarden08 urbani prostorurban open space09 izdelan oziroma sprejet prostorski načrt (OPPN, OPN, DPN)drawn or adopted spatial plan10 študije, strokovne podlage in raziskaves področja prostorskega načrtovanjastudies, expert groundwork and research in spatial planning11 razstavljeni projekti, ki niso kandidirali za zlati svinčinikProjects not in the running for the golden pencil award81

4.1david mišič, udialjubo mišič, udiafakulteta za kmetijstvoodgovorni projektant david mišič, udiaprojektivno podjetje styria, d.o.o.soavtorji aleš koprivšek, udikalokacija / leto izgradnje hoče, slovenija / 2008velikost območja / objekta 70.000 m2 / 7.491 m2tip objekta javna zgradbamed letoma 2007 in 2008 je bil grad po načrtih arhitekta mag. davida mišičas sodelavci ob sodelovanju z zavodom za varstvo kulturne dediščine slovenijeobsežno in celovito prenovljen za potrebe fakultete za kmetijstvo inbiosistemske vede univerze v mariboru. načelo rekonstrukcije starega innovega je v projektu zastavljeno po principu sozvočja, v iskanju harmonijv materialih, barvni in strukturni nevtralnosti ter minimalisticni interpretacijizgodovine. uspešnost revitalizacije območja spomenika je mogočerazbirati v enovitosti, znotraj nje pa v nizanju časovnih in prostorskihkvalitet. časovno in prostorsko slojevitost zaključuje najsodobnejšiprizidek, ki se v pokrajinski vizuri skriva, ob bližnjem pogledu pa razkrivakot vseskozi zadržana arhitektura »genius loci« podrejenega volumna, ki nasebi in v sebi skriva drzna formalna presenečanja sodobne časovne plasti.

4.2prenova hotela izvir (prej terapija) predstavljaobnovitev primarne stavbe, kjer se je vsa zgodbaradenske pred stoletjem sploh začela. najprej pitne,kasneje tudi kopalne kure so postale temelj enegaod prepoznavnih turističnih krajev v sloveniji. zprizidkom, ki je obenem tudi podaljšek poprej zaprtegahotelskega korza. v hotelu radin se je hotelskikompleks povezal z objektom bazenov, tako pa pridobilnovo jedilnico za hotelske goste ter nov vhod zrecepcijo, ki je razbremenila staro. tako os s starimpitnim templjem, ki je bil tako dolga leta v ponoszdravilišču, spet zaživi.maja kardoš. udiagoran dominko, udiaprenova hotela izvir s prizidkomv termah radenciodgovorni projektant goran dominko, udiaprojektivno podjetje kubico domino arhitekti d.o.o.lokacija / leto izgradnje radenci / 2008velikost območja / objekta 4550 m2tip objekta javna zgradba

4.3goran đuričić udiazoran đuričić udiaprenova fasade igralnegasalona na Miklošičeviodgovorni projektant goran đuričić udiaprojektivno podjetje omnia arhing, d.o.o.soavtorji zoran đuričić udialokacija / leto izgradnje ljubljana, slovenija / 2009velikost območja / objekta 613 m2 / 613 m2tip objekta javna zgradbapri prenovi fasade igralnega salona na miklošičevi ulici 9 v ljubljani je biloosnovno vodilo ustvariti sodobno, atraktivno in dinamično fasado igralnegasalona, ki privablja goste, istočasno pa se s svojo likovno govorico nevsiljivovpenja v historično razgiban urbani prostor miklošičeve.

4.4štefan šček, udiaivo abram, udiaivan cindrićigralno zabaviščni center mondcasino mond s svojo podobo pričara prostor nabit z eNergijo, saj združujevečplastnost strukturiranega, skulpturalnega izraza, ki se povsem integrirav okolje. mond ni statičen, učinkuje mehko in prožno. različne strukture semed seboj ritmično združujejo ter dopolnjujejo. igra svetlobe konciznopoudari detajle ter ustvari občutek neskončnega gibanja, kot da je organskidel narave. mond ne ponuja preproste zgodbe, ampak nudi mesto, ki ga moraobiskovalec dopolniti s svojo domišljijo.odgovorni projektant ivo abram, udiaprojektivno podjetje omnia arhing, d.o.o.sodelavci jerko gluščević, udia / asim begulić, udia /primož slanič, udia / barbara kovač-myint, udia / matevž česniklokacija / leto izgradnje šentilj, slovenija / 2007-08velikost območja / objekta 63290 m2 / 11924 m2tip objekta igralno zabaviščni center

4.5andrej kalamar, udiaglasbena šolamurska sobotaodgovorni projektant andrej kalamarprojektivno podjetje studio kalamar d.o.o.lokacija / leto izgradnje musrka sobota, slovenija / 2008velikost območja / objekta 1.600 m2tip objekta javna zgradba

4.6andrej kalamar, udiavinska klet marofodgovorni projektant andrej kalamarprojektivno podjetje studio kalamar d.o.o.lokacija / leto izgradnje mačkovci, slovenija / 2008velikost območja / objekta 2.200 m2tip objekta javna zgradba

4.7borut šajn, udiaignac primožič, udiarušitev obstoječega objekta motelatikveš in nadomestna gradnja hotelaodgovorni projektant borut šajn, udia in ignac primožič, udiaprojektivno podjetje boing consulting in inženiring. d.o.o.lokacija / leto izgradnje zg. šiška, ljubljana, slovenija / 2009velikost območja / objekta 2950 m2 / 1975 m2tip objekta hotelfotografije milan malovrhhotel ob koseškem bajerju stoji na že uveljavljeni lokaciji odstranjenegahotela tikveš, zaradi zahtevnih urbanističnih omejitev je to manjši družinskihotel s spa programom, restavracijo in nastanitvenimi kapacitetami. v oblikovnehsmislu gre za enostaven volumen, ki ga prekriva steklena opna. tasteklena »streha« v naklonu 70° optično dematerializira osnovni volumen.poleg navedenega je potrebno omeniti uporabljeno transparentno steklo, kina kultiviran način umešča objekt v okolico in obratno. tak miselni dialog senam zdi prepričljivejši v primeri s pogosto uporabljenimi zrcalnihi stekli.

4.8volumensko razgibano pritličje in prvo nadstropje se po višinskih gabaritihin členjenosti mas navezuje na obstoječe objekte na trgu in tržaskicesti. s svojo razgibano strukturo in stekleno fasado predstavlja jasenkontrast historičnlm objektom na trgu. jasno izoblikovan volumen hotelain durs-a skupaj z obstoječimi objekti pod ljubljansko cesto in z bodočiminovimi objekti ob njej ustvarja/artikulira mestno cesto in je poudarek vširsem mestnem prostoru.irena debevc, udiaaleksandra l. meze, udiamarko mahnič, udiarobert mašera, udiadamjana zaviršek h., udiapho krasodgovorni projektant marko mahnič, udiaprojektivno podjetje debevc meze arhitekti d.o.o.,mašera mahnič arhitekti d.o.o., damjana zaviršek hudnik arhitektkalokacija / leto izgradnje postojna / 2009velikost območja / objekta 6500 m2 / 11148 m2tip objekta javna zgradba

4.9enotawellness orhideliaprojektna skupina dean lah, udia / milan tomac, udia /maruša zupančič, udia / nuša završnik, mia / zana starovič, udia /anna kravcova, mia / polona ruparčič, udia / marko volf, udia /sabina sakelšek / esta matkovič / darja zubac / dean jukić /nebojša vertovšek, udia / tjaša marinšek, udialokacija / leto izgradnje podčetrtek, slovenija / 2009velikost območja / objekta 9877 m2 / 9990 m2tip objekta javna zgradba / wellness centerosrednje vodilo pri oblikovanju objekta je bilo v največji možni merizabrisati njegovo prisotnost v prostoru, saj je program objekta obseženin na delih zahteva premagovanje velikih razponov in višin prostorov.klasično zasnovana stavba na osrednjem zelenem prostoru bi zapolnila šezadnjo nepozidano površino turističnega kompleksa in okrnila kvalitetookolja. novi wellnes center je bolj kot zgradba oblikovan kot krajinskaureditev. lomljene fasade objekta delujejo kot oporni zidovi, ki ločujejovečnivojsko razporeditev urejenih zelenih površin. osrednja sprehajalnapot se sedaj vije po strehi objekta in omogoča popolnoma novo doživljanjeprostora. na obeh koncih, kjer se pot stakne s cestnimi povezavami, oblikujemanjša trga, umirjata promet in dokončno dajeta prednost peš uporabnikomprostora. namesto iskanja svoje izraznosti in določanja svojega prostoratako objekt raje povezuje obstoječe stavbe in elemente zunanje ureditvev logično celoto.

4.10območje mejnega prehoda je, podobno kot vsi cestni objekti, posebno okolje,kjer običajne prostorske zakonitosti ne veljajo in je večinoma strogopodrejeno funkciji, estetika pa je neupravičeno zapostavljena. objektzgrajen v tem okolju, mora izstopati, če hoče biti prepoznaven. trgovina namejnem prehodu gruškovje leži na utesnjenem prostoru med dvema cestama.ima preprost program in je zasnovana kot enostaven volumen, kjer so ploskveobdelane na dva načina. streha in daljši stranici so zavite v zlat ovojnipapir in puščajo prosti ploskvi za vhod in servisni dostop, ki ležita zanasprotnih straneh in sta lijakasto obdelani.enotagruškovjeprojektna skupina dean lah, udia / milan tomac, udia /matjaž drinovec, uida / eva matjašič, udia / marko volf, udia /jure kozin, udia / zana starovič, udia / andreja kvas /nataša mrkonjić, udia / dean jukić / sabina sakelšeklokacija / leto izgradnje gruškovje, slovenija / 2009velikost območja / objekta 1985 m2 / 584 m2tip objekta javna zgradba / obmejna prodajalna

4.11katarina dešmanmiha dešmanvanja gregorcaleš vrhoveccenter ig - zdravstvena postaja,knjižnica, lekarnaodgovorni projektant mihael dešman, udiaprojektivno podjetje arhe d.o.o., židovska steza 4lokacija / leto izgradnje ig / 2008velikost območja / objekta 1.675 m2 / 2.350 m2fotografije miran kambič, damjan švarctip objekta javna zgradbanovi center ig pomeni odločilno potezo pri revitalizaciji neurejene vasi vneposredni bližini ljubljane, katere središče je bilo brez javnega programa.objekt ustvarja živahno in pestro središče kraja, kjer je na enem mestu mogočeurediti večino vsakodnevnih opravkov in se srečevati s sokrajani. zasnovaizhaja iz morfologije kraja, to je tipične ruralne pozidave pravokotno navaško cesto pomembno pri tem je varovanje in dopolnjevanje značilne pozidavevaškega jedra ter ohranjanje dobrega razmerja med gostoto pozidave injavnim prostorom. dve različno visoki hiši, povezani z mostom, nadaljujetaulični niz in oblikujeta majhen vstopni trg z lipo. pasaža med hišama vodi vzaledje, kjer je predviden zeleni trg in nadaljevanje pešpoti proti občiniin cerkvi, obenem pa v vaško okolje vnaša urbanost. v pritličju so lekarna indrugi lokali, v prvem nadstropju zdravstvena postaja, v drugem in mansardipa knjižnica ter manjša dvorana. parkiranje je zagotovljeno v kleti. nastranski fasadi potegnjena streha kot enoten ovoj poveže obe hiši in zaščitinjuno odprto in urbano sredico. uporabljeni materiali in detajli (lesenafasada, strešni ovoj iz pločevine s posipom) umeščajo stavbo v kontekst krajain regije, obenem pa ustvarjajo sodoben arhitekturni nagovor.

4.12novi objekt je del republiškega centra za rehabilitacijo.v pritličju je otroškirehabilitacijski center s hospitalnim in terapevtskim delom, v nadstropju paterapevtski center za odrasle. kompleks inštituta je med leti 1954 do 1962zasnoval arhitekt danilo kocjan, ki si je zamislil nizke in razpotegnjeneobjekte po skandinavskem vzoru, postavljene v zelenje. nova stavba nadaljujepaviljonsko zasnovo. na obstoječ kompleks se navezuje preko vmesnega členaz dvigali. v pravilen pravokotni tloris so vstavljeni kompleksni programskisklopi. zaradi velike globine je v sredi objekta svetlobni in doživljajskiatrij. skupni – javni prostori oddelka so organizirani okrog atrija tako, datočkovno segajo tudi do obodnih fasad in s tem omogočajo prečne svetlobnepreboje, ki oblikujejo dnevne in igralne prostore ter ločijo posameznesklope med seboj. ob atriju in hodnikih so nanizani bivalni prostori, ki senavzven preko lesenih teras odpirajo v zunanji prostor. velika okna sob indrugih prostorov gledajo v zmanjšan obstoječi park z ohranjenimi velikimidrevesi. osnovna fasada je bela iz ravnih vlaknocementnih plošč, z velikimihorizontalnimi okenskimi odprtinami in ritmom vertikalnih rumenih akcentov izvalovitih plošč. zaradi dolgotrajnega bivanja v objektu ali stalnih obiskovsmo želeli, da ambienti ne bi imeli bolnišničnega karakterja. to dosežemo zobdelavami sten, lesenim pohištvom in igrali, živahnimi barvami in raznolikonaravno in umetno svetlobo. atrij, zunanja dnevna soba, je popolnoma obdelanv lesu in temu je v projektu sledila tudi druga koža zunanje fasade hiše kotzazelenjena pergola, ki žal ni izvedena.katarina dešmanmiha dešmanrok bogatajeva fišer berlotvlatka ljubanovićotroški oddelek in centerza poklicno rehabilitacijoodgovorni projektant mihael dešman, udiaprojektivno podjetje dans arhitekti, arhe d.o.o., židovska steza 4lokacija / leto izgradnje linhartova 51, ljubljana / 2007velikost območja / objekta 12.000 m2 / 4.570 m2fotografije miran kambič

4.13aleš vidič, udiarestavracija primulaodgovorni projektant aleš vidič, udiaprojektivno podjetje arhitekt aleš vidič splokacija / leto izgradnje solkan / 2006 (delno)velikost območja / objekta 5469 m2, 1810 m2tip objekta gostinski obratrekonstrukcija in prizidava spodnje postaje gondolske žičnice na skalnico(sveto goro) v gostinski obrat – restavracijo. izjemna lokacija na vhodu vdolino soče, ob mostu z največjim kamnitim lokom na svetu. tlorisno zasnovoin zasnovo stavbne mase so pogojevali obstoječi objekt z zunanjo ureditvijo(prometna ureditev in konfiguracija terena) in izjemne vedute. projekt jebil izdelan leta 1997, objekt delno (pritličje in nadstropje) izveden 2006,oprema kleti (plesišče in klub) neizvedena.

4.14negovalni del lambrechtovega doma v sl. konjicah je stavba , v kateri soprostori za institucionalno in dnevno varstvo starejših. objekt je zgrajenna mestu dotrajane stavbe ubožne ustanove iz 1871. leta, ki je bila kasnejevečkrat prezidana in manjše stanovanjske hiše. stoji ob robu starega mestnegajedra in nasproti objekta osnovne šole iz 1909. leta, v bližnji okolici paso še glasbena šola in športna dvorana. v novi stavbi je polovica potrebnihkapacitet in večina skupnih prostorov ustanove, kompleks pa sestavljataše povezovalni trakt in objekt, v katerem je bivalni del. stavba je po enistrani prilagojena dokaj utesnjeni parceli, hkrati pa je njena velikostposledica podanih kapacitet in sodobnih standardov varstva starejših. nafasadi je vgrajen fragment prvotnega objekta, nova zunanja ureditev pazajema tudi obdelavo vseh javnih površin ustanove.mag. miroslav kvas, udialambrechtov dom, negovalni delodgovorni projektant mag. miroslav kvas, udiaprojektivno podjetje proplus, d.o.o.lokacija / leto izgradnje sl. konjice, slovenija / 2008velikost območja / objekta 1682 m2 / 4700 m2tip objekta javna stavba

4.15robert potokar, udiasabina colnar, udiacenter starejših trnovoodgovorni projektant robert potokar, udiaprojektivno podjetje ravnikar potokar arhitekturni biro d.o.o.soavtorji petra slukan, udia / ajdin bajrovič / mateja šetina / carlos gracalokacija / leto izgradnje ljubljana, slovenija / 2009velikost območja / objekta 10125 m2 / 14626 m2tip objekta večvstanovanjski objekt, dom za starejšezasnova centra starejših trnovo izhaja iz lokacije, geometrije parcele,orientacije ter pogledov - na zvonik trnovske cerkve in grad s kamniškimialpami na na s strani ter na plečnikov spomenik proti j, s krimom v ozadju.center dodatno opredeljuje njegov namen - vsebinsko je razdeljen na trisklope: dom starejših, varovana stanovanja in javni program. objekt doma jezasnovan kot sodobna svetla hiša z navezavo na tradicionalno arhitekturo.osnovni motiv objekta je čist volumen z ravno zaključenim vencem in polnimistranskimi fasadami z vrezanimi odprtinami / nišami ter vstavljeno odprtov in z fasado, razgibano z barvnimi kubusi. objekt varovanih stanovanj jeproti v - prometni riharjevi cesti bolj zaprt. v fasadni ovoj so izrezanevertikalne okenske odprtine in loggie. na s in j fasadi pa se odpre v oblikiokvirja za usmerjanje pogledov. foto: andraž kavčič, peter krapež

4.16andrej ravnikar udiagorazd ravnikar udiasončna hiša -varovana stanovanjaza osebe z motnjov duševnem razvojuprojektivno podjetje dia d.o.o., ljubljanasoavtorja mojca sterle udia, domen šegalokacija / leto izgradnje trebnje / 2009velikost območja / objekta 1304 m2 / 863 m2tip objekta javna zgradbav času globalne ekonomske krize inposledično, različnih varčevalnihukrepov na vseh ravneh, kjer je vospredju skrb za lastno eksistenco,so izrazito socialni projekti redki,a zato toliko bolj potrebni. v novemurbanem središču trebnjega jespomladi dokončana »sončna« hiša zaosebe z motnjami v duševnem razvoju.konceptualno je objekt zasnovanracionalno in preprosto z jasnočlenitvijo vsebin po etažah od javnihv polkleti, preko skupnih prostorov vpritličjni etaži in zasebnih prostorovv nadstopju. stavba je atrijska,zasnovana na kvadratnem tlorisu sčetrtinskim izsekom, ki je oblikovan vdelno pokrito teraso. obod izseka, kiga oblikujeta atrijski fasadi in tlaterase, je izdelan enotno iz macesnovegalesa. vsi prostori, in tudi vsi vhodi, sonanizani ob dveh, med seboj pravokotnihoseh, ki se v stičišču razširita v odprtostopnišče z dvigalom. arhitekturni izraznamenoma ne želi izstopati s kakršnokoli nekonvencionalno unikatnostjo,prav tako pa tudi noče ostatineprepoznaven. z domišljenimi detajliin izborom kvalitetnih materialovstavba ne učinkuje zgolj »socialno«.

milan in aleš žepič, udiadom sv. martina, bohinjodgovorni projektant milan in aleš žepič, udiaprojektivno podjetje studio tržič, d.o.o.soavtorji boštjan žepič, udialokacija / leto izgradnje srednja vas v bohinju, slovenija / 2008velikost območja / objekta 7253 m2 / 3325 m2(netto uporabna površina)tip objekta javna zgradba / dom za starejšepomembnejša izhodišča pri načrtovanju doma sv. martina predstavljajoneposredna bližina župnišča, lega na robu zaselka in v bližini triglavskeganarodnega parka ter standardne zahteve za tovrstne objekte. dom kljub svojivelikosti ni smel izstopati kot dominanta v prostoru, saj ta vloga zgodovinskopripada sosednjemu župnišču, poleg tega pa nas je vodila želja logičnonadaljevati in zaključiti naselje. zato je objekt razdeljen na tri manjšeenote, povezane z vmesnimi opnami. s tem smo objekt gabaritno razgibali inhkrati omehčali prehod med naseljem in sosednjimi obdelanimi površinami. vsmislu etažnosti je objekt deljen na gospodarsko (klet), socialno (pritličje)in bivalno jedro (pritličje in 1. nadstropje). v drugem nadstropju pa objektzaokrožujejo prostori za druženje ter programsko zahtevana kapela.4.17

4.18majda kregar, udia.miha kerin, udia.edo ravnikar, udia.prenova stolpa e2projektivno podjetje ambient d.o.o..soavtorji smiljan buzeti, brane kregarlokacija / leto izdelave ljubljanski grad / 2009tip objekta javna zgradbe2, stolp rombaste tlorisne oblike,je prvotni vhodni stolp severnegapristopa skozi bastijo na ljubljanskigrad. prvo in drugo nadstropje stabila obrambna, bivalna in opazovalnaprostora. pred prenovo je bil stolpmočno predelan, že v času kaznilnicein stanovanj pa precej uničen. potemeljitem sondiranju gradbene lupineje bila ta restavrirana v najstarejšoobliko z velikimi bivalnimi in malimiobrambnimi okni. v programu revitalizacijesta obe etaži stolpa vključeniv sklop večnamenskih prostorov ind vo r a n s o s e d n j i h v e č j i h t r a k tov .oblikovanje interiera stolpa je nevtralno,tako da izstopajo vsi prvotnigradbeni elementi: skrbno saniranastruktura zidu ter rekonstruiraniokenski okvirji in obrambne odprtine.novi leseni tramovni stropovi posnemajoprvotne izvedbene koncepte, aso izdelani iz stabilnega lepljenegalesa, ki ga v eni etaži obarvamo modro,v drugi pa pustimo naravnega. tlakje soroden že izvedenemu lesenemupodu v sosednjih dvoranah in imavedno cezuro ob stiku z zidovi. vrata,ki nikjer niso bila ohranjena, sosodobno in čisto oblikovana iz kaljenegastekla ali jekor pločevine vednoz novimi inovativnimi tehnološkimidetajli, ki nakazujejo čas prenovegradu.

4.19miha kerin, udia.majda kregar, udia.edo ravnikar, udia.prenova stolpa cprojektivno podjetje ambient d.o.o.soavtorji smiljan buzeti, brane kregarlokacija / leto izdelave ljubljanski grad / 2009tip objekta javna zgradbastolp c, polkrožne tlorisne oblike, je eden izmed šestih obrambnihstolpov ljubljanskega gradu. prvotno je bila v njem ječa, kasnejeje postal del kaznilnice, pred prenovo pa so bile v njem sanitarije.njegovo sodobno izrabo narekuje strateška lega v programurevitalizacije gradu, saj stoji ob dostopni klančini na dvoriščein ob postaji vzpenjače. zato je v dvoriščni nivo umeščena infotočka gradu. v kleti je prezentirana plemiška ječa, medtem ko jev nadstropju nekdanji obrambni nivo postal odprto razgledišče.prenova z implementacijo dvoriščnega nivoja v nekdanji prostorječe in z odmaknjenostjo polkrožne talne plošče od obzidja zadržisvojo prvotno višino (globino) ječe. tudi nov pomol za ogled ječe,kjer so vidne stenske gravure grbov in simbolov plemiških jetnikov,je oblikovan kot lebdeča platforma, ki ohranja občutek nekdanjedramatičnosti prostora. vsa stara gradbena struktura je natančnorekonstruirana, medtem ko so novi arhitekturni elementi izvedeničisto, sodobno in tehnično dovršeno.

4.20arhitekturno urbanistična ideja objekta avtobusno postajališče velenjeje vzpostavitev abstraktnega lebdečega objekta nad prostih javnim mestnimparterjeh, ki s svojo značilno podobo fasadne opne in segmentacijo volumnatvori novo mestno veduto z značilno dnevno in nočno podobo in kljub raznolikemuprogramu deluje kot monolitna celota. pritličje in medetaža objekta,kjer se nahajajo plato avtobusnega postajališča z osmimi peroni, prometniuarad in storitveni lokali, sta zasnovana kot fluiden prostor s poudarkom nazunanji ureditvi in prometni organizaciji. v nadgradnji pa je objekt v 1., 2.in 3. etaži razdeljen v dva funkcionalno in organizacijsko ločena segmenta,garažno hišo in poslovni objekt. izhooišče oblikovanja fasadne opne objektaje enotnost, ki povezuje objekt kljub raznolikemu programu v značilnoceloto. zato je za celoten objekt predviden enoten material fasadne opne -vlaknocementne fasadne ploče, ki so uporabljene kot fasadna opna garažnehiše in poslovnega dela ter tudi kot brisoleji poslovnega dela objekta.gužič trplan arhitektiavtobusno postajališče velenjeodgovorni projektant gregor trplan, udia, mojca gužič trplan, udiaprojektivno podjetje gužič trplan arhitekti d.o.o.sodelavci nina komac, udia, laura kropušek, abs arh, mojca rataj, abs arhlokacija / leto izgradnje velenje, slovenija / 2009velikost objekta 13.475 m2tip objekta garažna hiša / poslovni objekt

4.21štefan šček, udiavanda žunič, udiagoran đuričić, udiaigralni saloncasino bernardinodgovorni projektant vanda žunič, udiaprojektivno podjetje omnia arhing, d.o.o.sodelavci mag. borut bezjak, udia / asim begulić, udia /primož slanič, udia / aida demšar, udia / dragica d. radič, udia /barbara k. myint, udia / matevž česniklokacija / leto izgradnje portorož slovenija / 2007-08tip objekta igralno zabaviščni salon

objekt nove pediatrične klinike vljubljani s kompozicijo in oblikovanjemtemelji na arhitekturi razlikein disonančne elegance. glavni vhodna vogalu bohoričeve in korytkoveje osrednji element kompozicije, kis svojo pojavnostjo naglaša glavnivhod in istočasno povezuje oba krakav kaskadah v homogeni prostorskisklop. tak oblikovni pristop s svojopripovednostjo ustvarja imaginacijogibanja. istočasno fasada, obogatenaz motiviko iluzionistično posega vprostor in ga na svoj specifičennačin soustvarja. da bi doseglitako pripovednost, je v spodnjemdelu fasade v digitalnem printunanešena zgodba, ki spremlja otrokedo vhoda. tako pričarani izrazustvarja iluzijo gibanja in občutekirealnega. zgornji del fasade obbohoričevi ulici je oblikovan zreflekcijskim steklom v zeleni barviin v formalnem sozvočju z okolico.steklo, kot nevtralni material jenajbolj primeren pri oblikovanjuvizuelnega kontrasta med subtilnoarhitekturo pediatrije in tektonskomonolitno arhitekturo dts-a.tako je dosežena kompatibilnostdveh različnih arhitektur.celotniprostorski pristop in oblikovanjeobjekta je prilagojeno igri, psihi inimaginaciji.4.22jurij princes, udianova pediatrična klinikaodgovorni projektant arhitekturejurij princes udia, miloš jeftić udiasoavtorji albijana kovačević spindler, udia /saša piškorić, udia / alenka radilović, udia /katarina stare, udia / milena venceljlokacija / leto izgradnje ljubljana, slovenija / 2009velikost območja 26 000 m2tip objekta bolnišnica

Pregledna razstava ZAPS 2007/09ZAPS SURVEY EXHIBITION 2007/09

01 stanovanjska hišaresidential building02 večstanovanjska stavbahousing03 poslovna stavbacommercial building04 javna zgradbapublic building05 notranja opremainterior design06 krajinska ureditevlandscape design07 vrtgarden08 urbani prostorurban open space09 izdelan oziroma sprejet prostorski načrt (OPPN, OPN, DPN)drawn or adopted spatial plan10 študije, strokovne podlage in raziskaves področja prostorskega načrtovanjastudies, expert groundwork and research in spatial planning11 razstavljeni projekti, ki niso kandidirali za zlati svinčinikProjects not in the running for the golden pencil award105

5.1dekleva gregorič arhitektishowroom pertotodgovorni projektant aljoša dekleva, uida m.arch (aa dist)projektivno podjetje dekleva gregorič arhitekti d.o.o.soavtorji tina gregorič udia m. arch (aa dist),elisabeth koller abs.arh.lokacija / leto izgradnje muggia / trieste, italy / 2007velikost območja / objekta - / 330 m2tip objekta notranja opremathe open-minded client was looking for an alternative to the conventionalbathroom shop where one can find hundreds of ready-made wannabe bathrooms.the question was how to challenge the obvious and allow customers to playa substantial role in the showroom. we proposed a series of custom madesteel mobile elements: trolleys for toilets, sinks, bath and tubs in orderfor customers to try out individual bathroom ideas in the scale of 1:1. themobiles and all other furniture are custom-made out of special raw 4mmthick steel with exposed welding. the showroom consists of the laboratory,entrance gallery and office space. the laboratory is organized in 3stripes: parking (for mobiles), working (salesmen workspaces), testing (emptyfield as a graph paper for testing various bathroom proposals or to havetemporary exhibition). such an experiment allows the user to check or evenchange his dream bath arrangement before mounted on site. the entrancegallery serves as a lobby with 3d custom-made tile displays presentingvarious formats, structures and colors of mosa tiles and a color-wallexhibiting the mosa colors. all cubes work as catalogue storage and thetall cubes act as counter either for discussing or serving drinks at events.custom glass-wall delineates the managers’ office-space and service. sucha laboratory showroom embeds the continuous spatial transformation andmost of all integration of the user in the active 1:1 design process. sincethis is a renovation of a former storage we wrapped the laboratory with theneutral white curtain to unify the space, to control the amount of naturalor artificial light and to improve acoustics. the curtain also hides what isusually the central part of any tile showroom - thousands of tile samplesin meters and meters of slim drawers.

5.2prenova gostilne krona predstavlja ponovno umestitev gostinske vsebine vzgradbo, ki je v centru mesta verjetno najbolj okarakterizirala naseljeskozi daljšo zgodovino. nekoč hotel z okrepčevalnico, tako za potnike inkonje med dunajem in trstom, danes pa gostilna pod prostori mestne hiše.meji na lendavski park in “križišče” v centru mesta, kje je bilo še pred letimoč “ukrasti” granitno kocko rimske poti. danes ponuja dober obed in kvalitetenpožirek iz lendavskih goric, ali pa trenutek za popldanski oddih vsenci mestnih brez. tako je oblikovanje s poskusom mešanja starega z novim,konzervativnega z modernim in temnega s svetlim postreglo vsakdanjemugostu, domačinu kot obiskovalcu.maja kardoš, udiagoran dominko, udiaprenova gostilnekrona v lendaviodgovorni projektant goran dominko, udiaprojektivno podjetje kubico domino arhitekti d.o.o.lokacija / leto izgradnje lendava, 2008velikost območja / objekta 250 m2tip objekta notranja oprema

5.3goran đuričić udiazoran đuričić udianatalija kanevska đuričić udiabarbara kovač myint udiawellness center vizc perla v novi goriciodgovorni projektant goran đuričić udiaprojektivno podjetje omnia arhing, d.o.o.soavtorji zoran đuričić udia,natalija kanevska đuričić udia,barbara kovač myint udialokacija / leto izgradnje nova gorica, slovenija / 2009velikost območja / objekta 1320 m2 / 1320 m2tip objekta notranja oprema

5.4zasnova notranje opreme je zaključna poteza prenove hiše istih avtorjev.poteze interierja so zadržano oblikovan okvir vstopnega in dnevnobivalnega prostora. ogledalo pod stopnicami dematerializira stopniščnivolumen in podvoji svetlobo in pogled ven, školjka garderobe označi obratsmeri gibanja, klopica pod oknom je hkrati še spravilo obutve. dnevnobivalni del je centralni prostor, katerega obod zarisuje kompozicijazvezne razširjene okenske police, ki omogoča lovljenje južnega sonca inuživanje pogleda na drevesno krošnjo, uporabno pa se pod njo vrste omaricein odprte knjižne police. na to potezo se naslanja lebdeča klopica. potezozaključuje prostostoječ element, ki označuje vrh stopnic in zastira hrbetzofe. kuhinja je potisnjena v obod prostora, v prostor poseže z l otokom, kiodmeri prostor jedilnemu kotu.darja valič, udiaalbina kindlhofer, udiaoprema hiše s ljubljanaodgovorni projektant albina kindlhofer udiasoavtorji albina kindlhofer udia, darja valič udialokacija / leto izgradnje ljubljana, slovenija / 2008velikost območja / objekta 92 m2 / 330 m2tip objekta notranja oprema

stavba je spomeniško ščitena: gabariti,fasade ter notranje komunikacije z lepimkamnitim stopniščem. prenova odpira ozekvhodni hodnik prečno v območju obokov.tako odpremo pritlično učilnico, ki je tudiprireditveni prostor, na hojnico vstopa.stare kamnite stopnice ohranimo. dodamonove na mansardni del po principu jasneločitve novo staro po formi, odmiku od stenein materialu. ob stopnišče v nišo obokovumestimo dvigalo. hodnike ter školjkodvoran oblečemo v brezov furnir. kamnitetlake ohranimo, deloma jih dopolnimo z istimlokalnim kamnom. parket hodnikov se optičnopoveže s furnirano oblogo sten in tvoritoplo lupino v kontrastu s hladnejšim kamnitimtlakom stopnic. vertikalo stopnic oživisvetlobna steklena instalacija umetnikajožeta vrščaja, ki vibrira kot notni zapis.5.5bojan leva, udiadarja valič, udiaalbina kindlhofer, udiaglasbena šola črnomeljodgovorni projektant bojan leva udiaprojektivno podjetje arhitelje arhitekti d.o.o.soavtorji albina kindlhofer udia,darja valič udia, bojan leva udialokacija / leto izgradnje črnomelj, slovenija / 2008velikost območja / objekta 280 m2 / 1120 m2tip objekta notranja oprema

salon obsega dva prostora v pritličjufilipovega dvorca. prvi prostor ležiob stritarjevi ulici, drugi gleda nanotranje dvorišče. vsebinska izhodiščaprenove: prenova kot kontinuiteta –cilj prenove je bila posodobitev infunkcionalna prilagoditev, ki ne boprepoznana kot šok. novi materialikot so teraco, usnje in les obdelan zvisokim sijajem, se dodajajo na načinko delujejo, kot da bi bili že ves časprisotni v salonu. sprememba osvetlitveprostora - salon, ki je bil nekolikotemačen in neprimerno osvetljen,je z ureditvijo naravne in umetnesvetlobe postal bistveno svetlejši.povezovanje zunanjosti in notranjosti- salon deluje kot povezovalnielement prostora stritarjeve ulicein pozabljenega ambienta dvoriščaf i l i p ov eg a d vo r c a p r e n ova , k i b ooblikovno zdržala daljše časovnoobdobje – mešanica klasičnih in modernihprijemov je pripeljala do izboraoblikovnih rešitev, ki so časovno težkodoločljive in so tako bolj odporne namenjave trendov.5.6ariana furlan prijon, udiajernej prijon, udiavid razinger, udialassana stritarjevaodgovorni projektant ariana furlan prijon, udiaprojektivno podjetje prima d.o.o,soavtorja jernej prijon, udia / vid razinger, udiakonzultanta miran mohar, katja šoltes, udiafotografije matevž paternosterlokacija stritarjeva 9, ljubljanavelikost objekta 75 m2tip objekta notranja oprema

5.7alenka štajner, udiaoprema kapele v mb bolnišniciodgovorni projektant alenka štajner (böhm), udiaprojektivno podjetje samostojna kulturna delavkafotografije matej lozarlokacija / leto izgradnje maribor / 2007velikost objekta 75 m2tip objekta notranja opremakapela v kleti mariborske bolnišnice oblikovanje oltarja, ambona, tabernakljain sedežev za oltarjem. težnost, ki ni od tega sveta. težka kladahrastovega lesa kot žrtvena miza lebdi nad meglico svetlobe. ambon in oltarsestavljata prostorski križ –osnovni simbol krščanstva. mizar samovoljnoizdela svoj dodatek –klasje v okvirju, namesto laserskega risanja klasja nales. tabernakelj v okviru mistične večne luči lebdi v zraku. stoli v ozadjuenostavnih oblik udobno oblazinjeni.

5.8obnovitev enega od kletnih prostorov v 200 let stari stanovanjski hiši. zid vozadju v dežju zamakajo tanki curki vode, tvori se vlaga in plesen. obstoječese loči od novega z drenažnim kanalom ob robu stene, ki ga osvetljujejopodolgovate luči (ip65). zid se grobo omeče do opečnega oboka osvetljenegaz reflektorji. tla se polijejo z gladko in sterilno epoksi maso. vinskiarhiv se hrani v dvojnih pocinkanih armaturnih mrežah, ki so z distančnikipripete na kamniti zid. za razstavljanje domačih buteljk je vzporedna novopozidana stena z dobro osvetljenima nišama. nov zid se s svetlobo loči odobstoječega kamnitega zidu.alenka štajner, udiavinoteka böhmodgovorni projektant alenka štajner (böhm), udiaprojektivno podjetje samostojna kulturna delavkafotografije matej lozarlokacija / leto izgradnje jurij ob pesnici / 2007velikost objekta 40 m2tip objekta interier kleti - vinoteka

5.9eva prelovšek, udiaprenosna plečnikova razstavaodgovorni projektant mag. eva prelovšek, udiaprojektivno podjetje atelje prelovšek, d.o.o.soavtorji dr. damjan prelovšeklokacija / leto izgradnje ljubljana, slovenija / 2007velikost objekta 400 m2tip objekta notranja oprema / prenosna opremaprenosno plečnikovo razstavo si je od leta 2007 ogledalo rekordno število40.000 obiskovalcev. koncept razstave omogoča prikazovanje arhitekturnedediščine v različnih galerijskih in javnih prostorih z nizkimi stroškipostavitve in transporta. razstava je od leta 2007 iz narodne galerije vljubljani, kjer velja za najbolj obiskano razstavo vseh časov, potovalav mursko soboto, maribor, novo gorico ter tokio. stojala so enostavnozložljivi leseni trakovi, ki se odpirajo s pomočjo šarnirjev z izvlečnimklinom. osnovna oblika lesenih trakov gledano v prerezu je trikotnik, kije najmanjša statična enota stabilnosti v prostoru. trikotniki so podprtiz lahkimi alu- okvirji, kar omogoča primeren nagib razstavnega panoja zalažje opazovanje. vsi dodatni elementi (podstavki) so zasnovani kot prenosneplošče ter kulise iz tkanine.

5.10prenosna niemeyerjeva razstava je oblikovana iz zložljivih stojal, ki sosestavljeni iz treh različnih ponavljajočih se elementov. izdelani so izvlaknocementnih plošč, ki spominjajo na beton, kar ustvarja sodobni dialogz oskarjem niemeyerjem, mojstrom betonskih fasad. elementi so oblikovanikot trikotniki, ki so povezani med seboj s šarnirji z izvlečnim klinom. takodosežejo stabilnost in naklon primeren za prezentacijo. koncept razstaveomogoča enostavno montažo v različnih galerijskih in javnih prostorih znizkimi stroški postavitve in transporta. razstava je od leta 2008 iz narodnegalerije v ljubljani potovala v prago, ostravo in litomišl na češkem, v wroclawna poljskem, ter v bratislavo.eva prelovšek, udiaprenosna niemeyerjeva razstavaodgovorni projektant mag. eva prelovšek, udiaprojektivno podjetje atelje prelovšek, d.o.o.soavtorji dr. damjan prelovšeklokacija / leto izgradnje ljubljana, slovenija / 2008velikost objekta 300 m2tip objekta notranja oprema / prenosna oprema

s prenovo stanovanja smo poskušaliohranitivse glavne značilnosti, kiso vidne skozi obstoječo strukturoin razpored prostorov, obenem pajo poskušali prilagoditi potrebamd a n a š n j eg a ž i v lj e n j a . j e p o s k u s ,kako že znano vsebino – stanovanja,interpretirati in zasnovati na moderennačin, ki ne preglasi “obstoječega”.v h o d n i d e l s k a m n i t i m p o l k r o ž n i mvratnim portalom deluje pod katerim sevije diskretno osvetljeno stopnišče,vabi v dnevni del s knjižnjico. prostorkuhinje, kjer je miza nadaljevanjekuhinjskega pulta, postane dvovišinskan o č n a g a l e r i j a . v s a t e h n o lo gi j akuhinje je skrita v temni leseni steni,in je obenem stopnišče v zgornji nočnidel. topli materiali in barve sten sologična dopolnitev obodnim kamnitimstenam.5.11aleš prinčič, udiastanovanje zeiodgovorni projektant aleš prinčič, udiaprojektivno podjetje studio princic and partnersprojektivna skupina aleš prinčič, udia, rebeka bučinel, udia,roberto righi, ing, tomaž jelovšek, udialokacija / leto izgradnje pradamano - udine, italija / 2007-2008tip objekta notranja oprema

5.12štefan šček, udiasonja miculinić, udiazoran đuričić, udiagoran đuričić, udiacasino - hotel kristalodgovorni projektant štefan šček, udiaprojektivno podjetje omnia arhing, d.o.o.sodelavci roberto stell, udia / barbara k. myint, udia /gregor gregorčič, udia / igor matijevič, udia /ana cankar, udia / david hosta abs. arh. / darko prosen gr. teh.lokacija / leto izgradnje umag, hrvaška / 2007-08tip objekta casino, hotel

Pregledna razstava ZAPS 2007/09ZAPS SURVEY EXHIBITION 2007/09

01 stanovanjska hišaresidential building02 večstanovanjska stavbahousing03 poslovna stavbacommercial building04 javna zgradbapublic building05 notranja opremainterior design06 krajinska ureditevlandscape design07 vrtgarden08 urbani prostorurban open space09 izdelan oziroma sprejet prostorski načrt (OPPN, OPN, DPN)drawn or adopted spatial plan10 študije, strokovne podlage in raziskaves področja prostorskega načrtovanjastudies, expert groundwork and research in spatial planning11 razstavljeni projekti, ki niso kandidirali za zlati svinčinikProjects not in the running for the golden pencil award119

6.1maja kardoš. udiagoran dominko, udiaprenova parka v centru lendaveodgovorni projektant goran dominko, udiaprojektivno podjetje kubico domino arhitekti d.o.o.soavtorji prof.dr. aleksander šiftarlokacija / leto izgradnje lendava / 2008velikost območja / objekta 5200 m2tip objekta krajinska ureditevureditev parka pomeni obdržati vse že obstoječe in meščanom sprejete poti invsebine parka, vendar v novi podobi. ob površini, ki nastaja ob ureditvi trgapred kulturnim domom se preureditev parka prilagodi vsem smerem pešpoti inkolesarskim povezavam. tudi otroško igrišče, ki je do sedaj zaznamovalo parkskozi desetletja, ostane v parku, lokacija le-tega pa se pomakne malenkostproti kulturnemu domu, tako v sredi parka ustvarim0 prostor, ki nam ponudiob razvejanosti pešpoti imaginarno podobo organske oblike, ki simboliziradrevesno ali rastlinsko steblo poimenovali smo ga »roža lendave«. tako sopoudarjeni tudi kontakti parkovnih povezav z zunanjimi prometnimi površinami,in sicer z elipsoidnihi zasnovami, ki nam poudarjenem vhodu ali izhodu izparka ponudi tudi prostor za počivališča.

zasnova krajinske ureditve parka vankaranu v izhodišču sledi linijamd o s t o p n i h c e s t , p a r k i r i š č a i npločnikov, ohrani obstoječo robnogrmovno vegetacijo, ki opredeljujeprostor, in hkrati ustvari nov parkkot reprezentančen, prepoznaven inza uporabnike prijeten prostorskipoudarek ob glavni dostopni cesti vmesto. avtorji so morali ustrezno umestitiže izdelano skulpturo oz. vodnimotiv priznanega slovenskega kiparjajaneza lenassi. krožna forma skulpturein krajinski koncept abstrakcijevalov sta v zasnovi neločljivo prepletena.oblikovana je bila odprtatravnata, reliefno preoblikovanaparkovna površina z osrednjo tlakovanoploščadjo, s skulpturalnim vodnimmotivom, ki ima v odsevu krožno postavljenemasivne terazzo klopi in zasaditevpalm, ki ta osrednji motiv parkačlenijo tudi vertikalno. izstopajočakrajinska prvina so travnati gričiabstrakcijamorskih valov, njihovaoblika pa je izpeljana iz acentričnegaprekrivanja dveh krogov. prepoznavnimotiv ureditve oz. stika parka z glavnodostopno cesto je drevored palm, kiuporabnike prostora usmerja proticentru mesta. park je s parkiriščadostopen po okroglih stopalnih kamnihv trati. rob obstoječega parkirišča jepoenoten z linijsko zasaditvijo mediteranskihdišavnic na peščeni površini,ki je bila načrtovana tako, da obiskovalcemomogoča prosto prehajanje medposameznimi linijami dišavnic prekoparkirišča proti parku.6.2gregor vreš, udikatina demšar vreš, udikamitja škrjanec, udikajanez lenassi, avtor skulpturepark ankaranodgovorni projektant gregor vreš, udikaprojektivno podjetje landscape, d.o.o.soavtorji tina demšar vreš, udika / mitja škrjanec, udika /janez lenassi, avtor skulpturelokacija / leto izgradnje ankaran / 2008velikost območja / objekta 3800 m2tip objekta krajinska ureditev

z a s n ova ig r i š č a i n i z bi r a o p r e m esledita ideji, da mora igrišče vzpodbujativse čute in otroke vabiti k igriin preizkušanju sposobnosti skozi večlet. zanimivost igralnega prostoraustvarjajo prostorska razporeditev,igrala in uporabljeni materiali kotso les, kamen, vrv in pesek. igralnavrednost prostora je ustvarjena izznačilnosti prostora in dodajanjaigralnih prvin kot so travnati hribčki,skale, klasična in senzorična igrala.zatravljen prostor pod krošnjamije oblikovalsko nadgrajen z dvemapotezama. v osrednje prostora je poddrevje položena namišljena elipsa,ki jo preseka prečna pot. prostorudominira poteza poti, ki deluje kotos eliptične orbite okoli katere sorazmeščeni igralni otoki in samostojneigralne prvine. igralni otoki s peščenopodlago so obrobljeni z ladijskimivrvmi in gostijo klasična igrala.prosto v travo so po igralni orbitirazporejena igrala za preizkušanječutov kot so ksilofon, telefon in kalejdoskop.gibanje spodbujajo travnatihribčki, velike skale in razsežneproste travnate površine.6.3karh21/maja simoneti, udikaigrišče na trgu 9. majaodgovorni projektant maja simoneti, udikaprojektivno podjetje luz d.d.soavtorji tanja maljevac, udika / maša šorn, udika /klara sulič, udika / nika cigoj, udikalokacija / leto izgradnje ljubljana, slovenija / 2009velikost območja 5130 m2tip objekta krajinska ureditev

6.4krajinska ureditev izhaja iz arhitekturnega koncepta, ki želi v največjimožni meri zabrisati prisotnost objektav prostoru. novi wellnes center jetako bolj kot zgradba oblikovan kot krajinska ureditev. lomljene fasadeobjektadelujejo kot oporni zidovi, ki ločujejo večnivojsko razporeditevurejenih zelenih površin.osrednja sprehajalna pot se sedaj vije po strehiobjekta in omogoča uporabnikom popolnoma novo,drugačno doživljanjeprostora. na obeh koncih, kjer se pot stakne s cestnimi povezavami, oblikujemanjšatrga, ki s svojo pojavnostjo umirjata promet in dokončno dajeta prednostpeš uporabnikom prostora.namesto iskanja svoje izraznosti in določanjasvojega prostora tako novi objekt raje povezuje posamezneobstoječe stavbein elemente zunanje ureditve v logično celoto.enota, brutowellness orhideliaprojektna skupina enota dean lah, udia / milan tomac, udia /maruša zupančič, udia / nuša završnik, mia / zana starovič, udia /anna kravcova, mia / polona ruparčič, udia / marko volf, udia /sabina sakelšek / esta matkovič / darja zubac / dean jukić /nebojša vertovšek, udia / tjaša marinšek, udiaprojektna skupina bruto matej kučina, udika / urban švegl, udika /eva prosen abs. ka / tanja maljevac, udika / maj plemenitaš, abs. kalokacija / leto izgradnje podčetrtek, slovenija / 2009velikost območja / objekta 9877 m2 / 9990 m2tip objekta krajinska ureditev / wellness center

6.5aleš vidič, udiaamfiteater – kromberkodgovorni projektant aleš vidič, udiaprojektivno podjetje arhitekt aleš vidič spsoavtorji mag. marvy lah sušnik udika, irena rozman fattoriudika, mag. ana sirk fakuč, mag. jana šubic prislanlokacija / leto izgradnje kromberk / 2002 (delno)velikost območja / objekta 2000 m2tip objekta parkovna ureditev – prireditveni prostoramfiteater z lapidarijem kot prireditveni prostor v parku gradu kromberkin podporni zid dostopne ceste grajskega parkirišča. projekt je bil izdelanleta 1999, objekt izveden 2002, hortikulturna ureditev amfiteatra neizvedena

6.6medana, naselje v južnih goriških brdih, velja za vinogradniško središče.delež vinogradov na terasah je kar 91,9 %. za projekt vinograda na terasah vmedani je bila izdelana izpopolnjena metoda načrtovanja in izdelave teras,zasnovana na agronomski, agrotehnični, geološkogeotehnični in primerjalnimetodi. delno vrezane in nasute terase, ki sledijo stabilni konfiguracijiterena, preprečujejo pojave nestabilnosti tal kot je plazenje. količineprenosa materiala na parceli so manjše in na kratkih razdaljah. v strmejšemdelu parcele so urejene dvovrstne terase s 3,4 m široko terasno ploskvijo. vpoložnejšem delu so urejene trivrstne terase s 5,6 m široko terasno ploskvijo.višina teras je 1,5 m. nagib brežin je v razmerju 1 : 1 (100 % ali 45°), razenzadnjih dveh brežin, ki sta bili zaradi boljše stabilnosti izvedeni v razmerju2 : 3. transportne poti, široke 5 m, so hkrati tudi obračališča traktorjev.doc. dr. lučka ažman momirski, udiatomaž berčič, udiavinograd na terasahodgovorni projektant doc. dr. lučka ažman momirski, udiaprojektivno podjetje fakulteta za arhitekturo univerze v ljubljanisodelavci andreja škvarč udik / ivan kodrič udik /viš. pred. dr. ana petkovšek udig / jure klopčič udiglokacija / leto izgradnje medana, goriška brda / 2006 - 2008velikost območja 10000 m2tip objekta krajinska ureditev

6.7maja ivanič, udiajurij kobe, udiaprenova dvoriščaosnovne šole trnovoodgovorna projektanta maja ivanič, udia, jurij kobe, udiaprojektivno podjetje arhé, d.o.o., ljubljanalokacija / leto izgradnje ljubljana, slovenija / 2008velikost območja / objekta 584 m2 / 4500 m2tip objekta zunanja ureditev dvorišča osnovne šole trnovofotografije maja ivanič, jurij kobezunanja ureditev pred oš trnovo ureja ograjen del šolskega dvoriščana južni strani šole. zadržano oblikovanje, ki temelji na ravnih linijahin pravilnih geometrijskih oblikah ter na izboru preprostih materialov(asfalt, beton, trava, tartan) poudarja originalno arhitekturno zasnovošole, zgrajeno leta 1962 po načrtih arhitekta emila navinška. bistvenaoblikovna značilnost projekta so različni nivoji površin dvorišča. velika,unikatno oblikovana kovinska vrata z napisi imena šole že z ulice nakazujejovsebino dvoriščnega prostora. na južni strani parcele je bilo obziherlovi ulici urejeno parkirišče za starše. znotraj ograje asfaltne potidelijo dvorišče na različne igralne površine za različne starostne skupineotrok. površine so oblikovane z osnovnimi cestarskimi elementi: betonskimirobniki, granitnimi kockami, litoželeznimi rešetkami in asfaltom, ki sovzdržljivi in cenovno primerni šolskim investicijam. na travnati površiniso poleg umetnega hribčka še pisana didaktična igrala, s katerimi otrocirazvijajo svoje motorične spretnosti. ob športno igrišče je postavljenavečnamenska asfaltirana igralna površina v obliki dvonivojske kaskade,ki jo zaključujejo prefabricirani betonski elementi. ti so včasih sedišča,včasih stopnice. zasaditev in ozelenitev sledi osnovni geometriji zunanjeureditve. raznolike vrste dreves, grmovnic in dišavnic imajo poleg estetske,sprostitvene in praktične vrednosti (osenčenje učilnic, kakovost zrakain protihrupna bariera) tudi edukativni moment: šolarji lahko spoznavajorazlično floro kar na šolskem dvorišču.

lepa in vijugava cesta proti polhovemu gradcu in dolomitom se v vasi dvorob dveh tesno skupaj stoječih cerkvah še bolj zavijuga in iz vasi se pogledintenzivno preusmeri v naravo. konveksno-konkavne oblike s kombinacijoobeh delov novega pokopališča, arnega in klasičnega, v konkavno oblikozaobjamejo naravni prostor, s čimer pokopališče pomaga oblikovati odnos mednaseljem in kulturno krajino ob gradaščici. konkavnost oblike pokopališčaje poudarjena s poslovilnima paviljonoma, postavljenima globlje v naravniprostor. paviljona skupaj z obema cerkvenima zvonikoma obenem dopolnjujetaedinstveno piramidalno podobo naselja. povezano dinamična kombinacijakonveksno-konkavnih oblik pokopališča se ujame z dinamiko naselja, takoda rahlo razpršeno gručasto naselje spet postaja celota, ki naravnegaprostora ne načenja, ampak ga sooblikuje. sicer utilitarne pipe za vodona pokopališču so oblikovane s posebno pozornostjo v odnosu do vodnihizvirov, ki ob poti proti čudovitemu parku z vodnimi elementi ob polhograjskigraščini, ves čas napajajo reko gradaščico. izviri vode značilno in skorajmistično povezujejo kraje v dolini. voda se kot povezovalna ivljenjskasila tu transformira v kamnito kroglo s pipo. povezanost v krajini se napokopališču tudi resnično občuti; tako je zanimivo, da polhograjci trenutnoopravljajo slovesnost pred pokopom v svojem kraju kar na tem pokopališčuv dvoru. obstoječa in z motečimi elementi načeta naselja je včasih mono, nez odvzemanjem, pač pa s previdnim dodajanjem kvalitet, dograjevati v povsemnovo celovito podobo. kot v matematični teoriji kaosa, se da moteče detajlenaselij podrediti novemu atraktorju in jih vključiti v novo celoto, da izpercepcije postopno izginejo. koncept oblikovanja se - npr. s kombinacijostočaste stopničaste strukture arnih grobov in podobno oblikovanega stropapaviljona-kapele ter s kombinacijo krogle pod kriem na strehi in krogels pipami za vodo - uspe oddaljiti od ojega pojma genius loci in pribliatiširšemu in abstraktnemu civilizacijskemu kontekstu duše sveta. oblike iščejopovezavo z oblikami starodavnih etruščanskih grobov in kličejo v zavestgloblji misterij pokopa, povezan z vero v kroenje ivljenjske energije.projekt je poskus, kako s skromnimi sredstvi, ki so bila v konkretnem primeruna razpolago, in z gradbeniki, vajenimi le nizkih gradenj, spremeniti obredpokopa v globlje ivljenjsko doivetje, ki ni samo alost.6.8dalija tanšek, udiapokopališče v dvoruodgovorni projektant dalija tanšek, udiaprojektivno podjetje arhitekti studiosoavtor lado tratnik, udia,fotografijE matej tratnik, štud. arh.lokacija / leto izgradnje dvor pri polhovem gradcu / 2008velikost območja / objekta 1107 m2 / 68 m2tip objekta pokopališče

6.9.radovan romih, udikakopališče šmartinsko jezeroodgovorni projektant radovan romih, udikaprojektivno podjetje razvojni center planiranje d.o.o. celjesoavtorji mag. alenka polutnik, udia, radovan romih, udika,darka domitrovič uranjek, ud.geo spc.prof.,katarina ročnik topolšek, udika, nataša teržan, udika,alenka padežnik, udikalokacija / leto izgradnje celje, šmartinsko jezero / 2008, 2009velikost območja / objekta 5.6 hatip objekta krajinska ureditevprojekt turističnega razvoja območja šmartinskega jezera spada medprednostne projekte mestne občine celje. projekt določa razvoj turizma,športnih in rekreacijskih aktivnosti, razvoj podeželja in regionalne infrastrukture.šmartinsko jezero je umetni zadrževalnik voda, ki je nastalz izgradnjo pregrade na lokaciji loče pri celju, nad naseljem dobrova v70ih letih. prvotno je bil namenjen za zadrževanje visokih voda koprivnicein za zagotavljanje vodnih količin za potrebe cinkarne. industrijskaraba vode iz jezera ni bila nikoli dejansko vzpostavljena, zato pa jezerovse od svojega nastanka uspešno obratuje kot zadrževalnik visokih vodakoprivnice, s čimer pomembno vpliva na večjo poplavno varnost sz predelovcelja. kopališče je del širšega turističnega razvoja območja šmartinskegajezera. izgradnja poti, pontonskega mostu in teras nad vodo se je začelajeseni leta 2008, v letu 2009 pa se predvideva izgradnja ostalih programskihobmočij (počitniski center, kamp...).

Pregledna razstava ZAPS 2007/09ZAPS SURVEY EXHIBITION 2007/09

01 stanovanjska hišaresidential building02 večstanovanjska stavbahousing03 poslovna stavbacommercial building04 javna zgradbapublic building05 notranja opremainterior design06 krajinska ureditevlandscape design07 vrtgarden08 urbani prostorurban open space09 izdelan oziroma sprejet prostorski načrt (OPPN, OPN, DPN)drawn or adopted spatial plan10 študije, strokovne podlage in raziskaves področja prostorskega načrtovanjastudies, expert groundwork and research in spatial planning11 razstavljeni projekti, ki niso kandidirali za zlati svinčinikProjects not in the running for the golden pencil award131

7.1gregor vreš, udikatina demšar vreš, udikamitja škrjanec, udikamediteranski vrtodgovorni projektant gregor vreš, udikaprojektivno podjetje landscape, d.o.o.soavtorji tina demšar vreš, udika / mitja škrjanec, udikalokacija / leto izgradnje slovensko primorje / 2008velikost območja / objekta 1780 m2tip objekta vrtabstrakcija / let galeba / valovanje/ morski tok / gibanje vetra / jadrov vetru / burja / list materine dušice/ cvetovi sivke / oljka / rožmarin /timijan / češnjev cvet / rožni cvet/ listi oljke / vertikale cipres /gruča češenj / lubje dreves / suhozid/ peščene sipine / prodnate plaže /jate rib / krila ptic / globina morja /členjenost dna / plimovanje / krajcilune / mediteran zasnova vrta členiprostor v več vsebin, ki se med sebojdopolnjujejo v doživljajsko bogat,značilno mediteranski vrt. reliefnop r eo b l i k ova n i p r o sto r p ot e k a o dnajvišjih točk- gričev, bujno zasajenihz dišavnicami in borovci, kinudijo vrtu zasebnost, proti najnižjitočki vrta, stopničastemu amfiteatru,potopljenim v gručo češenj. na točkonajlepšega razgleda proti morju ingoram je postavljena vzdolžna terasa,ki lebdi nad terenom, z letno kuhinjoin jedilnico pod linijsko pergolo.vrt gradijo specifične forme zasaditvein tlaka- abstrakcije flore infavne značilne za mediteran, ki kotvalovanje, gibanje morskih tokov invetra plovejo čez vrt in povežejoraznolike motive.

Pregledna razstava ZAPS 2007/09ZAPS SURVEY EXHIBITION 2007/09

01 stanovanjska hišaresidential building02 večstanovanjska stavbahousing03 poslovna stavbacommercial building04 javna zgradbapublic building05 notranja opremainterior design06 krajinska ureditevlandscape design07 vrtgarden08 urbani prostorurban open space09 izdelan oziroma sprejet prostorski načrt (OPPN, OPN, DPN)drawn or adopted spatial plan10 študije, strokovne podlage in raziskaves področja prostorskega načrtovanjastudies, expert groundwork and research in spatial planning11 razstavljeni projekti, ki niso kandidirali za zlati svinčinikProjects not in the running for the golden pencil award135

8.1mag. darja marinček prosenc, udikaprenova hrvatskega trga v ljubljaniodgovorni projektant mag. darja marinček prosenc, udikaprojektivno podjetje populus prostorski inženiring d.o.o.lokacija / leto izgradnje ljubljana / 2008tip objekta trg

8.2zaradi novega zakona o prepovedi kajena v vseh zaprtih javnih in delovnihprostorih se je pokazala potreba, da se zagotovijo ustrezni prostori zakajenje na prostem, ki pa morajo biti, vsaj delno, zaščiteni pred vremenskimivplivi. v ta namen je bil za naročnika zasnovan mobilni modularni objekt –pavilijon, ki ga sestavlja več osnovnih enot. osnovna enota – kocka dimenzij3x3x3m je bila zasnovana v petih variantnih različicah, ki se lahko poljubnozdružuje v različnih tipskih in oblikovnih kombinacijah. objekt sestavljajokovinska škatlasta konstrukcija, polnilo iz polikarbonata, negorljivi tlakter klopi in pepelniki. ena od različic ima na osnovni kovinski skelet napetejeklenice po katerih objekt prerastejo popenjalke. objekt je mobilen sajga s hidravlično roko enostavno prestavimo na želeno lokacijo.matej kučina, udikapaviljon mobitelodgovorni projektant matej kučina, udikaprojektivno podjetje bruto, d.o.o.soavtorji matej kučina, udika / urban švegl, udikalokacija / leto izgradnje ljubljana / 2009velikost območja / objekta 172+53 m2 / 45+18 m2tip objekta urbani prostor

8.3katarina dešmanmiha dešmaneva fišer berlotbrv čez gruberjev prekop na špiciodgovorni projektant mihael dešman, udiaprojektivno podjetje arhe d.o.o., židovska steza 4lokacija / leto izgradnje gruberjevo nabrežje, ljubljana / 2009fotografije miran kambičtip objekta urbani prostormost na špici povezuje mesto preko gruberjevega prekopa z zelenim zaledjem.brv nima tiste retorične funkcije, ki je značilna za mostove v urbanemokolju historičnega mestnega jedra. zato je primarni izraz brvi njenainženirska kultura, ki se manifestira z lahkotno zasnovo, ali natančnejez dematerializacijo konstrukcije. poudarjena je vloga povezave obehbregov, hoje preko mostu, doživljanja prostora reke skozi gibanje. sekvencekrižev konstrukcije dajo gibanju ritem, napetost v vzdolžni smeri poudarjadinamičnost. konstrukcija je preprosta, zasnovana kot prostorsko paličjedvojnega loka z odprtim trikotnim prerezom. v nosilni prerez je vsajenapohodna površina brvi, ki se prav tako v blagem loku dviguje proti sredinimostu. ker se konstrukcija loka vzpenja hitreje kot hojnica, se prometnapovršina proti sredini zoži, proti bregovoma pa razširi (od 3,5m na sredinina 4,5 m na bregovih). prehod z brega na most je tekoč, most takorekoč zrastez roba brežine. nima težkih in masivnih opornikov, le minimalen temelj, kipočiva na pilotih, tako da ne poškoduje obrežnega roba, ampak se nanj vsedenežno, kot da je pristal splav, jadralno letalo ali ptič. posebej pomembenje pogled od spodaj, s poti ob vodi in s plovil. most je konstrukcijska čipka,ornament iz napetih jeklenih pripon in profilov.

8.4pred ureditvijo je bila ploščad pred gimnazijo v slabem stanju. tlaki sobili razpokani in slabo vzdrževani. ni bilo ustrezne osvetlitve, kar je šepovečevalo možnost vandalizma. na ploščadi so manjkali elementi za sedenje,koši za smeti in ostala urbana oprema. poudarek je na ohranjanju prehodnostitrga. v zasnovi so uporabljeni osnovni elementi oblikovanja kot so tlak,elementi za sedenje, koši za smeti, fontana.zasnova je oblikovana na podlagi abstrakcije drevesa platane. za platanoje značilna razvejana in široka krošnja. skozi abstrakcijo poenostavitvepodrobnosti se gost preplet vej v različnih smereh postopoma spremeni vravne linije, ki se prepletajo le še v določenih smereh in pod določenimi koti.ta vzorec je osnova obliki tlakovanja. material, uporabljen za tlakovce,je svetli pohorski tonalit (večje plošče) in temno sivi granit nero impala.(fuge). na mestih za sedenje so uporabljeni prodniki, vtisnjeni v beton.radovan romih, udikagimnazija celjeodgovorni projektant radovan romih, udikaprojektivno podjetje razvojni center planiranje d.o.o. celjesoavtorji katarina ročnik topolšek, udikalokacija / leto izgradnje celje / 2009velikost območja / objekta 0.23 hatip objekta urbani prostor (ureditev odprtega javnega prostora)

Pregledna razstava ZAPS 2007/09ZAPS SURVEY EXHIBITION 2007/09

01 stanovanjska hišaresidential building02 večstanovanjska stavbahousing03 poslovna stavbacommercial building04 javna zgradbapublic building05 notranja opremainterior design06 krajinska ureditevlandscape design07 vrtgarden08 urbani prostorurban open space09 izdelan oziroma sprejet prostorski načrt (OPPN, OPN, DPN)drawn or adopted spatial plan10 študije, strokovne podlage in raziskaves področja prostorskega načrtovanjastudies, expert groundwork and research in spatial planning11 razstavljeni projekti, ki niso kandidirali za zlati svinčinikProjects not in the running for the golden pencil award141

9.1irena debevc, udiaaleksandra l. meze, udiarobert mašera, udiadamjana zaviršek h., udiaoppn postojna centerodgovorni projektant aleksandra leban meze, udiaprojektivno podjetje debevc meze arhitekti d.o.o.,mašera mahnič arhitekti d.o.o.,damijana zaviršek hudnik arhitektkalokacija postojnavelikost 14283hatip objekta sprejet oppnnova urbanistična zasnova centra postojne temelji na regulaciji proMetnemreže ter na oblikovanju med seboj povezanih kvalitetnih mestnih prostorov,glavne spremembe prometne mreže, ki vplivajo na območje centra postojneso: - preusmeritev prometa proti postojnski jami z vzpostavitev nove obvozneceste - vzpostavitvi krožišč vzdolž titove in prečne ceste - ureditev novedvosmerne povezovalne ceste za hotelom kras

9.2prostorsko urejanje območja postojnske jame je povezano s celostno vizijorazvoja regijskega turizma, ki temelji na razvojnih potencialih naravnihin kulturnih danosti. postojnska jama je osrednji turistični center inpovezovalni element znamenitosti na širšem notranjskem in krasu saj letnogosti cca 600,000 obiskovalcev. v skladu z vizijo destinacijskega managementa,akt rešuje celovitost ponudbe in zadrževanja gosta na lokaciji terpovečuje intenziteto in jasnost doživljajev. zasnova upošteva naravnedanosti in kulturne znamenitosti z namenom zagotoviti nove javne površinein omogočati javni interes predvsem z novimi zelenimi površinami, dodanimiprogrami ter z vzpostavitvijo spominske promenade - sprehajalne poti, kiobmočje poveže z mestom. nova ureditev omogoča obiskovalcu jasne komunikacijeter celostno turistično ponudbo. paleta spremljevalnih programovbi poleg obiska postojnske jame zagotovila tudi potrebno dodatno ponudbo.turistični park postane atraktiven za lokalno skupnost, obiskovalcem paomogoča spoznavanje postojne kot središča svetovnega krasoslovja.vladimir filipič, udiapeter šenk, udiapolona filipič, udiamartina ferfila, udiaoppn postonjska jamaodgovorni projektant vladimir filipič, udiaprojektivno podjetje arco d.o.o. / studio stratumsoavtorji p.e. grošelj udia, dr. a. zapušek udika,d. černe udika, n. đukić vasić udig, s. ožbot vi, r. bizjak ielokacija / leto izgradnje postojna, slovenija / 2009velikost območja / objekta 235.455 m2tip objekta občinski podrobni prostorski načrt - oppn

9.3dr. aleš mlakar, udikamarjan lenarčič, udikaneza rot, udiaborut šajn, udiadamjan bradač, udiajanja solomun, udiajakob klemenčič, udiajure zavrtanik, udiatomaž blaž, udigmarko fatur, udigjanez repež, udigmilan grbović udigandrej jan, udigmiha miklavčič, abs.geod.državni prostorski načrtza letališče cerklje ob krkiodgovorni vodja izdelave dpn dr. aleš mlakar, udikaprojektivno podjetje ljubljanski urbanistični zavod d.d.lokacua / leto izdelave cerkue ob krki / 2008naročniki ministrstvo za obrambo / ministrstvo za gospodarstvo /ministrstvo za promet, direktorat za civilno letalstvo /direktorat za cestevelikost območja 5793 hatip naloge sprejet prostorski načrtprenova letališča cerkue ob krki skupaj s spremljajočimi prostorskimiureditvami predstavlja zahteven investicijski projekt in kompleksen prostorskonačrtovalski problem. poleg ureditev na vojaškem delu letališča)ki so jedro projekta in prispevajo k obrambni moči države, so predvideneprostorske ureditve, ki prinašajo vrsto razvojnih učinkov. z omogočanjemcivilnega zračnega prometa in novimi površinami za gradnjo objektovposlovnih, storitvenih in logističnih dejavnosti bodo povečane razvojnemožnosti in konkurenčnost gospodarstva v celotni regiji. s predvidenimicestno prometnimi ureditvami bodo izboljšane prometne razmere na območju.

9.4območje državnega prostorskega načrta (dpn) leži v občinah dobrepolje invelike lašče. regionalna cesta je načrtovana kot dvopasovnica z nivojskinikrižišči. dolžina obravnavanega odseka znaša 3,549 km. trasa načrtovaneceste se odcepi od obstoječe ceste mlačevo - rašica in poteka mimo naseljaponikve, ki bo z izgradnjo te ceste razbremenjeno tranzitnega prometa.od odcepa najprej poteka trasa prek vrtačastega reliefa delno po terenu,delno pa v vkopih in na nasipih, ter se priključi na obstoječo glavno cestoljubljana - kočevje. na trasi načrtovane ceste so predvidena nivojskakrižišča cest oz. priključevanja poljskih in gozdnih poti. predvideni so ukrepiza zmanjšanje vplivov na okolje, predvsem vplivov na naravo (posegi v gozd,vkopne brežine), na kulturno dediščino (kulturni spomenik - domačija) ter naknetijska in gozdna zemljišča . uredba o dpn določa območje dpn, ureditve,povezane s križanji vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture,pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti inoblikovanja, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanjakulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrinter varstva pred naravnlm1 in druglm1 nesrečami, pogoje varovanja zdravjaljudi, etapnost izvedbe, obveznosti investitorja in izvajalcev in dopustnaodstopanja. dpn vključuje tudi ustrezne grafične priloge, obrazložitev inutemeljitev dpn, povzetek za javnost in druge obvezne priloge.mag. jelka hudoklin, udikadpn za rc iii. reda r3-64 7/1368mlačevo rašica mimo naselja ponikveodgovorni projektant mag. jelka hudoklin, udikaprojektivno podjetje acer novo nesto d.o.o.soavtorji liljana jankovič grobelšek, udia / petra ereš, udikalokacija / leto sprejetja akta občini dobrepolje in velike lašče / 2009velikost območja cca 16 hatip dpn

Pregledna razstava ZAPS 2007/09ZAPS SURVEY EXHIBITION 2007/09

01 stanovanjska hišaresidential building02 večstanovanjska stavbahousing03 poslovna stavbacommercial building04 javna zgradbapublic building05 notranja opremainterior design06 krajinska ureditevlandscape design07 vrtgarden08 urbani prostorurban open space09 izdelan oziroma sprejet prostorski načrt (OPPN, OPN, DPN)drawn or adopted spatial plan10 študije, strokovne podlage in raziskaves področja prostorskega načrtovanjastudies, expert groundwork and research in spatial planning11 razstavljeni projekti, ki niso kandidirali za zlati svinčinikProjects not in the running for the golden pencil award147

10.1mag. jelka hudoklin, udikaurbanistični načrt stražaodgovorni projektant mag. jelka hudoklin, udikaprojektivno podjetje acer novo mesto d.o.o.soavtorji mag. radovan nikić, udig /liljana jankovič grobelšek, udia / mag. irena selak, udglokacija / leto dokončanja projekta straža / 2008velikost območja cca 540 hatip urbanistični načrt – strokovna podlaga za opnpo oblikovanju nove občine straža se naselje straža razvija kot gospodarsko,zaposlitveno, upravno, izobraževalno, kulturno in oskrbno središče občine.v osrednjem delu straže se povečata obseg in kakovost območij za družbenojavno infrastrukturo ter trgovine in storitve. zagotovijo se nove površineza osnovno šolo, ureditev osrednje ulice v straži z umestitvijo mestotvornihdejavnosti in javnih prostorov (trgovine, storitve prireditveni prostor,drevored) in prestrukturiranje jedra v vavti vasi, ki ima še dokaj ruralniznačaj. večje stanovanjske površine se načrtujejo na obrobju naselja,gospodarske cone pa v obstoječih okvirih z manjšimi razširitvami. v zalogupa se uredi nova gospodarska cona z navezavo na železniško progo. na stikihgospodarskih con s stanovanjskimi območji se urejajo zelene cezure. razvojturizma in prostočasnih dejavnosti se navezuje zeleni sistem naselja, kiga tvorita predvsem reka krko (kamp, kopališča, sprehajalne poti ob vodi,čolnarjenje, kajakaštvo) in vinogradniška pobočja straške gore (pohodništvo,vinske ceste, turizem na kmetiji, izletniške kmetije, vinotoči). načrtovanaje izgradnja obvoznice; ta bo prometno razbremenila naselja ob frekventniregionalni cesti v dolini krke, ki povezuje novo mesto z belo krajino inljubljano. obstoječe cestno omrežje se posodobi, uredijo se površine za pešcein kolesarje ter za mirujoči promet. uredijo se križanja z železniško progo,na kateri se vzpostavi tudi javni potniški promet (navezava na novo mesto).

10.2projekt obravnava urejanje prostora med nasipom načrtovanega akumulacijskegabazena in robom mestnega jedra brežic. pripravljen je kot ena odstrokovnih podlag za državni prostorski načrt za območje hidroelektrarnebrežice in izhaja iz potreb občine brežice ter upošteva zmagovalno rešitevnatečaja europan 8, lokacija brežice slovenija (projekt mo 297 edwardscissorhands). območje vrbine, ki je danes kljub legi na obrobju mestabrez pomembnejših socialnih funkcij, se s tem projektom ureja kot zelenozaledje mesta. načrtovane so ureditve vstopov na območje vrbine, čolnarnin gostinskih programov, različnih športno- rekreacijskih ureditev, prireditvenihprostorov, kampa, tematskih poti in obvodnih prostorov tervečnamenskih odprtih prostorov. predvidene so jasno strukturirane krajinskeureditve in odpiranje vizur na zahodno fasado mestnega jedra brežic. pravzaradi načrtovane hidroelektrarne bo vrbina na ta način pridobila vlogonajpomembnejšega dela zelenega sistema mesta. s povečanjem vodnega telesapotoka struge na mestu nekdanje struge save pod starim mestnim jedrom brežic,po kateri je nekoč tekla meja med deželama štajersko in kranjsko, pa tudiz delno odstranitvijo topolovih nasadov bo mogoče postopno povrniti nekočznačilno prostorsko podobo mesta in obuditi zgodovinske povezave mesta naobrežni prostor ter hkrati povečati možnosti za revitalizacijo zahodnegadela starega jedra brežic.mag. jelka hudoklin, udikaureditev obvodnegaprostora bazenov he brežicein he mokrice na območjuvrbine v brežicahodgovorni projektant mag. jelka hudoklin, udikaprojektivno podjetje acer novo mesto d.o.o.soavtorji mag. zoran stojič, udig / helena vedrićlokacija / leto dokončanja projekta brežice / 2007velikost območja cca 258 hatip strokovna podlaga za dpn

10.3suzana simič, udikaštudija variant cestnepovezave krško - brežiceodgovorni projektant suzana simič, udikaprojektivno podjetje acer novo mesto d.o.o.soavtorji mag. radovan nikič, udig / dr. aleš mlakar, udika /leonida šot pavlovič, udb / mitja sonnenwald, udiglokacija / leto dokončanja projekta krško - brežice / 2008velikost območja cca 1500 hatip objekta študija - strokovna podlaga za dpncilj študije variant je izbor najustreznejše variante nove cestne povezave,ki bi v izboljšala promet in bivalne razmere v naseljih ob sedanji regionalnipovezavi med krškim in brežicami. ob tem se pričakuje razbremenitev obehmestnih središč in obstoječega mostu cez reko savo v krškem. za obe mesti oz.za njuno somestje je dobra medsebojna dostopnost zelo velikega pomena. pravtako je pomembno, da se tranzitni promet, ki poteka čez strnjena pozidanaobmočja ob sedanji cesti, iz njih umakne, saj se s tem zagotovijo možnostiza nemoten urbani razvoj. študija izhaja iz variant, ki so bile opredeljenev programu priprave. v nadaljevanju so bile variante korigirane glede nasmernice nosilcev urejanja prostora in analiz, pripravljeni so bili predlogivariant za nadaljnjo obravnavo. namen študije variant je poiskati varianto,ki bi čim bolj razbremenila cestno omrežje, zagotavljala prometno pretočnostna vplivnem območju, podpirala skladen regionalni in urbani razvoj. podlagaza to so bile racionalne gradbeno-tehnične rešitve, ki povzročajo kar čimmanj negativnih vplivov na bivalno in naravno okolje ter ob tem izkazujejoupravičenost investicije glede na koristi uporabnikov. v zaključku študijeso za najustreznejšo varianto podani tudi ukrepi, z upoštevanjem katerih seizbrana varianta v nadaljnjih fazah priprave dokumentacije lahko optimizira.

10.4študija variant obravnava del tretje razvojne osi, ki se iz smeri avstrijskekoroške prek slovenj gradca in velenja pri celju nadaljuje proti novemumestu in naprej proti karlovcu, oziroma se naveže na avtocesto zagreb - reka.v študiji variant je obravnavan južni del tretje razvojne osi, ki sega odpriključka na a2 pri novem mestu do meje z republiko hrvaško v metliki,oziroma na vinici. v študiji je med seboj primerjanih 5 variant, ki se medseboj razlikujejo glede na to, kako potekajo na območju novega nesta(vzhodno ali zahodno), gorjancev in naprej proti beli krajini. variante soovrednotene in medsebojno primerjane s prostorskega vidika in z vidikavplivov na okolje ter z gradbeno - tehničnega in prometno-ekonomskega vidika.izbrana varianta z obročem obvoznic ustrezno navezuje razvojna območja vnovem mestu in je skladna z aktualnini prostorskimi plani vseh tangiranihobčin. po prečkanju gorjancev v predoru se nadaljuje v smeri proti metlikiin proti črnonlju in vinici, tako da omogoča uravnotežen in celovit razvojcelotne bele krajine, ki je bila doslej odmaknjena oo razvojnih tokov. stretjo osjo bo omogočena boljša povezanost bele krajine in območja novegamesta z osrednjo slovenijo.suzana sinič, udikaštudija variant za tretjorazvojno os - južni delodgovorni projektant suzana simič, udikaprojektivno podjetje acer novo mesto d.o.o.soavtorji mag. radovan nikič, udig / dr. aleš mlakar, udika / mag.mojca hrabar, udb / bruno bensa, udig / lidija radež, udiglokacija / leto dokončanja projekta novo mesto / 2008velikost območja cca 36300 hatip objekta študija- strokovna podlaga za dpn

10.5aleš mlakar, udikajanja solomun, udiajakob klemenčič, udiamery lončar, udiajure zavrtanik, udianika cigoj, udikaantun kezele, inž.grad.gospodarsko središčefeniks v posavju,strokovne podlageprojektivno podjetje luz d.d.sodelavci tomaž blaž, udig / matjaž grabljevec, uDig /marko fatur, udig / boris klavžar ik.lokacija / leto izgradnje posavje / -velikost območja / objekta cca 150ha / cca 96 000 beprazvojni program gospodarskega središča feniks v posavju predvidevaizgradnjo civilnega dela letališča cerklje ob krki, logističnega središča,tehnološko razvojnega parka in poslovne cone s spremljevalnimi poslovnimiin centralnimi dejavnostmi. kompleksnost in hkrati nedorečenost razvojnihizhooišč ter specifičnost načrtovanja tovrstnih središč so zahtevalipostavitev specifičnega metodološkega okvira priprave strokovnih podlag,ki se izkazuje kot ustrezno izhodišče za umeščanje, načrtovanje, reguliranjein upravljanje drugih gospodarskih in logističnih središč. jedro priprave jenačrtovalna analiza, iskanje prostorskih rešitev, usmerjeno v optimizacijolokacije, prometne navezanosti in notranje organizacije središča. posebnapozornost je namenjena vključevanju okoljskih izhodišč v pripravo samihrešitev ter opredelltvi omilitvenih ukrepov. optimizacijo procesa odločanjaomogoča oblikovanje alternativ in možnosti izbire med njimi.

10.6projekt zajema obstoječ športno rekreacijski center v vrbju in del poslovnecone v vrbju kot razvojno eko turistično cono ter območje krajinskegaparka ribnik vrbje šrc vrbje vključuje zraven obstoječih športnih igriščdodatne ureditve športnih površin in večnamenski odprti prostor za organizacijorazličnih prireditev, ki naj bi služila kot programska podporain dopolnitev vstopni eko turistični coni. slednja zajema ureditev avto oz.eko kampa, večnamenski gostinsko turistični objekt, ki je hkrati vstopniobjekt v naravni rezervat, ureditev parkirišča, otroškega in robinzonskegaigrišča in zelenic. v obstoječe objekte se uvede nov program: gostinskedejavnosti; muzej in hiša eksperimentov, ki bi predstavljala izobraževalnipoligon učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. na območju naravnegarezervata se uredijo brežine ribnika, zemeljski nasip in varovalna zelenacona na severnem robu ribnika, preuredi se otok, in umesti vodne objekte(pomoli, podesti, ploščadi,…) in zastore za opazovanje ptic. območje se povežes povezovalnimi peš potmi, počivališči in razgledišči ter s peš brvjo, s katerose ustvari povezava z desnim bregom savinje. na zahodno stran ribnika seumesti rastlinsko čistilno napravo.radovan romih, udikašportni park v vrbjuodgovorni projektant radovan romih, udikaprojektivno podjetje razvojni center planiranje d.o.o. celjesoavtorji radovan romih, udika, nataša teržan, udika, selma čosič, iglokacija / leto izgradnje občina žalec, vrbje / 2009velikost območja / objekta 6,48 hatip objekta strokovne podlage za opn žalec in oppn vrbje

10.7aleksandra g. podbreznik, udia, maopn občine laškoodgovorni projektant aleksandra geršak podbreznik, udia, maprojektivno podjetje razvojni center planiranje d.o.o. celjesoavtorji matej novak, udia, bernarda perič, udika,nataša teržan, udika, alenka padežnik, udikalokacija / leto izgradnje lasko / 2007velikost območja / objekta 197 k m2tip objekta strokovne podlage za občinski prostorski načrtnamen predmeta naloge je prikaz dejanskega in prvnega stanja prostora zusmeritvami za poselitev, kot temeljno izhodišče za pripravo novih prostorskihdokumentov občine laško. naloga predstavlja prvo fazo aktivnostiv zvezi z začetkom priprave občinskega prostorskega načrta (opn) kotstrokovna osnova za nadaljnje delo in pripravo potrbnih prostorskih aktovobčine laško. opravljena je obsežna analiza stanja z opisom naravnih terustvarjenih sestavin prostora. izdelani so modeli privlačnosti, ranljivostiin primernosti prostora za poselitev, hkrati so pripravljene tudi podrobneanalize naselij in sheme prostorskega razvoja za vsa naselja v občini.kartografski del naloge obsega kartograme, ki prikazujejo pravno stanje,poselitev, gospodarsko javno infrastrukturo ter krajino.

10.8aleksandra geršak podbreznik, udia, mamag. alenka polutnik, udiasoseska žalec / zahodnaloga obravnava prostorsko ureditev zahodnega dela žalca v smislu višjegabivalnega ambienta, namenjenega gradnji eno in večstanovanjskih objektov,varovanih stanovanj, poslovno trgovskega centra ter gradnjo novega prometnegaomrežja in zelenih površin. območje predstavlja zaključek urbaneureditve zahodnega žalca in je zadnje večje območje v urbani strukturimesta. strokovna podlaga - urbanistično arhitektonska ureditev območjažalec zahod podaja rešitev v obliki treh variant in četrte, ki vsebuje inzdružuje atribute prejšnjih rešitev.odgovorni projektant aleksandra geršak podbreznik, udia, ma,mag. alenka polutnik, udiaprojektivno podjetje razvojni center planiranje d.o.o. celjesoavtorji matej novak, udiaavtor arhitekture mag. tomaž krušec, udialokacija / leto izgradnje žalec / 2006velikost območja / objekta 18 hatip objekta urbani prostor (ureditev odprtega javnega prostora)

10.9aleksandra g. podbreznik, udia, maurbanistični načrt šempeterodgovorni projektant aleksandra geršak podbreznik, udia, maprojektivno podjetje razvojni center planiranje d.o.o. celjesoavtorji irena povalej, udialokacija / leto izgradnje občina žalec, šempeter / 2007-2009velikost območja / objekta 142 hatip objekta strokovne podlage za občinski prostorski načrtnaselje šempeter se bo razvijalo skladno s svojo vlogo v omrežju naselijkot pomembnejše lokalno središče z večjim deležem stanovanjskih območijter z zagotovljeno višjo stopnjo komunalne oskrbe in ukrepov za varstvookolja. osnovni koncepti prostorskega razvoja so zgoščevanje in zapolnjevanjeprostih površin v mestu v okviru obstoječih dejavnosti posameznihprostorskih enot, ohranjanje in prenova historičnega jedra naselja terširitve naselja ob robovih strnjene pozidave, kjer je že zagotovljena vsapotrebna infrastruktura. šempeter se razvija kot strnjeno naselje z jasnoizoblikovanimi grajenimi robovi. ohranja se prepoznavne vedute, predvsemkvalitetna veduta na naselje z vzhodne smeri. posebna kvaliteta naseljaso objekti kulturne dediščine in sicer arheološki park, antična nekropolain območje rimske ceste, za katere je predvidena primerna prezentacija zdodatnimi turističnimi programi, s tem pa tudi krepitev turistične ponudbenaselja.

T1 Pri vseh danostih – bolj ali manj v bistvenih potezah pa vsekakor – pravilnarešitev celotnega sklopa obstoječih zadreg v središču mesta na sinergičen načintako, da vsak od posegov rešuje več problemov hkrati. T - tunel pod Rožnikom, medHalo Tivoli in mestno vrtnarijo je kratek, sklene naravni ring in prevzame delprometa, kar omogoča odstranitev Tivolske ceste. P - Tivoli je zdaj mogoče restavrirativ prvotni obliki. WG - V prostoru nekdanje ceste, ki ostaja v javni lasti, sepod zemljo uredi parkirišča za celotne potrebe zahodnega roba mestnega centra.Gradnja je nemotena, v dnevnem kopu. Pod parkiriščem je prostor za podzemnotraso cestne železnice, ki se izvede istočasno. Ob njej se uredijo postaje, kjerse neposredno izstopa do posameznih programov (vlada, DZ, Cankarjev dom...),potem ko se je vstopilo na vseh točkah po Sloveniji, ki so dosegljivi z železnico.Nad terenom je prostor za restavriran Tivoli v nekdanji obliki ter kvalitetnozazidavo v nekoč pozidanih karejih vendar z večjo gostoto in bolj reprezentativno.Potrebno zemljišče je zvezno, neobremenjeno in v javni lasti. Tunel omogoča dovozdo programov na obrobju Rožnika ter odstranitev vsega prometa iz Tivolija, kispet postane del enotnega prostora zahodnega roba mestnega jedra. EG - garažapod gradom s podobno širokopoteznim posegom rešuje cel sklop problemov StareLjubljane: (1) na enem mestu pokrije vse potrebe po parkiranju za staro Ljubljanodo Gosposke, Wolfove in Trubarjeve; (2) kot kača sledi staremu mestu, kar optimalnoporazdeli parkirna mesta; (3) delno je statična sanacija hribine in drenaža hišob hribu; (4) omogoča posodobitev dotrajanih instalacij; (5) Naredi staro mestodostopno za dovoz, odvoz smeti, ogrevanje, energijo itd.; (6) ob prehodih v atrijeomogoči gradnjo dodatnih servisnih površin, kar sprosti historične površineza kvalitetno namembnost; (7) dostop je časovno neomejen; (8) vhodi in izstopi vgaraže so na obeh koncih tunela, tako da lahko celo območje osrednjega mestnegajedra spremenimo v peš cono; (9) razmerje med skupno kvadraturo parkirnih mestin spremljajočimi površinami kot so rampe, dostopi, uvozi ter izvozi, itd., je dalečbolj ugodno kot pri raztresenih manjših garažah; (10) izhodi so locirani optimalno.Navedene prednosti nedvomno dvigajo rento v Stari Ljubljani.CS1 Prehod primestnega potniškega prometa s ceste na železnico je nujen, vendarje v celoti odvisen od pravih infrastrukturnih posegov v centru Ljubljane. Dodajanje,ravnanje in širjenje cestnega omrežja dosega (po načelu ‘diminishingreturn’) stopnjo, ko se tovrstna povečanja prometne prepustnosti približujejoničli. Prava rešitev je: Mesto mednarodne hitre železnice je na prvem podzemnemnivoju. Koridor je kratek in raven. Primestna železnica se loči od mednarodne,ob izvedbi prestopanja med obema v istem ogrevanem prostoru in po najkrajšivertikalni poti. Tako se na mednarodno železnico priključijo vsi kraji v Sloveniji,ki ne ležijo na njenem koridorju.CS2 Predstavljeni so ključni elementi celovite ureditve znotraj povečaneganotranjega cestnega obroča, ki ga vzpostavimo s predlaganim tunelom od Frankopanskedo Tobačne. Regionalno železnico bi bilo mogoče večinoma v dnevnem kopupoglobiti v območju trenutno še nezasedenega zemljišča in šele nato začeti spozidavo le-tega. V sklopu poglobitve železnice v območju Tivolija, bi pridobilivkopano garažo za zahodni del centra, medtem ko bi garaža v grajskem gričuoskrbovala vzhodni del.R1 Odgovoren urbanist bi rumeno obarvane površine videl kot posrečeno obstoječestanje, ki ga gre izkoristiti za enostavno, finančno nezahtevno implementacijotehnično odlične rešitve ljubljanskega železniškega vozla.R2 Namesto tega se rumene površine prekrivajo z neartikulirano, regresivnozazidavo (črne lise), ki te možnosti zapira.Poznavalcu razmer v slovenskem urbanizmu je zemljiško špekulativnavnema, ki pometa pred seboj civilizacijske poteze mesta šerazložljiva, ne pa tudi ignoranca stroke, ko gre za vrednotenjestrokovnih pobud. Ustvarja se vtis, da ljubljanski urbanizempredstavlja nabor izoliranih zazidav ter da alternativne rešitveniso utemeljene. A ta vtis je mogoče vzdrževati le ob zanikanjupredlogov, med katerimi je naš, tu stoprvič prikazan, ker je na mizi ževeč kot dvajset let in ob rastočih težavah prometne infrastrukturepostaja vse bolj aktualen. Skupaj s spremljajočo detajlno tehničnodokumentacijo je vsekakor realen, izvedljiv in tehnično dognan.Vendar ga gre razumeti tudi kot trajen protest proti politiki,ki zanika komponento celovitega urbanističnega načrtovanja.Obrat iz te smeri bo mučno težak zaradi obsega doseženedegradacije. Vendar je neizogiben. Pozitivne spremembe sebodo izrazile v temeljito prečiščenem upravnem in strokovnemaparatu. Zahtevale bodo prvorazredno administracijo, očiščenoklientelizma, vrednostnega relativizma in subverzije inštitucij,med katerimi so nadvse pomembne tiste vzpostavljene za potrebeurbanizma in varovanja okolja. Kako naj se sicer koncentracijakapitala za javne potrebe, ki prihaja, izogne razbojnikomin usmeri v skupno dobro. To zahtevamo za svoj del Evrope,katera je v preteklih stoletjih podučevala preostali svet oprosvetljeni vladavini reda in zakonitosti. Prepad, ki ga je trebapremostiti ilustriramo z alternativnim preizkusom. Neskončnimrazpravam, študijam, konferencam, okroglim mizam, publikacijamitd., ki vedno znova potrjujejo mimo javnosti dogovorjenešpekulacije s prostorom, nastavljamo kontrast. Prebudi najtisti del stroke, ki še ni podlegel koristolovskim apetitom.10.10edo ravnikar, udiamajda kregar, udiamiha kerin, udialjubljana razdeljeno- ljubljana celovito mestoprojektivno podjetje ambient D.o.o.soavtorji smiljan buzeti, martin ravnikarlokacija / leto izdelave ljubljana / 2008tip objekta študije s področja prostorskega načrtovanja

dr. aleš mlakar, udikaanja musek, udikadoc. maruša zorec, udiamartina tepina, udiaširše območje obsavskegaprostora v mo ljubljanaodgovorni vodja naloge dr. aleš mlakar, udikaprojektivno podjetje prostorsko načrtovanje aleš mlakar s.p.sodelavci marko fatur, udig / ana tepina, abs.kraj.arh. /nika cigoj, abs.kraj.arh. / rok velikonja, štud. arh. /andrej blatnik, štud. arh.predstavnik naročnika marjan cerar, udialokacija / leto izdelave ljubljana, 2007naročnik mo ljubljana, oddelek za urbanizemvelikost območja 1136 hatip naloge strokovne podlage10.11PREDLAGANA REŠITEV SEVERNEGA BEŽIGRAJSKEGA KRAKA TEMELJI NA PROGRAMSKO MOČNI,PREPOZNAVNI IN ČlENJENI DUNAJSKI CESTI, TAKO GLEDE STRUKTURE, KOT TUDI VIŠINEOBJEKTOV. DUNAJSKA CESTA JE PREOBLIKOVANA V JAVNI PROSTOR SODOBNE MESTNEVPADNICE, Z JASNIM ZAKLJUČKOM, V NADALJEVANJU S POSTOPNIM, OKOLIŠKI MORFOLOGIJIPRILAGOJENIM IZTEKOM V OBSAVSKI PROSTOR. MESTNE ZELENE IN ODPRTE POVRŠINE SOFUNKCIONALNO IN EKOLOŠKO POVEZANE V ZELENI SISTEM, KI GRADI NA VZPOSTAVITVI JASNIHPREČNIH POVEZAV PREKO ZELENIH PROSTOROV. HIDROELEKRARNE NA SAVI SO OBRAVNAVANEKOT KOMPLEKSEN PROJEKT, KI GA NI MOČ OBRAVNAVATI V OZKEM ENERGETSKEM SMISLU,TEMVEČ V NAJŠIRŠEM PROSTORSKEM IN DRUŽBENEM KONTEKSTU. NEPOSREDNO VZDOLŽSAVE SO, KOT NADGRADNJA PREDLAGANIH HIDROENERGETSKIH REŠITEV, ZASNOVANEPROSTORSKE UREDITVE NAMENJENE REKREACIJI. POSEBNA POZORNOST JE NAMENJENAAKTIVNEMU OBLIKOVANJU RAZLIČNIH TIPOV BREŽIN OZ. OHRANJANJU NARAVNIH BREŽINTER OKOLJSKIM UKREPOM, NPR. VZPOSTAVITVI NADOMESTNEGA HABITATA V DOVJEŽU.namen strokovne podlage je priprava podrobnejše krajinske in urbanističnezasnove obsavskega prostora in severnega bežigrajskega kraka. obm0čje jeobravnavano kot zaokrožena celota. strokovna podlaga gradi na obravnavitreh prostorskih sistem0v - mesta, krajine in prometa, sistem0v s svojonotranjo logiko in medsebojno funkcionalno povezanostjo. predlogi rešitevso pripravljeni v obliki ureditvenih scenarijev, ki ponujajo vpogled vrazlične m0žnosti razvoja obravnavanega obm0čja - glede rabe, tipologije,stopnje izkoriščenosti ter smeri in višine pozidave.

10.12karh17/karla jankovič, udikastrokovne podlageza kmetijstvonamen strokovnih podlag za kmetijstvo v postopku priprave opn je hkratiizhodišče za izdelavo in vrednotenje opn. način dela temelji na interdisciplinarnemsodelovanju urbanizma, pedologije in agronomije. osnova zapripravo strokovnih podlag so najboljša kmetijska zemljišča povzeta poveljavnih planskih aktih, ki so bila v postopku dela razvrščena v razredeglede na model kakovosti kmetijskih zemljišč.odgovorni projektant karla jankovič, udikaprojektivno podjetje ljubljanski urbanistični zavod, d.d.soavtorji bojana bajželj, udika /petra vertelj nared, udika / irena balantič, udikazunanji sodelavec janez rupreht, as. spec. agrlokacija / leto izdelave občina idrija, 2009tip naloge strokovna podlaga

10.13karh17 / karla jankovič, udikaurbanistični načrtvrhnika – verd -mirke – sinja goricaodgovorni projektant karla jankovič, udikaprojektivno podjetje ljubljanski urbanistični zavod, d.d.soavtorji urška kranjc, udika / katja fak, udika / irena balantič, udikalokacija / leto izdelave občina vrhnika, 2008tip naloge strokovna podlagaurbanistični načrt je podlaga za celovito načrtovanje razvoja urbanihsredišč. prostorski razvoj ter z njim povezano podobo, temperament inidentiteto modernega mesta zaznamujejo tako večji načrtovani posegi kottudi majhne ureditve in nenazadnje predvsem vsakdanja praksa. zato seurbanistični načrt preko opn in povezanih dokumentov izvaja v sodelovanjuz meščani in vsakodnevno prakso rabe prostora. z urbanističnim načrtom jepredvideno postopno uresničevanje zastavljenih ciljev strategije občine.

10.14strokovne podlage določajo zasnovo prostorskega razvojaobmočja boštanj, ki je sedež krajinskega parka radenskopolje. v pripravo usmeritev za nadaljnji prostorski razvojso bile vključene interesne skupine, upravljavec krajinskegaparka, občina in posamezniki. strokovne podlage za zasnovoprostorskega razvoja območja boštanj so hkrati tudi podlageza izdelavo opn grosuplje.karh17 / karla jankovič, udikaprostorski razvoj boštanjaodgovorna projektantka karla jankovič, udikapodjetje ljubljanski urbanistični zavod, d.d.avtorji tina verbič, udika / bojana bajželj, udika /urška kranjc, udika / katja fak, udikalokacija / leto naloge boštanj, občina grosuplje / 2008tip naloge strokovna podlaga

10.15karh07 /darja matjašecsergej hitiklara suličnačrtovanje poplavnevarnosti savinjevodja projekta darja matjašec, udikapodjetja luz d.d., inženiring za vode d.o.o.,aquarius d.o.o., tempus babnik d.o.o.delovna ekipa sergej hiti, klara sulič, udika /sodelavci jakob klemenčič udia / mag. rok fazarinc /miha zidarič, udig / leonida šot pavlovič /lea ternovšek, ud biol. / marija babnik, jasmina žujo, ud ekon. svelikost območja reka savinja v dolžini 10 kmlokacija / leto izdelave sp savinja od ločice do letuša / 2007-2009tip naloge strokovna podlaga za dpnsp so nastale na podlagi naročila mop po katastrofalnihpoplavah. izvedena je bila študija variant, kjersmo krajinski arhitekti, hidrotehniki, biologi in ekonomistinaročnika ter nosilce urejanja prostora uspeliprepričati z izborom rešitve z najdražjo investicijo innajvečjim posegom v prostoru, ki ima dolgoročno gledanonajugodnejši vpliv na rečno strugo, naravo in razvoj rekreacijeter drugih dejavnosti na obravnavanem območju.na podlagi prizadevanj delovne ekipe so hidrotehničnerešitve obogatene z vidika kompleksnejšega prostorskeganačrtovanja obrečnega prostora, kar ni običajna praksav slovenskem prostoru. v podrobnejšem merilu so bile zaizbrano rešitev izdelane strokovne podlage, na podlagikaterih se izdeluje dpn.

metodologija, ki smo jo razvili zaprostorsko urbanistični plan občinetivat predstavlja inovativni integralnipristop k izdelavi nove generacijeplanskih dokumentov v črnigori. upošteva družbeno-ekonomskiokvir razvoja, naravne in prostorskoekološkeznačilnosti prostora terkulturno-zgodovinski kontekst urbanegarazvoja. omogoča konstruktivnoparticipacijo vseh deležnikovter širše javnosti. the methodologydeveloped for the spatial urban planfor tivat presents an innovative integralapproach to the preparation ofa new generation of spatial planningdocuments in montenegro. it takes intoaccount the socio-economic frameworkof development, natural and spatialeclogicalcharacteristics as wellas the cultural-historical contextof urban development. it facilitatesthe constructive participation of allstakeholders and the general public10.16prostorsko urbanističniplan občine tivat 2020odgovorni projektant izr. prof. dr. kaliopa dimitrovska andrews, udiaprojektivno podjetje konzorcij, urbanistični inštitut rs,urbi d.o.o., urbi montenegro, d.o.o.soavtorji i. bizjak, b.goličnik, b.černič mali, s. dalla valle,a.jakoš, s.mujkić, b.mušič, m.nikšič, g.savanovićlokacija / leto izgradnje tivat, črna gora / 2007-2009velikost območja / objekta 4.526,7 hatip metodologija prostorskega načrtovanja /methodology for urban planning

Pregledna razstava ZAPS 2007/09ZAPS SURVEY EXHIBITION 2007/09

01 stanovanjska hišaresidential building02 večstanovanjska stavbahousing03 poslovna stavbacommercial building04 javna zgradbapublic building05 notranja opremainterior design06 krajinska ureditevlandscape design07 vrtgarden08 urbani prostorurban open space09 izdelan oziroma sprejet prostorski načrt (OPPN, OPN, DPN)drawn or adopted spatial plan10 študije, strokovne podlage in raziskaves področja prostorskega načrtovanjastudies, expert groundwork and research in spatial planning11 razstavljeni projekti, ki niso kandidirali za zlati svinčinikProjects not in the running for the golden pencil award165

1.1dr. andreja jan, udiastanovanjska hiša rajterodgovorni projektant dr. andreja jan, udiaprojektivno podjetje arhÉ, d.o.o.lokacija / leto izgradnje polzela, slovenija, 2008velikost območja / objekta 850 m2 / 290 m2tip objekta stanovanjska hiša

1.2.peter gabrijelčič, udiahiša za zidom»hiša za zidom« je postavljena na ozki, dolgi parceli ob robu barja. zid ločivsebino hiše od kaotične predmestne pozidave. ob notranjem zidu- »omari«se nizajo različni programi, ki so s pogledi usmerjeni proti naravi barjain krimu.odgovorni projektant peter gabrijelčič udiaprojektivno podjetje api d.o.o., arhitektura d.o.o.lokacija / leto izgradnje lavrica, slovenija / 2007velikost območja / objekta 880 m2tip objekta stanovanjska hiša

1.3lastniki vile v ljubljani so želelirazširiti pritlične prostore znovo teraso in jih povezati z vrtom.dodana je fleksibilna zunanja soba,ki omogoča najrazličnejše uporabe.zgrajeno je še novo stopnišče znadstreškom in vrtna ograja.peter gabrijelčič udiaboštjan gabrijelčič udiatomaž budkovič udiamagic boxodgovorni projektant peter gabrijelčič, udiaprojektivno podjetje arhitektura d.o.o.lokacija / leto izgradnje ljubljana, slovenija / 2009velikost območja / 420 m2tip objekta prenova

zasnova hiše rupena izhaja iz robne lokacije v naselju, orientacije na smeri neba terpogledov na pokrajino. hišo opredeljuje postavitev na skrajni rob zidanega naselja.program je razdeljen po nivojih – večji bivalni v pritličju s servisnim na s strani inspalni v nadstropju. hiša je postavljena na vzhodni rob parcele zamaknjeno gledena cesto, tako da se ohrani večji j del parcele nepozidan. stanovanjski volumen jeprekrit z enokapnico naklona 30°. hiša je oblikovana »klasično« (zidana in ometana),a vendar moderno, saj je streha povezana v enoten volumen objekta. v volumen sozarezane odprtine. nastropni del je ločen od pritličnega s horizontalno odprtino,ki pomeni moderno interpretacijo lesenih gankov iz bližnje okolice. vhod v hišo jeopredeljen z izmaknitvijo prostora kapele v nadstropju, s tem izmaknjeni volumenustvarja nadstrešek nad vhodom. foto: blaž budja1.4.robert potokar, udiablaž budja, udiahiša rupenaodgovorni projektant robert potokar, udiaprojektivno podjetje ravnikar potokar arhitekturni biro d.o.olokacija / leto izgradnje moravče, slovenija / 2008velikost območja / objekta 1500 m2 / 190 m2tip objekta enostanovanjski objekt

1.5.mag. barbara žižič, udiahiši v gozduodg. projektant mag. barbara žižič, udiaprojektivno podjetje biro pomlad d.o.o.sodelavci veronika ščetinin, udia, peter pogačnik, udiafotografije peter pehanilokacija / leto izgradnje zbilje, slovenija 2007 in 2009velikost območja / objekta 642 m2 / 204 m2tip objekta stanovanjska stavbastanovanjski hiši stojita na robu manjšega naselja na zbiljah. geometrijoprve hiše sestavljajo pritlično telo v obliki t, na katerega je poveznjenprirezan kvader. drugo hišo pa sestavljajo podolgovat pritlični objekt, ki jes steklenim členom povezan s prirezano kocko. zasnova, tako v arhitekturnem,kot v tehnološkem smislu iz ekološkega in skladnega odnosa do narave.vsaka zase se prilagaja terenu in mikrolokacijskim pogojem. pri obeh souporabljeni naravni materiali: les za konstrukcijo sten, plošč in strehe,celuloza za toplotno izolacijo ter macesen za fasadno oblogo. v energetskemsmislu sta hiši načrtovani varčno. fasadne kompozicije so podrejene predvsemzasebnosti, sončni orientaciji in pogledom v okoliški gozd.

1.6.naročnik je želel na zemljišču, umeščenem na območju s pretežno razpršenogradnjo v bližini polhovega gradca, v zaselku podreber zgraditi enodružinskohišo. zaradi vedutno izrazito izpostavljene lege predmetne parcele glede naširši prostor in ustvarjeno vidno polje okrog spomeniško zaščitene cerkvesv. elizabete je umestitev objekta zahtevala zelo tenkočuten pristop. zaradičim manjšega poseganja novogradnje v vizualno percepcijo širšega območja scerkvijo kot dominanto, je objekt v največji možni meri pomaknjen proti juguin nivojsko spuščen. pri izboru materialov sledimo tradicionalnemu – omet inles, zasnova je skladna s tradicionalnimi nakloni streh in smerjo slemena vsmeri plastnic. fasadne odprtine na severni strani praktično so oblikovanebolj svobodno. na vzhodni, vizualno najbolj izpostavljeni strani (pristop dopolhovega gradca iz smeri ljubljane), so fasadne odprtine minimalizirane,zasnovane kot ozke utilitarne reže v pretežno leseni steni, kar sugerira napretežno ruralno območje in na gospodarski objekt, ki je nekoč stal na tejlokaciji. proti jugu so fasadne odprtine uravnoteženo razporejene. na oknihso predvidena lesena pomična senčila, ki celotno okno „spremenijo” v steno,opaženo z lesom. globoki napušči ustvarjajo senco v poletnih del, pozimipa omogočajo osončenost notranjosti. ob vsem tem hiša ustreza kriterijemnizkoenergijske hiše, ogrevanje je na toplotno črpalko (geosonda), vgrajenje prezračevalni sistem z rekuperacijo zraka. z oblikovanjem, izborommateriala finalnih oblog (macesen, kamen, omet) in intenzivno ozelenitvijoobjekta je dosežena optimalna vraščenost v okolje. na vzhodni strani jepredvidena zasaditev avtohtonega visokodebelnega sadnega drevja (jablane),zidec ob nadstrešnici zazelenimo z viniko. zunanje površine so formiranev sklope, ki artikulirajo dostop do objekta: dovoz je tlakovan z granitnimikockami in betonskimi tlakovci, peš dostopi so tlakovani s kamnom, lesenaterasa (bangkirai) pred dnevno sobo pa je zamišljena kot podaljšek bivalnegaprostora na vrt in izraža največjo domačnost in zasebnost.simona kosi, udianizkoenergijska hišaodgovorni projektant simona kosi, udiaprojektivno podjetje pro plan simona kosi s.p.lokacija / leto izgradnje podreber pri polhovem gradcu / 2009velikost območja / objekta 1014 m2 / 245,45 m2tip objekta enodružinska hiša

3.1.gorazd groleger, udiaposlovni objekt mikrocopodgovorni projektant gorazd groleger, udiaprojektivno podjetje groleger arhitekti, d.o.o.soavtorji damijan gašparič udia ma, maja pečar abs.a.,andreja h. rusjakov abs.a., miroslava andrić udia malokacija / leto izgradnje ljubljana, slovenija / 2008velikost območja / objekta 1246 m2 / 5340 m2tip objekta poslovna stavbaobjekt se nahaja v poslovnem delu ljubljanskega btc-ja. groleger arhitektiso sledili princip čimvečje transparentnosti objekta: steklena fasadna opnaz enotnim rastrom alu profilov. preprost volumen povzema višinske gabaritesosednjih objektov, fasada ponavljajoče horizontalne delitve sosednjihstavb ki se kažejo kot horizontalne plasti v dveh različnih barvah, na tanačin stavba ustvarja povezavo z okolico, po drugi strani pa se izogibamonotoniji velikih steklenih površin. glavni vhod na severni fasadi je zeloizstopajoč v obliki škatle, ki obiskovalce vabi v hišo, južni vhod zaradi svojevitkosti in nepoudarjenosti se bolj zliva s fasado. variacija rezultira vjasni vizualni delitvi na obiskovalce in zaposlene. vzhodna in južna fasadasta dodatno senčeni s sistemom zunanjih senčil v obliki romboidnega rastra.s spreminjanjem zornega kota opazovanja, se spreminja tudi sama pojavnosthiše – lahko je statična, lahko dinamična.

3.2jožica curk, udianada korošec, abs arhtehnos žalecodgovorna projektantka jožica curk, udiaprojektivno podjetje curk arhitekturasoavtorica nada korošeclokacija / leto izgradnje žalec / 2008velikost območja / objekta 9160 m2 / 1880 m2tip objekta poslovno proizvodni objekt

4.1oskar virag, udiahotel arenaodgovorni projektant oskar virag, udiaprojektivno podjetje vires arhitekturni biro d.o.o.lokacija / leto izgradnje maribor - radvanje / 2008velikost območja / objekta 3.042 m2tip objekta notranja opremahotel arena stoji pod pohorjem, kjer se alpe končajo in se prične ravninskisvet. interier hotela skuša s prepletanjem mehkih oblik in ostrih potez predstavitita prostorski genius loci in opozoriti na dejavnosti, ki so se nekočali se še danes odvijajo na tem prostoru - z ročno izdelanim steklom številksob na nekoč razvito glautarstvo, s posameznimi kosi opreme iz kravjegausnja, ki nam prikličejo v zavest vse do danes ohranjene pašne skupnosti.narava pohorja se s tremi osnovnimi barvami hotela - zeleno, rumeno in rjavoprepleta kot rdeča nit skozi vse ambiente hotela in zrcali v vzorcih talnihin stenskih oblog ter stenske keramike, uporabljene avtohtone vrste lesa,fotografije v avli, sobah in wellnessu prikazujejo in podčrtavajo umeščenosthotela v njegovo naravno okolje. zgodba se zaključuje s tradicionalnimtekmovanjem smučark za zlato lisico, utrip smučarskih tekmovanj se čutiob fotografijah, ki nas peljejo skozi zgodovino teh tekmovanj na pohorju.

4.2obstoječi hotel lucija, ki je bil zgrajen pred 40 leti kot depandansa oziromagarni hotel v sklopu hotelov metropol v portorožu s 180 ležišči, je bilotreba v celoti prenoviti: delno porušiti, delno nadzidati in dozidati potrebnenove vsebine. osnovno vodilo je bilo doseći v danem razpoložljivem prostoruracionalno zasnovan hotel kategorije 3. zvezdic ob upoštevanju še sledečihparametrov: -izkoristiti kvalitativne in kvantitativne možnosti izrabe danegaprostora -ohraniti vpetost objekta v izjemno obstoječo vegetacijo -objektpovezati neposredno s parkirno hišo in ostallmi hoteli metropol -dodatinove hotelske vsebine - pokriti bazenski in wellness program -povečatiprenočitvene kapacitete hotela do max 400 ležišč ter obenem členiti sicerobsežno gradbeno maso -v zasnovi in oblikovanju doseči nadaljevanjearhitekturnega izročila obstoječega objekta, oziroma sožitje arhitekturnegovorice starega in novegamarko šenk, udiahotel lucijaodgovorni projektant marko šenk, udiaprojektivno podjetje arhÉ d.o.o.lokacija / leto izgradnje portorož, slovenija / 2008velikost območja / objekta 11.500 m2 / 12.500 m2tip objekta hotel

4.3dr. andreja jan, udianovogradnja objektov naobmočju hotela maritaodgovorni projektant dr. andreja jan, udiaprojektivno podjetje arhÉ, d.o.o.lokacija / leto izgradnje portorož, slovenija, 2009velikost območja / objekta 10 200 m2 / 5200 m2tip objekta hotelski objekti1. novogradnja šestih depandans p+1 in depandanse p+32. novogradnja garažnega objekta s suitami, restavracijami in kong. dvorano4. zunanja ureditev5. notranja oprema

4.4matjaž pangerc, udiaprenova trgovskegacentra emporiumprojektivno podjetje arhÉ, d.o.o.lokacija / leto izgradnje ljubljana / 2007-2009velikost obMOČja / objekta 7000 m2tip objekta trgovska stavba

steklenjak za sajmirje se nahaja vživalskem vrtu ljubljana, ob vhodu,na obrežju obstojecih bajerjev. zasnovanaje kot paviljonski objekt vzelenju, namenjen opazovanju malihjužnoameriških opic-sajmirjev. konstrukcijaobjekta je v lesena, obod jezastekljenim. streha je zazelenjena,z vecjim svetlobnikom. zastekljen delje namenjen bivanju živali, v lesenem,zaprtem delu pa je prostor za oskrbnika.streha sega cez linijo objektain skupaj z vhodno leseno steno tvorizunanji pokrit, zatemnjen hodnik. potobiskovalca je speljana krožno, cezleseno brv, preko razgledne plošcadi,skozi pokrit hodnik ter cez drugobrv nazaj na glavno ogledno pot.iz razgledne plošcadi je omogocenoopazovanje živali na otocku, iz zatemnjenegahodnika pa ogled opic v hišici.foto: peter krapež4.5robert potokar, udiamateja šetina, abs arhsteklenjak za sajmirjeodgovorni projektant robert potokar, udiaprojektivno podjetje ravnikar potokar arhitekturni biro d.o.olokacija / leto izgradnje zoo ljubljana, slovenija / 2009velikost objekta 30 m2tip objekta pavilijon za živali

4.6dom janeza krstnika stoji v neposredni bližini trnovske cerkve v ljubljani.objekt je postavljen na severnozahodni del vrta, parkirne površine pa soumaknjene pod površje. na ta način smo poskušali ohraniti obstoječe kvalitetecerkvenega vrta, ki ki sta si ga nekoč delila trnovski župnik finžgarin arhitekt jože plečnik. oblikovanje zunanje podobe objekta ob kolezijskiulici se navezuje na podobo sosednjega župnišča. okenske odprtine in medsebojnarazdalja med njimi niso enaki kot na župnišču, sledijo pa njihovimkompozicijskim zakonitostim razporeditve na fasadi in proporcijskem sistemu.v domu je 38 sob, s skupaj 62 posteljami, kuhinja, fizioterapija, kapela,ambulanta, likalnica in ostali prostori, ki tvorijo manjši dom za stare.prof. marjan ocvirk, udiamag. barbara žižič, udiadom janeza krSTnikaodg. projektant mag. barbara žižič, udiaprojektivno podjetje biro pomlad d.o.o.sodelavci veronika ščetinin, udia, peter pogačnik, udiafotografije peter pehanilokacija / leto izgradnje trnovo v ljubljani, slovenija 2009velikost območja / objekta 3803 m2 / 3854 m2tip objekta javna stavba

5.1oskar virag, udiaapartmajska objektaodgovorni projektant oskar virag, udiaprojektivno podjetje vires arhitekturni biro d.o.o.lokacija / leto izgradnje ribnica na pohorju / 2008velikost območja / objekta 837 m2 / 2.457 m2tip objekta javna zgradbaapartmajska objekta sta podolnega tlorisa s sredinskim izzidkom, pojavnočlenjena v tri dele: podstavek je obloen z naravnim kamnom, v pritličju innadstropju se izmenjuje ritem velikih okenskih površin z lesenimi oblogamitemnejših barv, mansarda je v celoti obloena z enakimi lesenimi oblogami.arhitekturna zasnova objektov uporablja razmerja in tipološke značilnostitradicionalnega lokalnega stavbarstva kot so streha z naklonom 40 º, temnosiva kritina po vzoru tradicionalnih macesnovih skodel, leseni napušči,kombinacija ometane in lesene fasade. dostop v objekt je z ulične strani, potrije apartmaji so razporejeni okrog centralnega stopnišča. vsi apartmajiimajo izhod na balkon oziroma teraso. vodilo pri oblikovanju je bila elja,omogočiti gostu čim bolj prijetno poletno ali zimsko počitnikovanje. v tanamen so apartmaji opremljeni z mnogo naravnega lesa, kamini na trdo gorivoin velikimi lesenimi terasami

lastniki so želeli novo stanovanje podgolovcem opremiti s pohištvom, ki boizžarevalo energijo in toploto lesa, ane bo delovalo rustikalno. oprema jezasnovana kot preplet belih in lesenihvolumnov. zareze v lesu, ki so hkrativratna odpirala, so s svojo sencopoudarki v ravnih lesenih površinah.6.1damjana zaviršek hudnik, udianina goršič, udiamali svetodgovorni projektant damjana zaviršek hudnik, udiaprojektivno podjetje zaviršek hudnik arhitekturasoavtorji damjana zaviršek hudnik, udia / nina goršič, udialokacija / leto izvedbe ljubljana, slovenija / 2008velikost objekta 120 m2tip objekta stanovanjski objekt / notranja oprema

5.3peter gabrijelčič, udiaboštjan gabrijelčič, udiasalon stičnaodgovorni projektant peter gabrijelčič, udiaprojektivno podjetje arhitektura d.o.o.lokacija / leto izgradnje stična, slovenija / 2009velikost območja / 60 m2tip objekta notranja opremasalon ni le prostor funkcije temveč tudi doživljajski ambient namenjensprostitvi. zasnovan je kot funkcionalno sosledje čistih volumnov, v katere solapidarno umeščeni elementi opreme, diskretno osvetljeni in preprostih oblik.

5.4naloga je bila ustvariti funkcionalen interier za namene prodaje, hkrati paustreči razvajenim nakupovalcem z ulice sloane, ki jo naseljujejo zvenečemodne blagovne znamke. prva trgovina na trgu hoxton, prvo sodelovanje zoblikovalko laro bohinc, je služila za izhodišče. obe trgovini sta zasnovani spomočjo prostorskega elementa, ki služi kot nosilec za polico, osvetljevalnielement ter prepoznavni vmesnik med trgovino in nakupovalcem. izkušnjauporabnika je prenešena v ponavljajoč se geometrijski element, ki jeizdelan iz kerrocka s pomočjo tehnologije vakumskega prešanja. element jeuporabljen na več načinov: kot polica, vitrina, miza ter postane delstruktureprostora, ne samostoječ objekt. uporaba črne barve je morda nenavadna zamajhen prostor in je posledica vprašanja kako ustvariti prostor brez senc.sence nadomeščajo odsevi razstavljenega nakita.elastiktrgovina z nakitomprojektivno podjetje elastik v.o.f., amsterdamsoavtorji igor kebel, udia march / mika cimolini, udia marchfotografija bogdan zupanlokacija / leto izvedbe london / 2008velikost objekta 20 m2tip objekta interier

5.5jožica curk, udianina peterkovič, abs arhvrtec najdihojca,oddelka gorazdova 19odgovorna projektantka jožica curk, udiaprojektivno podjetje curk arhitekturasoavtorica nina peterkovičlokacija / leto izgradnje ljubljana, gorazdova 19 / 2009velikost območja / objekta 120 m2tip objekta vzgojno varstveni objekt

6.1namen naloge je ureditev zelenega koridorja z obstoječim ribnikom na območjunačrtovane poslovne cone želodnik. zeleni koridor naloga rešuje kot ekološkikoridor oziroma selitveni koridor za dvoživke in kot rekreacijsko območjeza sprehajalce in uporabnike obrtne cone. zaradi velike ranljivosti dvoživkje koridor načrtovan tako, da se območja dvoživk ne mešajo z območji, ki sonamenjena rekreaciji in potrebam načrtovane obrtne cone. rešitev zelenegakoridorja je s trajnostnega vidika načrtovana celovito, saj celoten koridornapaja meteorna voda, ki se zbira in dovaja iz streh objektov v obrtni coni.koridor predstavlja sistem mokrih in suhih zadrževalnikov z načrtovanimhabitatom za dvoživke, omejenim s posebno ograjo, ki onemogoča prehoddvoživk v rekreacijsko območje in na območje obrtne cone. ograja pravtako onemogoča vstop sprehajalcev v območje dvoživk. ograja je načrtovanatako, da v prostoru vidno ne izstopa, njena funkcija pa je med drugim tudizadrževanje vode ob večjih pretokih (stoletne vode). sistem sprehajalnih potije speljan v rekreacijskem območju na višini tal, na območju habitata dvoživkpa je speljan nad tlemi tako, da ni možen sestop na območje habitata dvoživk.karh07 / darja matjašecsergej hiti, klara suličureditev zelenegakoridorja v pc želodnikvodja projekta darja matjašec, udikaprojektivno podjetje luz d.d.delovna ekipa sergej hiti, udika / klara sulič, udika /urška zorič, udika / teja perc, abs kavelikost območja 64 halokacija / leto izdelave pgd, pzi želodnik / 2009

9.1.liljana jankovič grobelšek, udiaoppn “na kamenju” v dolenjskihtoplicahodgovorni projektant liljana jankovič grobelšek, udiaprojektivno podjetje acer novo nesto d.o.o.soavtorji mag. radovan nikić, udig / melita muren, udia /mag. jelka hudoklin, udika / lucija simončičlokacija / leto sprejetja akta dolenjske toplice / 2008velikost območja 8,4 hatip sprejet oppnobmočje leži južno od jedra dolenjskih toplic in se nameni turističnim inrekreativnim programom, kot dopolnitvi in popestritvi sedanje pretežnozdraviliške ponudbe kraja in povečanju kakovosti bivanja prebivalcev.oblikuje se kot prehodni prostor od zasebnih stanovanjskih parcel na severudo predvidenega golf igrišča na jugu, zato so v območju načrtovane razmerohaobsežne javne in javnosti dostopne (poljavne) površine. na zahodu se uredidom za ostarele z manjšimi enotami varovanih stanovanj, ki omogočajo boljneodvisno obliko bivanja in stik z naravo. na vzhodu se uredijo hotel, apartmaji,mladinski hotel ipd. in odprte vodne rekreacijske površine. parkiriščaso predvidena znotraj hotelskega objekta. na severu se uredijo gostinskotrgovski programi manjšega obsega, ki so od potoka sušice odmaknjeni (zunajkote poplavnosti) s pasom skupnih parkovnih površin. parkovne ureditve,sprehajališča, počivališča se uredijo pretežno ob sušici, na območju, ki jepod vplivom visokih voda, pa tudi med posameznimi območji druge namembnosti.ohranijo se razlivne površine za poplavne vode. vsi objekti so odmaknjeni odpotoka sušica s parkovno urejenimi površinami, ki služijo kot zelena zaledjaposameznih sklopov ureditev, pa tudi drugim obiskovalcem, sprehajalcem, sajje vzdolž potoka predvidena sklenjena peš pot.

9.2Nadomestna gospodarska cona je namenjena dopolnitvi programa tovarneAdria mobil in ureditvi večje površine za parkiranje tovornih vozil terobrtno-proizvodnim, storitvenim in trgovskim dejavnostim. Parcelna mrežain shema pozidave sta zasnovani kot razmeroma pravilna ortogonalna mreža.Območje je razdeljeno na južni del ob mestni ulici Straški cesti ter preostaliprostor. Južni del območja je obdelan bolj podrobno (projektna preveritevobjektov in zunanjih ureditev), saj gre za pomemben mestni prostor, v kateregase umestijo mestotvorne dejavnosti. Preostali prostor je razdeljenna območja postavitve objektov in na območja parkirišč.Odsek Straške ceste se na območju cone ureja po vzoru mestnega bulvarjana stiku gospodarskega kompleksa s koridorjem mestne vpadnice kot pomembnegajavnega prostora mesta. Vzdolž te ceste se umestijo javni programi,kot gostinstvo, motel, trgovina v poenoteno oblikovanem nizu objektov. Stem se oblikuje prepoznavna južna fasada cone, oblikovno usklajena ssosednjo tovarno Adria Mobil. Horizontalni in vertikalni gabariti ter fasadein strehe so poenoteni in usklajeni s sodobnimi principi arhitekturnegain urbanističnega oblikovanja. Vzdolž osrednje ceste se uredi pločnik zdrevoredom, ob križiščih na zahodni strani se uredijo ozelenjeni tlakovaniprostori za sedenje in počitek, ki se opremijo z urbano opremo. Ob prečnihinternih cestah so za lažjo orientacijo in boljšo urejenost območja potezedrevoredov.LILJANA JANKOVIČ GROBELŠEK, UDIAOPPN ZA NADOMESTNO GOSPODARSKOCONO OB STRAŠKI CESTIodgovorni projektant Liljana Jankovič Grobelšek, udiaprojektivno podjetje Acer Novo mesto d.o.o.soavtorji mag. Radovan Nikić, udig / Melita Muren, udia / Helena Vedrićlokacija / leto dokončanja projekta Novo mesto / 2008velikost območja 15,9 hatip sprejet OPPN

10.1LOCUS d.o.o.PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE KAMNIKPROJEKTNA SKUPINA LEON KOBETIČ, Udig / MANCA JUG, Udia /TOMAŽ KMET, Udia / NUŠA BRITOVŠEK, Udika / METKA JUG, UDIKA /MAJA ŠINIGOJ, UDIA / NINA LIPUŠČEK, UDIAZUNANJI SODELAVEC TOMAŽ SCHLEGL, UDIALOKACIJA OBČINA KAMNIKVELIKOST OBMOČJA 265,6 KM2OBČINA KAMNIK BO OHRANILA VLOGO ZGODOVINSKEGA IN KULTURNEGA SREDIŠČA SEVERNO-LJUBLJANSKE REGIJE TER S TRAJNOSTNO NARAVNIM PRESTRUKTORIRANJEM, OB OHRANJANJUIZJEMNIH NARAVNIH KVALITET, KRAJINSKIH VREDNOT IN STAVBNE DEDIŠČINE, VZPOSTAVILAPODOBO SODOBNE OBČINE IN PREPORZNAVNO IDENTITETO PREDALPSKEGA TURISTIČNEGASREDIŠČA V SLOVENSKEM IN SREDNJEEVROPSKEM PROSTORU.MESTO KAMNIK BO, Z OHRANJANJEM IN UVELJAVLJANJEM ZGODOVINE, KULTURNE DEDIŠČINE,IZJEMNE NARAVNE DANOSTI IN LEGE V PROSTORU TER CELOSTNO PRENOVO IN PRESTRUK-TURIRANJEM DEGRADIRANIH OBMOČIJ, VZPOSTAVILO IDENTITETO MODERNEGA PREDALPSKEGAMESTA, V KATEREM BODO TRADICIONALNE VREDNOSTE IN KVALITETA BIVANJA, USKLAJENJEZ RAZVOJNIMI TEŽNJAMI.

10.2Zagotavlja se razvoj Novega mesta kot programsko in funkcionalno terstrukturno in oblikovno urejenega in prepoznavnega središča nacionalnegapomena. Razvoj mesta se prilagaja naravni prostorski zgradbi, tako da sedolgoročno ohranja kakovosten mestni nepozidan prostor (Marof, mestnigozdovi in druge nepozidane vzpetine ter obvodni prostor Krke in pritokov).Poselitev Novega mesta se oblikuje kot urbana struktura z večjo gostoto invečjimi dimenzijami objektov, kar predvsem velja za nova jedra pozidave,območja prenove, ob mestnih vpadnicah in na območjih vozlišč. Konceptprostorskega razvoja Novega mesta temelji na: ohranjanju prepoznavnihmorfoloških značilnosti (okljuk Krke s starim mestnim jedrom in nepozidanimigriči), pomestenju mesta (mestotvorno oblikovanje objektov in zunanjih ureditev,posebej na lokacijah vzdolž mestnih vpadnic in križišč), ureditvi mestakolesarjev in pešcev (z gosto razvejanimi peš in kolesarskih površinami),usklajeni namenski rabi prostora (z ustrezno oddaljenostjo stanovanjskihsosesk od zanje najbolj motečih industrijskih območij, dobro razporejenimicentralnimi dejavnostmi ter omrežji javnih in zelenih površin), ideji o bivalnoprivlačnem mestu (zagotovitev raznovrstnih oblik bivanja v navezavi na zelenein rekreacijske površine) ter cilju o prepoznavnem univerzitetnem mestu(razvoj univerzitetnega središča s kampusom in športnim parkom v Drgančevjuin ureditev arheološkega parka na Marofu in močne nosilce gospodarstva).LILJANA JANKOVIČ GROBELŠEK, UDIAURBANISTIČNI NAČRT NOVO MESTOodgovorni projektant Liljana Jankovič Grobelšek, udiaprojektivno podjetje Acer Novo mesto d.o.o.soavtorji mag. Radovan Nikić, udig /mag. Jelka Hudoklin, udika / mag. Irena Selak, udglokacija / leto dokončanja projekta Novo mesto / 2008velikost območja cca 3823 hatip urbanistični načrt – strokovna podlaga za OPN

190

SLOVENSKA ARHITEKTURA IN PROSTOR 2007-2009Izdala/ Published byZbornica za arhitekturo in prostor SlovenijeVegova 8, 1000 Ljubljana, SlovenijaISBN 978-961-91674-9-6Vse pravice pridržane. / All rights reserved.katalog / catalog © 2009 ZAPSteksti / texts © Andrej Goljar, Petra Ostanek,Saša Piano, Liljana Jankovič GrobelšekPrevodi / Translations © Veris d.o.o.Lektoriranje / Proofreading © Veris d.o.o.Fotografije in drugi slikovni material so delo in lastarhitektov, če ni drugače navedeno. Dela so zaščitena zZakonom o avtorski in sorodnih pravicah ter so objavljenaz dovoljenjem avtorjev./ Photographs and other material are work and propertyof architects if it is not listed otherwise. Works are protecdedwith Act on Copyright and Related Rights and arepublished with permission of authors.Uredila / Editor Mika CimoliniOblikovanje / Design Boštjan Martinjak, Kabinet 01Tiskarna / Printing Littera Picta d.o.o.Naklada / Print run 300 izvodov / copiesKatalog je izšel ob pregledni razstavi članov Zborniceza arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) in podelitvestrokovnih priznanj za največje dosežke na področjuarhitekture, krajinske arhitekture in prostorskeganačrtovanja./ The catalog is published at the exhibition of the completedworks of members of the Chamber of Architectureand Spatial Planning of Slovenia and the awarding ofprofessional recognition for the greatest achievementsin architecture, landscape architecture and planning.