Ljubljana, št. 5, avgust 2010

Odprt jeCenterStožiceCenter Stožice, ki se razprostira na 180.000 m 2površine in bo imel po izgradnji trgovskegacentra z 80.000 m 2 prodajnimi površinamiprihodnje leto tudi 3800 parkirnih mest (v lastiMestne občine Ljubljana je 1280 parkirišč posistemu P+R), je odprl vrata obeh vrhunskihšportnih objektov – večnamenske dvorane instadiona – 10. avgusta. Tega dne je Ministrstvoza okolje in prostor RS zasebnemu partnerju vprojektu (GREP, d.o.o.) za dobo devetih mesecevizdalo Odločbo o poskusnem obratovanju prveetape Športnega centra Stožice. Pri objektihza množično uporabo je izdaja odločbe oposkusnem obratovanju običajna praksa, ker jepotrebno v tem času izvesti prve meritve hrupain elektromagnetnega sevanja.Otvoritveno prijateljsko tekmo v dvoraniCentra Stožice sta na ta težko pričakovani danodigrali košarkarski reprezentanci Slovenijein Španije, otvoritveno tekmo nogometnegastadiona pa v sredo, 11. avgusta 2010, nogometnireprezentanci Slovenije in Avstralije. Obe tekmista bili do zadnjega kotička polni navdušenihgledalcev, navijačev in najuglednejših javnihosebnosti.S tem se je začelo novo obdobje v zgodovinislovenskega in ljubljanskega športa, kitako med strokovnjaki kot ljubitelji žanjesoglasno navdušenje nad vrhunskima novimapridobitvama športne infrastrukture, ki se jimabosta prihodnje leto pridružila še novi trgovskicenter z unikatno ponudbo in velike parkovnepovršine z zunanjima igriščema za košarko inodbojko ter rolkarski park.Stadion, ki obsega 25.000 m 2 površine insprejme 16.100 obiskovalcev, bosta uporabljalaNogometni klub Olimpija in slovenskanogometna reprezentanca, dvorano, zgrajenona površini 14.000 m 2 in s kapaciteto 12.400sedežev, pa košarkarji Uniona Olimpije,odbojkarji ACH Volleya, rokometašice Krima inreprezentance nekaterih drugih športnih panog.Oba objekta z medijskim središčem za 300novinarjev sta tudi odlični prizorišči za velikespektakelske in kulturne prireditve, ki jih boLjubljana gostila že v najbližji prihodnosti.Začetek sanacije opuščenegramoznice : 16. junij 2008Čas intenzivne gradnje stadiona,večnamenske dvorane in noveštajerske vpadnice – Titove ceste:17. april 2009 - 10. avgust 2010Projektant stadiona invečnamenske dvorane spripadajočo infrastrukturo: SadarVuga ArhitektiProjektant cestne in drugeinfrastrukture: LUZPogodbena vrednost naložbestadiona z večnamensko dvorano:97,2 milijona evrov z DDV.Fotografije: Miha Fras

VsebinaKolumna: Ljubljana v srcu3Sporočilo spomenika,ki presega čas in prostorCenter Stožice 2Maca Jogan: Sporočilo spomenika,ki presega čas in prostor 3Peter Vilfan:Otvoritev Centra Stožice 4Sprejet Občinskiprostorski načrt MOL 5Emi Vega: Kvalitetain cena novih stanovanj 8Milček Komelj, Darja Lesjak, SrečkoTrunkelj, Matjaž Krainer: Kobetovin Brdarjev Mesarski most 12Ana Nuša Kerševan, Dragica Čadež,dr. Vida Deželak Barič,Spomenik ženskemu pogumu 16Španski borci, novo mestnokulturno središče 19Center urbane kulture Kino Šiškapo enem letu 20Trubarjeva hiša literature, Pionirskidom, Kinodvor, Potujoča knjižnicain Knjigarna Konzorcij v svetovniprestolnici knjige 21200 let Botaničnega vrta Ljubljana 25Ljubljana – pametno mesto 27Evropski teden mobilnosti 28Zadrževalni bazenikanalizacijskega sistema 30Nagrajena fotografijaMarka Paramentića 31Jesenska ponudba in prireditveljubljanskega podeželja 32Dogajanje in športna ponudbav četrtnih skupnostih 34Svetovno prvenstvov kajak kanu slalomuin druge športne prireditve 40Nova celostna grafična podobaljubljanskega športa 43Razpis mestnih štipendij 44Okoljske meritve 47Razpis za 15. Ljubljanski maraton 48Fotografije na naslovnici:Zgoraj: Otvoritvena prijateljska nogometnatekma Slovenija - Avstralija na stadionu vCentru Stožice, foto: Miha FrasFotografije na strani 2:Večnamenska dvorana in stadion Stožice znotranjimi prostori obeh objektov, foto: MihaFrasAvtorica nepodpisanih besedilje odgovorna urednica Nada Šumi.Izdajatelj: Mestni svetMestne občine Ljubljana,Mestni trg 1. Zanj:župan Zoran Janković.Uredniški odbor: MitjaMeršol (predsednik),Vesna Kos - Bleiweis, dr.Jožef Kunič, Eva StrmljanKreslin, Marija Šterbenc.Odgovorna urednicain lektorica: Nada Šumi,kontakt: 041/737 863,glasilo.ljubljana@ljubljana.si. Avtorica logotipa:Petra Černe Oven,Studio ID, Oblikovalskazasnova: Miljenko Licul.Naslov uredništva:Glasilo Ljubljana,Dalmatinova 1, Ljubljana.Tisk: Set d.o.o., Grafičnapriprava: Lupa design.Naklada: 118.000 izvodov.Natisnjeno na okoljuprijaznem papirju. Glasilobrezplačno prejme vsakogospodinjstvo v Mestniobčini Ljubljana.Če bi znameniti ljubljanski župan Ivan Hribar oživel in se s sprehajalno palico terslamnikom v avgustovskem popoldnevu podal v srce Ljubljane, ga med hojo po udobnona novo tlakovanih poteh v starem mestnem jedru ne bi motili hupajoči avtomobili inumirjeno bi se ustavil zdaj tu zdaj tam, si ogledal vabljivo izložbo, potem pa se odpravil nasprehod po prenovljenem obrežju Ljubljanice. Tu bi kmalu z veseljem odkril, da je nekajnovih mostov in da je vse zelo živahno, da je povsod veliko ljudi, domačih in tujih. Ko biprečil Mesarski most, bi se mu verjetno prikradla melodija »Sur le pont d'Avignon …« in že bizačel ubesedovati priložnostno pesem v slovenščini za nove potrebe meščanov.Ob znakih utrujenosti bi sedel na kakšno od številnih novih klopic, se predal opazovanjumimoidočih, popil po izbiri kakšno pijačo, odobravajoče pomahal sedanjemu naslednikuv tem mestu in se napotil po svoji raziskovalni poti naprej. Ko bi prišel v bližino Tržnice, bitam v enem kotu uzrl tri ženske postave, nov spomenik, ki ni ravno preveč viden in tudine previsok. »Pa ne, da so postavili spomenik branjevkam! Sicer so bile branjevke izrednopomembne za preživetje meščanov že od nekdaj, ampak, da bi jim postavljali spomenike,to pa ni ravno običajno,« bi pomodroval in stopil bliže, da bi odkril, kaj pravzapravpredstavlja ta spomenik.Ob občudovanju privlačne mojstrovine bi spoznal, da je to spomenik pogumnim ženskam,ki so se množično upirale okupatorski fašistični strahovladi v času druge svetovne vojne.Iskrica radosti bi prešinila njegovo srce in navdušeno bi odobraval to dejanje: »To je panekaj drugega, to je pa nekaj več kot le branjevstvo. In to v času, ko je vsa Evropa ječalapod fašističnim in nacističnim škornjem. Takšna dejanja pa so vredna, da jih s spomenikipričvrstimo na vidno obzorje zgodovinske krajine. Naj te tri predstavnice množicepogumnih in upornih žensk govorijo zdaj in v prihodnje, da so takšna pokončna dejanjagradniki v temeljih, na katerih stoji sodobna slovenska družba.«In ko bi župan Hribar krenil naprej po svoji raziskovalni poti, bi si rekel »Oh, ko bi bilše enkrat župan, zdaj, ko je moja Ljubljana prestolnica države!« Pa bi se najbrž hitropomiril, ko bi videl, kako si sedanji župan srčno prizadeva, da bi plemenita dejanja, ki soomogočila preživetje ne le mesta, temveč celotnega naroda, našla svoje spoštljivo mesto vnepremakljivem zgodovinskem spominu.In kaj lahko porečem kot sprehajalka po srcu Ljubljane, ko gledam spomenik v sodobnihduhovnih »vremenskih« razmerah. Predosamosvojitvene napovedi, kako se bodo »vremenazjasnila«, se niso prepričljivo izpolnile, oblaki spravljivega dežja se pogosto spreminjajo voblake z zrni toče, ki jih prepuščajo tudi mreže, ki naj bi preprečevale njihove razdiralneučinke. Morda pa bi bilo potrebno nekoliko pregledati mreže; ali so tako redke, da v imenuspoštovanja različnosti dopuščajo, da se poskuša tajiti konkretne okoliščine, vzroke inpovzročitelje, ki so sprožali ženske množične demonstracije z zahtevami za osvoboditevzaprtih mož, bratov, očetov. Za sporočilo spomenika, ki presega čas in prostor, je pomembenodgovor na vprašanje, zakaj je do upornih delovanj žensk prišlo in za kakšne cilje so seborile.Če bi se tedaj upoštevalo »spoštovanje različnosti«, kot je v sodobnosti obrambno geslo zaumik s (so)povzročiteljskega položaja, potem ne bi smelo biti požganih domov in streljanjatalcev, ne bi bila Ljubljana veliko taborišče, ne bi mogla delovati MVAC, ne bi bilo več desettisoč jetnikov v koncentracijskih taboriščih, in tudi ne bi bilo potrebnih demonstracij žensk.Pogumne ženske, ki niso pristajale na takšno različnost, so se z mnogimi demonstracijamiborile za večjo pravičnost, zato so tudi 21. junija 1943 iskale pomoči pri vseh, ki so bili zauresničevanje načela pravičnosti odgovorni in so to načelo javno tudi nenehno poudarjali.Spomenik v spomin pogumnim ženskam Ljubljane zato s svojim »presežnim« sporočilomnagovarja posameznike in skupnost k prizadevanjem za miroljubno prihodnost Slovenijeznotraj Evropske unije. Prizadevanje za svobodo, mir in za spoštovanje dostojanstvaslehernega človeškega bitja in nacionalne skupnosti namreč je bilo in bo vedno in v vsehokoliščinah teptanja človekovih pravic častno dejanje.Ker sem premišljevanje začela z domačo zgodovinsko osebnostjo, naj končam z domnevoo svetovno znani ženski. Če bi bilo v Amsterdamu v času druge svetovne vojne tolikopogumnih žensk, kot jih je bilo v Ljubljani (in sploh v OF), potem bi Ana Frank morebitipreživela to vojno.Zaslužna prof. dr. Maca Jogan

V središču4Stožiška lepotica in stožiški lepotecna zemljevidu vrhunske športne infrastrukturePeter VilfanV torek, 10., in sredo, 11. avgusta,se je v Ljubljani in Sloveniji zgodilotisto, na kar smo čakali skoraj 50 letin za kar smo mislili, da je praktičnoneuresničljivo, neizvedljivo in bovedno ostalo samo želja oz. sanjepeščice najbolj optimističnihšportnih navdušencev. Sam sembil vedno med tistimi, ki so verjeli,da je nemogoče mogoče! Danapovedi in obljube župana ZoranaJankovića niso samo prazne besedein predvolilne puhlice, da velikiprojekti niso monopol samo takoimenovanih velikih in da smo tudi vSloveniji oz. zdaj že nekaj desetletijmoji Ljubljani sposobni njihoveuresničitve.Težko je na papir zgrniti vse tiste občutke,ki so me obhajali, ko sem se najprej v torekodpravljal v stožiško lepotico in nato še v sredona stožiškega lepotca, kot ju je posrečenopoimenoval župan. Navdušenje, veselje,neizmerno zadovoljstvo, nestrpno pričakovanje,celo strah (bo vse v redu?) so bili občutki,ki so se iz minute v minuto menjavali in sekot mehur razblinili, ko sem pred dvoranozagledal množico navdušenih Ljubljančankin Ljubljančanov. Ko sem končno vstopil v to(tudi zame) najlepšo dvorano v Evropi, sem senaježil ob pogledu na več kot 12.000 gledalcev,ki so si brez izjeme navdušeno, mnogi šokirano,vzhičeno in z nejevero v očeh ogledovali tisto,kar je bila še pred nekaj leti čista utopija.Tako v dvorani kot naslednji dan na stadionu soznani in neznani svoje navdušenje kazali na storazličnih načinov, kljub temu pa so mi tri slikenajbolj ostale v spominu. Slika ena: znani igralskipar Branko Djurić in Tanja Ribič sta ob prihoduna tribuno nove dvorane samo nemo stala inopazovala dogajanje okoli sebe, dokler nistadružno ugotovila: »Ne moreva verjeti, da stojiva vtaki dvorani in da se to dogaja v Sloveniji«! Slikadve: pred nogometno tekmo na novem stadionusem stal z Jožetom Jagodnikom, nekdanjimkošarkarjem, novinarjem in televizijskimvoditeljem, poslancem, predsednikomnogometnega kluba Maribor v času, ko je taigral v evropski ligi prvakov. Njegove besede:»Jaz danes nisem prišel v Ljubljano, ampak vEvropo!« Slika tri: obe otvoritvi sta bili uspešnoFoto: Miha FrasttNepozabni zgodovinski 10. avgust 2010, ko je prijateljska košarkarska tekma med reprezentancama Slovenije in Španije odprlavrata Centra Stožice z vrhunsko večnamensko dvorano in popolnoma prevzela športne navdušence, strokovnjake in navijače.opravljeni in v petek sem se odpravil v svojostaro bazo, savno v Tivoliju. In kot vednosrečal legendarnega fizioterapevta UnionaOlimpije, slovenske košarkarske in nogometnereprezentance, nekdanje jugoslovanskereprezentance in številnih drugih vrhunskihslovenskih športnikov - Toneta Šercerja – Dasota.Bil je v neštetih dvoranah in stadionih po svetu,toda po obisku Stožic mi je preprosto rekel:»Peter, povej županu, da sem se počutil kot, bi bilv nebesih!«To pa seveda še ni vse, saj bo celoten komplekssvojo dokončno obliko in vsebino dobil šele čezkakšno leto, ko bodo zaključena vsa preostala dela,ki zajemajo zunanjo ureditev, ureditev parkiriščin izgradnjo trgovskega centra. Predvsem zunanjaureditev bo tista, ki bo uporabnikom še kako všeč,saj bo namenjena rekreaciji, razvedrilu in zabavi,torej vsem in ne samo ljubiteljem vrhunskegašporta ali drugih prireditev, ki jih bo v centruStožice prav tako veliko.Slovenski šport je s Stožicami končno indokončno dobil tisto, kar mu je vse odosamosvojitve (pa tudi prej) manjkalo. Objekta,ki zadovoljujeta vse evropske in svetovnestandarde, kjer bodo športniki in športniceimeli maksimalne pogoje za treninge in tekme,različne športne organizacije in klubi pamožnost kandidiranja tudi za velika mednarodnatekmovanja ali posamezne dogodke. Ob tem paupam, da bo njuno odprtje dalo nov zagon tudiljubljanskemu vrhunskemu športu in spodbudilovse tiste, ki pri tem lahko pomagajo!Projekt Stožice pa je tudi veliko zmagoslavjeljubljanskega župana Zorana Jankovića,brez katerega dvorane in stadiona, vsaj vtaki obliki, še dolgo ne bi bilo! Veliko jestavil na ta projekt, bil je prvi, ki je jasnoin glasno povedal in napovedal, da boLjubljana in z njo Slovenija v času njegovegamandata dobila mesto tudi na zemljeviduvrhunske športne infrastrukture. Z osebnimangažiranjem, nadziranjem, vztrajnostjo,energijo in nenehnim iskanjem rešitev vsituacijah, ko bi večina že zdavnaj odnehala, jeomogočal nadaljevanje in obenem preprečevalzaustavitev projekta, ki bo še najboljzaznamoval njegov prvi županski mandat.Zaradi njegove izjemne javne in medijskeizpostavljenosti so in bodo ostali v sencimnogi drugi, za Ljubljano in njene prebivalceprav tako pomembni in veliki projekti, ki jihje skupaj s svojimi sodelavci začel in v večinizaključil v teh skoraj štirih letih. Za mnoge odnjih prav tako mnogi niso ali niso hoteli verjeti,da jih je mogoče izpeljati.Pred štirimi leti, ko sem se pridružil listiZorana Jankovića sta me vodila dva razloga.Prvi je bil najino več kot tridesetletnopoznanstvo in védenje, da je Zoran Jankovićčlovek, ki drži svojo besedo, ki obljubljenoizpolni in ki ga nobena ovira ne ustavi. Drugije bila njegova napoved izgradnje športnedvorane in nogometnega stadiona! Oboje jeizpolnil in zame je in bo najboljši ljubljanskižupan vseh časov!

UrbanizemSprejet je ključni dokumentsedanjega mandataObčinski prostorski načrt MOL za trajnostni razvoj Ljubljane5Foto: Alenka RebecNova ureditev nabrežja na Bregu je močno spremenila način doživljanja in utrip najožjegasredišča in Ljubljani vtisnila pečat prelepe intimne evropske metropole.Konec julija in začetek avgusta sta tradicionalno višek poletnega mrtvila vmestih, ko večina prebivalcev pobegne nekam na morje. A kdor je Ljubljanoletos zapustil v začetku julija in se bo vrnil enkrat te dni, bo prišel v močnospremenjeno mesto. Nova dvorana in stadion v Stožicah sta premaknilaepicenter masovnega športnega dogajanja iz Spodnje Šiške na drug konecmesta, Mesarski most in nove ureditve ob Ljubljanici pod Bregom pa so močnospremenili način doživljanja in delovanja najožjega središča. Ne glede na to, kakokdo ocenjuje posamezne objekte in ureditve, je treba ugotoviti, da se kaj takega vmestu ne zgodi prav pogosto, in verjetno bo šele časovna distanca kakšnega letaali več omogočila dojeti, kako se je mesto in življenje v njem s tem spremenilo.Tako lahko že malo bolje ocenimo, kaj je za Šiško pomenilo lansko odprtje KinaŠiška, kaj za Staro Ljubljano zaprtje za motorni promet pred skoraj tremi leti inkaj lanska sprememba prometnih režimov v več predelih mesta. Spremembe zavsakdanje življenje prebivalcev so v vseh primerih res velike. Šiškarji večinomazelo hvaležno sprejemajo novo pridobitev, saj so ob vrsti koncertnih dogodkovdobili prijeten prostor srečevanja v svojem lokalnem okolju, ki mu manjka le šebolj privlačen javni prostor pred njim. Preureditev Stare Ljubljane je navdušenjepožela zlasti med vsemi zunanjimi uporabniki tega dela Ljubljane, ki jih nikakorni malo, nekoliko manj pa med samimi prebivalci. Precej slabše pa so sprejetelanske prometne ureditve na Prulah, na Kodeljevem ali za Bežigradom. Če maloposplošimo, bi lahko postavili tezo, da so tudi s časovne distance bolje ocenjeniprojekti in ureditve, ki jih je javnost še pred izvedbo bolje poznala. Nasprotnos tem so ureditve, o katerih ni bilo nikakršne javne diskusije, med njimi so vsespremembe prometnih režimov, težje sprejemljive. Preveritev te teze bi mordalahko bila različna ocena javnosti na eni strani Mesarskega mostu, ki je bilizbran na javnem natečaju, ter na drugi strani ureditev nabrežja Ljubljanice podBregom, ki nas je mnoge močno presenetila. Bomo videli.(Uvodnik 10. številke spletnega Novičnika Mreže za prostor IpoP)Mestne svetnice in svetniki so je na seji mestnega sveta 5. julija 2010 sprejeli Občinski prostorski načrt Mestne občine Ljubljana. Sprejem tega dokumenta,ki bo usmerjal dolgoročni razvoj Ljubljane v prostoru do leta 2027, so načrtovalci označili za »civilizacijski dogodek« in »velik dan za Ljubljano«.Več kotdvesto strokovnjakov različnih prostorskih ved je v njem »prisluhnilo različnim pobudam in izkazanim razvojnim potrebam Ljubljane«, je bilo povedanona predstavitvi. Z načrtovanjem več razvojnih površin, kot je trenutno potrebnih, naj bi novi prostorski načrt vplival na sprostitev trga zemljišč, kar naj biposredno vplivalo na cene nepremičnin. Prav znižanje cen nepremičnin pa je eden od ciljev novega prostorskega načrta, je ob predstavitvi na mestnemsvetu poudaril operativni vodja projekta Tomaž Souvan. Namesto sto tridesetih prostorsko ureditvenih aktov iz raznih časovnih obdobij in različnihpristopov novi Občinski prostorski načrt v enem dokumentu enotno obravnava ves teritorij občine. V novem načrtu je bolj kot kdaj koli upoštevano načelotrajnostnega razvoja. Vanj je vtkana tudi zahteva po trajnem spremljanju okoljskih kazalcev, še posebej v pogledu prometne politike. Opredeljene sopovršine za parke, gozdove s posebnim namenom, javno zelenje. Prvič je opredeljeno tudi celotno omrežje kolesarskih poti, obvodni svet, območja zavrtičke; zanje je predvidenih 22 lokacij na 46 hektarih zemljišč. Poseben uspeh sodelavcev Oddelka za urejanje prostora je tudi začetek priprave državnegaprostorskega načrta za območje železniškega vozlišča Ljubljana, pri katerem sodeluje Mestna občina Ljubljana kot enakopravna partnerica.Pri pripravi usklajenega predloga prostorskega akta je uprava proučila tudi pripombe občanov, ki so jih podali med drugo javno razgrnitvijo dopolnjenihosnutkov OPN od 15. decembra 2009 do 15. januarja 2010. Stališča do podanih pripomb so razporejena po četrtnih skupnostih MOL, v ločenem dokumentupa so odgovori na splošne pripombe dosegljivi na spletni strani MOL. Vpogled v stališča do pripomb je zagotovljen tudi na sedežih četrtnih skupnosti včasu uradnih ur, vpogled v celotno gradivo Občinskega prostorskega načrta MOL pa na Oddelku za urejanje prostora Mestne občine Ljubljana, Poljanskacesta 28, prav tako v času uradnih ur. Objava Občinskega prostorskega načrta MOL v Uradnem listu RS je zadržana zaradi prejetega Predloga za razpisreferenduma in Pobude volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma na sprejeti strateški in izvedbeni del Občinskega prostorskega načrta, kar vničemer ne zmanjšuje pomena opravljenega triinpolletnega dela.Na tiskovni konferenci 6. julija, kjer sta novi Občinski prostorski načrt predstavila podžupan prof. Janez Koželj in načelnik Oddelka za urejanje prostora mag.Miran Gajšek, je župan Zoran Janković poudaril, da gre za »ključni dokument tega mandata« in da je »plan je nastal na osnovi stroke in za ljudi«.Vzorčni prostorski načrt za celotno SlovenijoPodžupan prof. Koželj je na predstavitvi poudaril, da bo imel načrtvrsto blagodejnih učinkov na razvoj mesta. »Občinski prostorski načrtje prvi celovit in dolgoročni urbanistični načrt po letu 1986, ko je bilsprejet dokument Ljubljana 2000. To je prvi prostorski načrt Ljubljane,ki opredeljuje prvine glavnega mesta samostojne države in članice EU.Hkrati je to prvi prostorski načrt Ljubljane v sistemu tržnega gospodarstvain v pogojih parlamentarne demokracije. To je tudi prvi prostorskinačrt nastajajočega regionalnega mesta, največjega mesta v državi, malemetropole, hkrati pa prvi prostorski načrt v smeri trajnostnega razvojain blaženja podnebnih sprememb. Glede na status glavnega mestain kompleksnost problemov, s katerimi se sooča, naj bi bil Občinskiprostorski načrt MOL preizkus in vzorčni primer prostorskih aktov za vsodržavo.«Prehod iz sistema javne v sistem prevladujoče zasebne lastninenepremičnin pomeni prehod iz normativnega v dogovornourbanistično načrtovanje»Sodobni urbanizem ne vlada prostoru tako, da se postavlja nad ljudi, ampakse skuša zbližati z njihovimi interesi, z njihovimi predstavami in pričakovanji,jim slediti, jih usklajevati in jih usmerjati,« je kot premalo razumljeno dejstvopojasnil prof. Koželj. »Hkrati pomeni prehod iz pasivnega dovoljevanja, nakaterem je temeljil nekdanji urbanizem, v dejavno usmerjanje in povezovanjepobud. Prav pobude so motor in generator novega prostorskega načrta. Pri temso se načrtovalci soočili s temeljnimi vprašanji, kako ponovno vzpostaviti večjavne kontrole nad samodejnimi procesi delovanja trga oziroma kako aktiviratirazpoložljive planske instrumente, medtem ko drugih, kot so zemljiški, finančni,davčni in tržni instrumenti, še nimamo vzpostavljenih. Drugo takšno vprašanjeje bilo, kako znotraj togo postavljenih zakonskih okvirov oblikovati plan, ki bodovolj prožen in prilagodljiv, da bo lahko usmerjal in povezoval razvojne projekte ter

Urbanizem6Sprejet je ključni dokumentObčinski prostorski načrt MOL za trajnostniFoto: Dunja Wedam24. avgusta je župan Zoran Janković skupaj z donatorjem Jožetom Anderličem odprl Žitnimost avtorja prof. Borisa Podrecce, brv čez Ljubljanico v podaljšku Usnjarske in Gestrinoveulice, in gasilsko črpališče z vstopno-izstopnim mestom pri Rdeči hiši arhitektke BredeBizjak. Brv je dolga 36 metrov in široka 3,8 metra. Ima razširjeno pohodno razglednopovršino s klopmi v širini 5,3 metra. Most nosi ime po Žitnem trgu, kakor so sedanjiAmbrožev trg poimenovali ob koncu 19. stoletja.res številne pobude v smeri dolgoročnega razvoja mesta in regije. Načrtovalci so se vesčas trudili, da pripravijo bolj odziven dokument na dinamiko sprememb s tem, da soposkušali kombinirati regulacijski urbanizem, ki pogojuje in usklajuje zasebne pobudev skladu s splošno postavljenimi cilji, in operativni urbanizem, v okviru katerega javnisektor, kot je Mestna občina Ljubljana, spodbuja in dejavno usmerja spremembe vprostoru v skladu s postavljenimi cilji.«Plan uresničuje vizijo, ki jo v prostor prevaja parcelno natančno»Gre za izredno zahteven proces, kako neke abstraktne vrednostne postavke, napisanein dogovorjene, prenesti v živi prostor na centimeter natančno,« pojasnjuje prof. Koželj.»Projekt je zahteven tudi postopkovno, kajti gre za prvi resni preizkus zakonskih inpodzakonskih določil, za obvladovanje zapletenega procesa odločanja in pridobivanjanajrazličnejših soglasij od različnih prostorskih oziroma okoljskih sektorjev. Noviprostorski načrt je pravzaprav sinteza vsega tistega, kar vemo o sodobnem urbanizmu,in kar lahko znotraj zakonskih okvirov izpopolnimo vsaj metodološko. Pomislimosamo na zajemanje in obdelavo podatkov, ki so ključno izhodišče vsakega plana,védenje, kaj je se v prostoru realno dogaja in kaj se lahko v njem realno zgodi.Prav tako smo morali v pravilnik odloka zbrati seznam pravil, pogojev in meril zaumeščanje in gradnjo, opredeliti faktorje in kategorije, povzeti definicije, na novoopredeliti stavbne tipe, skratka, postaviti urbanistična pravila za splošno uporabo, ki najustrezajo velikosti in naravi Ljubljane na eni in viziji njenega razvoja na drugi strani. Vnačrtovalskem procesu smo morali spodbujati, povezovati in usklajevati pobude in jihtudi zavračati. Šlo je torej za uveljavljanje strateških usmeritev, ki izhajajo iz ugotovljenihproblemov in opredeljenih ciljev razvoja tega mesta: Načrtovanje je vsekakor povezanoz uveljavljanjem vrednot, četudi izhaja iz razreševanja realnih problemov v smerispreminjanja razvojnih teženj. Zato je načrtovanje tudi politično delovanje, vendarstrokovno, in ne ideološko. Projekt je bil tudi komunikacijsko zahteven, saj se srečujez nizko ravnijo urbane kulture pri nas, ki ozke zasebne interese pogosto artikulira zajavne, za soočanje z različnimi javnostmi, ki ne znajo poslušati stališč, ki se ne zanjodogovarjati, ampak do konca vztrajajo na začetnih izhodiščih.«Zgoščanje mesta navznoter in zaustavljanje izseljevanja naprimestno podeželje»Strateški del OPN temelji na pomembni odločitvi, da gradimo mesto navznoter, daomejujemo njegovo širjenje proti robovom, da razvijamo mesto na prenovi in nazgoščevanju. Ob tem se mi zdi pomembno poudariti, ker se o tem premalo govori, daje Ljubljana še vedno 'shrinking city', mesto, ki se krči. Četudi smo v zadnjih letih zavrliizseljevanje iz mesta, se prebivalci Ljubljane še vedno radi izseljujejo v sosednje občinein na podeželje, od koder se vsak dan vozijo v mesto v službo, kar povzroča okoljsko inprometno krizo ter druge težave pri funkcioniranju mesta, recimo pri vrtcih. Na drugistrani se je treba zavedati, da ima Ljubljana še vedno znaten potencial nezazidanih,opuščenih ali slabo izkoriščenih stavbnih zemljišč, bodisi v t. i. degradiranih urbanihobmočjih bodisi v degradiranih naravnih območjih. OPN jasno kaže, da želimo gradnjoodločno preusmerjati v ta območja in vsaj zaustaviti izseljevanje, pri čemer bi povrniliprebivalce mestu in ponudili mesto novim prebivalcem. V ta namen smo ponudili noverazvoje površine za več različnih tipov stanovanj in nove poslovne proizvodne cone.«»Ljubljana na primer nujno potrebuje nove proizvodne površine v sodobnih,poslovno tehnoloških conah, ki jih bilo že v dopolnjenem osnutku OPN manj,kot jih je bilo v predvidenih v veljavnem prostorskem načrtu Ljubljana 2000.Predlagane nove proizvodne cone, nove cestne povezave, nove ureditve vpadnic,nove komunalne ureditve so naleteli na radikalen odpor civilnih iniciativ in četrtnihskupnosti, kar daje vtis, kot da bi se moralo mesto odpovedati praktično vsemu, karpotrebuje za svoj razvoj in preobrazbo.«Odgovori na kritike Občinskega prostorskega načrta»Občinski prostorski načrt, ki je bil dvakrat predstavljen javnosti, je doživel vrsto kritik.Prva in najpomembnejša je ta, da je premalo usmerjevalen, da je preveč odziven,preveč servilen, preveč liberalen, preveč popustljiv in uslužen do lastnikov zemljišč,do nepremičninskih in gradbenih podjetnikov, da je, skratka, premalo normativen,premalo doktrinaren, ko zagovarja bolj ohlapen, t. i. dogovorni urbanizem. V odgovorna to sem že večkrat poudaril, da namreč sodoben plan, če ga primerjamo z drugimi,vsaj v Evropi, ne zgolj določa, ampak predvsem omogoča razvoj, za katerega postavljapogoje. Potemtakem se plan ne odloča na idealih, na utopičnih predstavah, ampak nazbliževanju nasprotij in usklajevanju konkretnih interesov v prostoru.Kritiki ves čas ponavljajo, da plan služi ozkim interesom kapitala. Žal se nočejosprijazniti z dejstvom, da je planiranje v tržnem gospodarstvu in ob pogojih – to trdimiz lastnih izkušenj – pri nas preveč zaščitene zasebne lastnine, bistveno drugačnood družbenega planiranja prav v tem, da temelji na usmerjanju naložbenih pobud,usklajevanju in dogovarjanju med javnim in zasebnim, občim in posamičnim. Dotega ključnega premika pogleda še ni prišlo. Zanimivo je, da najhujši kritiki, politiki,urbanisti, arhitekti, kot tudi nekdanji minister še vedno stavijo na doktrinarniurbanizem, na dogmatsko paradigmo, četudi jo je že zdavnaj povozil čas, ki je pomoje najpomembnejša kategorija planiranja.Naslednja kritika je, da plan zagotavlja velike zaslužke vplivnimlastnikom zemljišč.Na to preprosto odgovarjam, da poteka razporejanje namenske rabe po splošnihmerilih zmogljivosti in primernosti prostora za posamezne rabe ob pogojihskladnosti rab, in to ob zagotovljenem javnem vpogledu v zemljiško knjigo.Določanje rabe je zahtevno opravilo stroke, ki ima svoja načela, svoje metode in svojetehnike. Ime lastnika zemljišča ali nepremičninske agencije torej ne igrata pri temnobene vloge.Naslednja kritika je, da je plan koruptiven. Potemtakem so vsi plani v Slovenijikoruptivni. Pritiskov na spremembo namembnosti iz kmetijskih v stavbna zemljiščane uravnava plan, ampak bi jih moral, tako kot v vseh državah OECD-ja, uravnavatidavek na spremembo namembnosti oz. davek na planski dobiček. To so fiskalniinstrumenti, ki uravnavajo rabo zemljišč in njeno spreminjanje, ni pa to mogočepripisati funkciji plana.Najbolj znana floskula kritikov je, da plan namenja mestne zelene klinepozidavi. Primerjava OPN s planom Ljubljana 2000 nasprotno temu kaže, da tudinovi plan ohranja kline in zelene preduhe skoraj v isti meri kot tisti iz leta 1986.Naslednja je kritika, da plan ni realen, ko predvideva glede na demografskeprojekcije preveč površin za gradnjo stanovanj in premalo za druge rabe.Kolikor mi je znano, načrtuje večina mest večjo zalogo stavbnih zemljišč, kot joizkazujejo dejanske potrebe, če drugega ne, že zaradi prej omenjene možnostivplivanja na trg z nepremičninami. Žal zazidljivosti načrtovanih stavbnih zemljiščni bilo mogoče terminirati glede na načrte komunalnega opremljanja. Prav tako jebila večina izkazanih pobud lastnikov zemljišč za gradnjo stanovanj na eni strani, nadrugi pa ni bilo mogoče uporabiti učinkovitih planskih instrumentov za usmerjanjev druge rabe. Tu velja povedati, da ne vidim pravega smisla v določanju obveznerabe po prosti presoji načrtovalcev, če za to ni niti izkazanih pobud lastnikov zemljiščniti ni na voljo drugih instrumentov za pogojevanje obvezne rabe. Vsi poznamozapletene postopke, ko je bilo treba v zadnjih desetletjih pravzaprav za vsak podrobniprostorski akt najprej sprejeti spremembo dolgoročnega plana. Temu smo se izognilitako, da smo, kjer je bilo to mogoče, predvideli določen tip mešane rabe in smot. i. izključno rabo načrtovali le na zemljiščih v javni lasti, drugod pa smo se držalimetode kombinacije rab, ki npr. pušča odprta razmerja med stanovanji in drugimi,kompatibilnimi rabami. Koncept mešane rabe se vedno bolj uveljavlja vsepovsod posvetu, saj omogoča, da so planska določila bolj prožna in s tem bolj življenjska, planpa vseeno opravlja določeno usmerjevalno funkcijo.S kritiko, da plan ni vzdržen, se prav tako ne morem strinjati, saj sledi OPN strategijirazpršene koncentracije. Ta temelji na zgoščevanju in reaktiviranju že urbaniziranih'brown field' območij ob linijah javnega prevoza. Največji razvojni kompleksi stavbnihzemljišč, kamor vseljujemo nove funkcije, so tisti ob vpadnicah, iz katerih se je izselilapropadla industrija.Kritiki pravijo tudi, da plan ne ščiti kmetijskih zemljišč. Opozoril bi na neskladjemed dvema sektorjema oz. neskladju med Zakonom o prostorskem načrtovanju

Urbanizem7sedanjega mandatarazvoj LjubljaneFoto: Dunja WedamZavod Turizem Ljubljana je v sodelovanju z Društvom ljubiteljev vrtnic Slovenije poskrbel zaprenovljeno ureditev rožnega vrta v Tivoliju s 160 novimi vrtnicami, tudi vrtnico Prešeren žlahtniteljaakademika prof. dr. Matjaža Kmecla. Postavljenih je tudi 12 ležalnikov po zamisli Ivane Antolović.in Zakonom o kmetijskih zemljiščih. Po prvem je dovoljeno, da lokalne skupnostispreminjajo namembnost kmetijskih zemljišč za potrebe zaokroževanja in širitvenaselij, po drugem o tem odloča Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,in to po lastnih merilih. Tu bi rad opozoril, da si urbanisti že dvajset let prizadevamoza to, da bi imel Zakon o prostorskem načrtovanju status krovnega zakona. Topomeni, da bi se morali v procesu načrtovanja naselij in razporejanja rab v prostoruvsi pristojni sektorji med seboj usklajevati, ne pa, da imata okoljski in kmetijski sektorpri tem ključno besedo. Dejansko ta dva sektorja odločata tako, da morajo občinskisveti njihove brezprizivne odločitve sprejeti, zato prihaja ves čas do nasprotovanj indramatičnih zapletov.Navajam stališče dr. Ivana Marušiča, cenjenega profesorja krajinskega planiranja,ki pravi takole: 'Varstvo kmetijskih zemljišč je naloga celovitega prostorskeganačrtovanja in o tem ne bi smeli odločati posamezni sektorji. Problem je, da lahkosektorji za orodje uporabljajo samo prepoved poseganja po vrednotah, ki jihvarujejo, prepoved pa ne spremeni razvojnih potreb in uveljavljenih ali želenihpotreb razvoja v prostoru.'Kritiki pravijo tudi, da plan ni v skladu s pričakovanji mnogih pobudnikov. Mojodgovor je, da vse planske odločitve niso v pristojnosti občine. Smernice in mnenja t.i. nosilcev urejanja prostora države iz pristojnih ministrstev so izključna, so arbitrarnain jih morajo občine obvezno upoštevati ter brez zadržkov sprejeti.«Še odgovor na namigovanja o špekulacijah, klientelizmu,okoriščanju in korupciji, povezanih z določanjem rabe zemljišč, šeposebej tistih, ki spreminjajo kmetijska v stavbna zemljišča»Priprava prostorskih načrtov ni proces političnega mešetarjenja in kupčevanja zzemljišči, kot se to zlonamerno prikazuje javnosti, ampak je zahtevna strokovnadejavnost, ki operira s številnimi fizičnimi, gospodarskimi, socialnimi, okoljskimiin pravnimi dejavniki. Urbanistično načrtovanje uporablja metode in ima izdelanetehnike za določanje, razporejanje in povezovanje rabe zemljišč po namenih oz.dejavnostih na njih. Temelji na iskanju dinamičnega kompromisa med različniminamerami in cilji lastnikov zemljišč oz. pobudnikov spremembe rabe, ne glede nato, ali so iz zasebnega ali javnega sektorja. Ob tem je treba povedati, da noben sistemrabe zemljišč ni povsem uspešen v zagotavljanju meril pravičnosti, enakopravnosti,učinkovitosti in varstva. Najbolj zamotan in zahteven je sistem odločanja inpresojanja o možnih rabah zemljišč. Pri tem je potrebno upoštevati, in to po različnihkombinacijah primernosti, različne dejavnike, kot so vrsta, oblika, intenzivnostrabe, njihova skladnost in povezljivost s sosednjimi rabami, vrsta lastništva, namerelastnikov, razvojne težnje, pogoji trga, struktura in zasnova rabe, urbanistična inkrajinska zasnova, kulturno, socialno in naravno okolje z različnimi stopnjamisprejemljivosti možnih odločitev. Za vsako rabo oz. za vsako dejavnost velja namrečoptimalna kombinacija primernosti naravnih in ustvarjenih danosti ter drugihpogojev, in to slej ko prej v kontekstu ciljev, ki smo si jih vnaprej zastavili, in usmeritev,ki imajo vrednostno konotacijo. Ključni del tega procesa je predpisovanje pogojev zanadzor rabe zemljišč, ki temelji na oceni razumne rabe in možne sinergije z drugimirabami, na preveritvi učinkov nove rabe na naravno okolje in podnebje varovanenaravne krajine naselbinske dediščine.Foto: Alenka RebecV vseh časih dneva obljudeno nabrežje Brega z lesenimi klopcami v objemu drevesnihkrošenj, s prosojno ograjo in pogledom na Ljubljanico postaja nova mestna promenada,prostor srečevanja in skrito zavetje za počitek, branje in kontemplacijo obenem.Naj bo prostorski načrt še tako vzdržen ali omejevalen, v vsakem primerupomeni priložnost, ki spodbudi lastnike in investitorje k spremembam inintenziviranju rabe zemljišč. To je funkcija plana. Za uravnovešanje pritiskovna spremembo namembnosti so torej potrebni zakonski instrumenti,kompenzacija donosa gradnje na posebno ugodnih lokacijah, obdavčenjeplanskega dobička, davek na spremembo namembnosti v stavbno zemljišče indavek na izjemni donos na posebno donosnih lokacijah. Upam, da bo preizkusnove prostorske zakonodaje pri pripravi Občinskega prostorskega načrtaMOL končno spodbudil pristojna ministrstva, da začnejo resno obravnavatipobude za izboljšave zakonov in podzakonskih aktov, ki smo jih predlagali izstvarnih izkušenj in z namenom, da preprečimo prepoznane anomalije, kakršnenepreizkušena in nepopolna zakonodaja povzroča in se jo po krivici pripisujeurbanistom.«Nova urbanost Ljubljane»Občinski prostorski načrt Mestne občine Ljubljana nedvomno prinašanovo kvaliteto, presežno vrednost, v bistvu vzpostavlja višjo raven urbanostiv Ljubljani,« je na javni predstavitvi poudaril načelnik Oddelka za urejanjeprostora mag. Miran Gajšek. »Kar je naredila skupina interdisciplinarnihstrokovnjakov v teh štirih letih, izhaja iz celovite predstave o tem, kakšna je inkakšna naj bo Ljubljana, kar se logično povsem ne sklada s tem, kakršna je lahkopredstava posameznega prebivalca iz Šentvida, Sostrega, Šiške ali Centra ... Zatose dogaja katarza, kakršno povzroči vsaka velika stvar, vsak velik premik. Zato ničudno, da je plan spodbudil proces urbofobije, strahu pred novimi prebivalci.Vendar mesta propadajo ali pa se širijo. Zato je prav, da se Ljubljana ne razraščav regionalno mesto tako, da se širijo njena obrobna naselja. Pri izdelavi plana sinismo ničesar izmišljali, izhajali smo iz genoma mesta, iz dednega zapisa vsehzgodovinskih dob Ljubljane od koliščarjev naprej, rimskega mesta, srednjegaveka in tako naprej. Ta zapis mesta je zdaj sproščen in preveden v planskekategorije. Novi plan naj pomeni konec razvojnega krča, v katerem se je znašlomesto brez celovite vizije in brez jasno prikazane predstave o njeni prihodnostipo postopku, kot je predpisan z novim zakonom, in s strokovnim znanjem, kismo ga lahko zbrali. Bistvo nove plana je, da usmerja razvoj mesta navznoter, sajje osnova ekonomske geografije v tem, da mesto obstaja zato, da se zmanjšajotransportni stroški ljudi, dobrin in idej. Bolj ko je mesto zgoščeno, cenejše je.«V novem prostorskem načrtu so predvidene spremembena 889 hektarih površin»Če primerjamo prejšnji plan in zdaj sprejetega, je zdaj za centralne dejavnostispremenjenih 43 hektarov, za industrijo 58 (za več se ni bilo mogoče pogoditis pristojnimi ministrstvi, čeprav je Ljubljana gospodarski center), za promet jenamenjenih 278 hektarov (kot je nujno, da mesto funkcionira), za stanovanjskepovršine je namenjenih 200 hektarov, 157 hektarov za zelene površine, za drugaobmočja (energetsko infrastrukturo, turizem, varstvo pred naravnimi in drugiminesrečami, vojsko ipd.) 152 hektarov, kar skupaj znaša 889 hektarov. Na ta načinin v takšnem obsegu razvojnih površin so bili usklajeni in uravnoteženi različniinteresi v prostoru.«

Urbanizem8Kvaliteta in cena novih stanovanj terPogovor z arhitektom Dušanom KajzerjemEmi VegaFotografije: Emi VegaXXXXLavrica, Naselje ob potoku: Naselje ob nizki gostoti nudi bivanje v zelenem mestnem zaledju. Sestoji iz štirinajstih manjših stanovanjskih blokov, ki v zračnem vzorcu izoblikujejoglavnino, ter iz dveh nizov vrstnih hiš z garažami in prostornimi atriji, ki sosesko zamejijo proti severu. Vrstnih hiš je 22, v blokih pa je 289 izjemno funkcionalno zasnovanih stanovanj.Naselje z urabanistično zasnovo, z arhitekturo in z zunanjimi ureditvami že v krajinski sliki izraža odličnost. Poleg oblikovanih zelenic med bloki in nad podzemno garažo ter poleg dvehotroških igrišč je v robnih zelenicah še obilo vsebinsko umerjene parkovne opreme. Ob potoku je visoka živica ohranjena, ob zahodnem robu parkirišče za obiskovalce senči drevored,sprehajalna in tekaška pot pa zaokroži celoto. Avtorja projekta sta Dušan Kajzer in Ricardo Tomšič.Ob pregledu stanovanjskihnovogradenj na terenu je bilaizbira strokovnjaka, ki najrazloži vse in še več o njihovikvaliteti čisto lahka. Če že nepodpisan, pa prepoznaven,arhitekt Dušan Kajzer pomestu širi vse več dobrega inlepega. Kar najprej fascinira,so domišljene strukture. Vsakazase se na svoj način prilagodilokaciji, nato grajenemu tkivu,ki lokacijo obdaja ... Nato sese še nadgradi v funkcionalnoučinkovite zasnove. Po videzuzgradbe večinoma povezujejointenzivne zemeljske – alimediteranske barve, ob tem paše estetska izoblikovanost fasad.Dodobra seznanjen z vsem, karse dogaja pri nas, pa tudi posvetu, je odličen sogovornik.Odgovarjal je na vprašanjao kvaliteti gradenj samih, patudi o kvaliteti oblikovanjaprostorov mesta. In potem ješe nazorno orisal strukturocene kvadratnega metra, kisama po sebi pokaže, zakajcene stanovanj ne bodo nižjein še nižje. Ali pač; a v ta namenmoramo spremeniti marsikaj vzvezi s politikami do prostora.V okviru normativnoopredeljenih standardov jekvaliteta naših stanovanj vsajprimerljiva z evropsko, če že nevišjaNaši področni predpisi postavljajovisoke zahteve, ko gre za zvočno intoplotno izolacijo zgradb. Še višjeveljajo za zagotavljanje protipotresnevarnosti. V Ljubljani smo glede tegalahko mirni; sicer v Evropi ni tako. Vsmislu požarne varnosti smo vrhunski,tu in tam nelogični in marsikateraracionalna rešitev s tem odpade.Izjemno precizirane so tudi zahteve zaosvetlitev prostorov in za osončenje.Pri slednjem pogosto trčimo na resnetežave. Gosto poseljenega mesta invrtnega mesta namreč ni mogočeobravnavati enako. Zahteve je res trebapretehtati in zmanjšati. Normativnezahteve za kvaliteto gradenj postavljadržava in treba jih je upoštevati. Sopredmet preverjanja.Gradbeni materiali, instalacije instavbno pohištvo so najmanj naevropski ravniGradbeni materiali so kvalitetni,pogosto nad evropskim standardom.Ljudi pri večstanovanjski gradnjimoti predvsem beton. Dojemajoga kot Faradeyevo kletko, v kateritelefoni ne delajo. Ampak betonje naravni material. Nepogrešljivje pri zagotavljanju protipotresnevarnosti. Ob tem je visoko zvočnoizolativen. Zagotavlja racionalizacijogradnje v razmerju med bruto in netopovršinami. Opečni zidovi več kot trehnadstropij ne prenesejo. Potrebnihje toliko betonskih konstrukcij, daje opeka le še polnilo. V skladu spredpisi pri nas vgrajujemo tudivisoko izolativna okna. Vhodna vrataso večinoma protivlomna. Tlakiso plavajoči. V zvezi z okni bi radpripomnil, kako žal mi je, ker se prinas zaradi dobre zvočne in toplotnezaščite pa tudi nižje cene vgrajujele še plastika. Ljudje imajo na računvzdrževanja lesenih oken vse večpredsodkov. Les sčasoma res ni več takkot nov, plastika pa je ves čas grda.Kvaliteta gradenj pri nasutegne zašepati pri zaključnihgradbenih delihZlasti problematične so hidroizolacijeravnih streh, ki se s sodobnoarhitekturo vračajo. Seveda ne greza problem sam po sebi. Celo vzahtevnejših podnebnih pasovih –na Finskem, Švedskem in v Kanadi– izvedbo ravnih streh obvladajostoodstotno. Težava pri nas je v tem,da proizvajalcev, ki ponujajo natančnodoločene strukture slojev, ne smenoniti navesti niti izbrati. Sloje lahkodoločimo le opisno. Če nadzor nadizvedbami ni natančen in če se primaterialih varčuje, se utegnejo poznejepojaviti težave.Stanovanja javnegastanovanjskega sklada sovisoko kvalitetna, če ne celoboljšaPoleg splošno veljavnih ima Skladnamreč še lastne standarde. Ti soprecej visoki. Pomisleki glede slabšihizvedb pa so povezani z rak ranojavnega naročanja: izvajalce je trebaizbrati na razpisih in pri nas imajoprednost najnižje ponudbe. Ževnaprej je mogoče sklepati, da bodoponudniki komajda pokrili investicijoin bodo zato skušali prihraniti privgrajenih materialih ter izdelkih.S tem bo kvaliteta nižja.V tujini jeznana praksa, ko se avtomatičnoizloči najnižjo in najvišjo ponudbo.Izbor tako poteka med primerljivimiizvajalci. Pri komercialni gradnjije kvaliteta povezana z zaslužkom.Nekatera podjetja z različnimi oblikaminadstandardov zasledujejo uspehna tržišču. Druga prodirajo z nižjimicenami, pri čemer se dobiček ustvarjaob prihrankih na račun kvalitete.O upravičenosti pritožb, kisledijo nakupu stanovanja, jetežko soditiSrečujemo se s posamezniki, ki sistanovanje pred nakupom ogledajoz gradbenimi izvedenci in odvetniki.Gradbeništvo ni industrijski izdelek,zato se vedno kaj najde; kakšna letvica,neravna stena. Na račun napak tovrstnikupci znižujejo ceno. Večinoma greza denar; ne za odpravljanje napak.Resnejša težava je pojav plesničez nekaj let. Razlog je v celotnemstavbnem plašču, ki zaradi seštevkazahtev po toplotni izolativnosti takotesni, da naravnega pretoka zrakani več. Stanovanja je treba pravilnozračiti. Sicer pa je, sistemsko gledano,zoper plesni in podobno, ena samarešitev. To je namensko prezračevanje,ki je možno s posebnimi ventili.Sami smo v Kondominiju Belleville(nekdanje Slovenijavino) prvič uspeliv investicijo vključiti avtonomninemški sistem, ki zajema zrak prekfasade in ni viden. Izvedba za nekajsto evrov podraži stanovanje. Nekajstotakov ne bi smelo biti ovira zasistemsko premoščanje te težave, into pri vseh novogradnjah. Sistemskiukrepi so vedno racionalnejši odindividualnih poskusov reševanja.

Urbanizemnjihova estetska podoba v prostoru9Vodmat, Bohoričeva: Nekje na meji med bolnišničnimi zgradbami in strejšimi stanovanskimi bloki Vodmata se nova karejsko zasnovana zgradba zapre vase. Vhod je čez notranjedvorišče, v katero se tudi obračajo atriji stanovanj in lože. V dveh nadstropjih nad pritličjem ter v terasni etaži te v podkvo zasnovane zgradbe s priključno lamelo na zahodnistrani je 64 stanovanj. Parkirne površine so v kletni etaži. V križišču Bohoričeve in Šketove, ki ga zgradba trdno definira, je tudi ohranjeno staro drevo. Dodano bivalno kvalitetopa predstavlja zelena cezura na severni strani oziroma večja zelenica. Domišljeno stavbo sta projektirala arhitekta Dušan Kajzer in Ricardo Tomšič, zgradilo pa jo je podjetje Imos.Predvsem to velja za sistemskoogrevanje in vse aktualnejše hlajenje.Klimatske naprave, ki se množičnopojavljajo na fasadah, so predvsemznačilnost tretjega sveta. A med oknaali v ložo nameščena klima ni dobrarešitev. Naprava poleg hrupa inkapljanja tudi segreva. Menim, da jecentralizirano ogrevanje, ki vključujehlajenje, najracionalnejši sistem.Voda v istem sistemu greje in hladi.Primanjkljaj v kvaliteti iz tega naslovagre na račun slovenske posebnosti;lastniki stanovanj so prej kot sistemomnaklonjeni zasebnemu nadzorovanjutako ogrevanja kot hlajenja.Pod črtoNa gradbišču soseske Atrium smo ozadevah kvalitete povprašali RadivojaPantića, vodjo skladišča materialovin po potrebi čuvaja gradbišča obnedeljah. Takole pravi: »Stari inženirjiin stari mojstri – Gradisov zaščitniznak. Medtem ko zunaj življenja ljudičas vodi v vse bolj čudne smeri, je prinas na prvem mestu dobro delo. Invisoka kvaliteta vseh izvedb.« Pokaže,kako preizkušajo vzdržljivost steklenihnadstreškov nad atriji. Z zgornje etaževržejo na stekla granitno kocko. Če kajpoči, tisto zamenjajo. Pokaže rdečeoznake na steklih oken in vrat. To sonapake in stekla bodo zamenjali.S ponosom razkaže pocinkane ograje.Vse so izdelane po detajlnih načrtih.Pove tudi, da bo znotraj soseske še vsezeleno. In doda: »Že trideset let sem tuzaposlen. Ponosen sem, ker delam vtem podjetju.«Ob škatlah, ki se na fasadahmnožijo in kvarijo podobostanovanjske stavbe, so fasadesame v težavah že v osnoviKo govorimo o pomanjkljivostipri kvaliteti naših stanovanjskihgradenj, je treba omeniti fasade. Tudikvaliteta tega vidnega dela stavb ljudimanj zanima; niso je pripravljeniplačati. Posledično je fasada zaradipredpisov le še pobarvana izolacija.Umetne barve je treba določiti izneke nemogoče palete. Na tovrstnihzelo nekvalitetenih fasadah se kmalunaselijo mikroorganizmi. Žal je vse, karje trajnešega in bolj estetskega – to sofasadne obloge, mnogo dražje in šedražje ob zahtevani debelini izolacij.Sam v resnici ne vidim rešitve, ko greza racionalno gradnjo. Naklonjensem fasadni opeki, ki je cenovno šesprejemljiva. A seštevek fasadnih slojevpoleg zračnega sloja in zidu v debelinonanese toliko, da razmerje med brutoin neto površinami ne vzdrži kalkulacij.Racionalnejša je keramika, ki se lepina izolacijo. Le lepila so zelo draga.Vendarle: kvadratni meter keramičnefasade je mogoče izvesti za 85 evrov.Pobarvana stane 40 evrov. Cenovnoje dostopnejša še lesena fasada,a tu se zatakne pri protipožarnihpredpisih. V Avstriji, na Finskem indrugod tovrstnih težav nimajo. Obučinkovitih zaščitnih premazih les niproblematičen. Nevaren je stiroporspodaj. V resnici so glede požarnevarnosti najbolj problematičnaplastična okna. Vse druge sodobnefasadne obloge – razne tehnološkoizdelane plošče iz lesnih ali cementnihmas so mnogo dražje. Če so kvalitetnein obstojne, jih izpod 150 evrov zakvadratni meter ni. Visoko kvalitetneplošče iz aluminijeve pločevine socenovno še manj dostopne. Ostaneše lepljen kamen. Cena za kvadratnimeter se giblje okrog 120 evrov. A karstane več kot barva, je v predračunutežko obdržati. In medtem ko se vsaHolandija razkazuje v fasadni opeki,ostaja kvaliteta fasad – tisto, s čimerse stavba v prostoru pokaže, bolečarana arhitektov pri nas. Najcenejšaje pač pobarvana fasada. Že sicerobčutljivo na padavinske vode, jo boob nedoslednih izvedbah fasadnihzaključkov pač treba prebarvati vsakihtoliko let.Četudi nevidna med hišamiin vzdolž ulic, je prostorska ingradbena zakonodaja tista,ki določa izid stvari ... Plečnikbi ob zakonodajni rigidnosti,kakršna je danes, v Ljubljani nezgradil ničesarZ namenom, da bi varovala, se je našaregulativa postopoma razrasla doprenasičenosti. Rezultat pa je slab.O tem se vsi strinjamo. Tako strokakot kritična javnost. Tudi ljudje soz visoko restriktivno zakonodajonezadovoljni. Njen najbolj kritičničlen: ob ogromni količini soglasij, kijih je treba zbrati, ob vseh kontrolahin preverbah, ko preveč časa steče vizgubo, umanjka ključna preverba –preverba arhitekture v njeni estetskivrednosti, preverba uspešnostivključevanja načrtovanega v okolje.Naša normativna regulativa tovrstnihvaroval nima. Zato pa ob preštevilnihomejitvah zavira, kar bi utegnilopostati arhitekturno presežno. Plečnikbi ob zakonodajni rigidnosti, karšna jedanes, v Ljubljani ne zgradil ničesar.Ljubljana ima ta hip srečo:podžupana prof. Janeza KoželjaPrej volonter kot zakonsko izrecnopooblaščen, bdi nad natečaji inzaključenimi kompleksi novogradenj,pa tudi nad večjimi posegi inureditvami. Zato je videti, da mestodograjujemo dobro. Tudi v mestnemjedru zaradi strogih varovalnihdoločil ne prihaja do motenj. Priposamičnih plombah, na kakršne jezakonodaja naravnana, pa je rezultat– izoblikovanost novozgrajenega, žepovsem odvisen od moči arhitekta.Resničen problem je opaziti vsubruralnih in ruralnih zaledjih,kamor se je mesto stihijsko širilopetdeset let. Strukture so slabe, gradnjeraznorodne, vsak dela po svoje; končniučinek je zbir kritičnih posegov. Tuje stanje, ki odslikava zakonodajo,najslabše. Zakonodaja si na svoj načinprizadeva vsak poseg uskladiti zokolico. Ko smo načrtovali Lastovko,smo trčili na vprašanje, na kakršnotrči sleherni razmišljujoči arhitekt: Sčim naj uskladimo gradnjo? Tipologijoziroma kvalitet na Galjevici ni. Torej skaosom? Slovenija je vsa majhna. Slaboizrabljenega prostora je škoda.Nujno je celostno reševanjeproblema urbanizacijeDanašnja regulativa je naravnana naplombe. Gradi se, kot se sproščajoparcele. Oblikujemo otoke. Vsakegazase, z bolj ali manj kaotičnimučinkom v prostoru, pa tudi obdragi komunalni opremi. Včasih seje gradilo zaokroženo. Takšen jeprimer Štepanjskega naselja, ki jezato celostno urejen. Da se je ljudjemuprl socialistični pristop, razumemo.Zazidalnemu načrtu ali izvedbenemu

Urbanizem10XXXXGaljevica, Rezidenca Lastovka: Ob zeleni cezuri, ki preprogo vsemogočih stanovanjskih hiš ločuje od Poslovno trgovske cone Rudnik, se gradi še ena linijska struktura. Vendar jesorodstvena zveza le v vrstni zasnovi ter v načinu zagotavljanja parkirnih površin; vse drugo je presežno. Presežno je, na primer, strukturiranje stanovanj v ansambel zasebnih hiš terstolpičev, ki jih povezuje osrednji hodnik v prvi etaži. Presežen je arhitekturni pristop, ki robni poziciji odgovori s trdno robno formo. Zaradi visoke podtalnice je parkirnim površinamnamenjena glavnina parterja. Dovoz je s severozahodne strani, z Ulice Zore Majcnove. Na vedutno odprti jugovzhodni strani pa znaten odmik od roba posesti obeta še znaten paszelenih površin. Zgradbo, ki povezuje 9 hiš in 17 stanovanj in bo predvidoma zaključena še v tem poletju, izvaja podjetje Gradis GP. Avtorja projekta sta Dušan Kajzer in Ricardo Tomšič.aktu je na zemljišču, ki prej ni bilozazidljivo, avtomatično sledil aktrazlastitve. Vendar se zdaj srečujemoz drugim ekstremom. Danesnezazidljiv prostor pomeni latentnokapitalsko vrednost in ljudje hočejoobogateti. In tudi bogatijo. Sevedaobstaja vmesna pot, ki jo prakticirajona zahodu, prakticirajo jo tudi žena Hrvaškem in celo v Srbiji. Gre zamehanizem, s katerim se povečanavrednost med nezazidljivim inzazidljivim zemljiščem pravičnoporazdeli med lastnika ter skupnost,ki povečano vrednost omogoči. Prinas tega mehanizma ni. Dokler gane bo, ni realno pričakovati dobregagospodarjenja s prostorom, pa tudine cenejših stanovanj.Za zdaj lahko le govorimo oprimerih tujih dobrih praksZa večja stanovanjska območjazemljišče kupi mesto. Lastnikomza nezazidljive površine izplačapetkratno vrednost – s približnih 10evrov se ta poveča na 50 evrov zakvadratni meter. Mesto z natečajempridobi ustrezen način urbanizacije.Nato območje komunalno opremi,razdeli na parcele in enote prodadeveloperjem ali gradbenimpodjetjem. Ti gradijo stanovanja vpostavljeni mreži ulic, arhitekturalahko variira.Da bi lahko posegli po takihpraksah, bi vsaka občina moralanajprej strokovno opredeliti inutemeljiti, kar potrebuje ali želi innato dati na razpolago več zemljišč.Ob večji ponudbi cena zemljiščpade, kar oživi tako gradnjo kottudi prodajo. Če takega pristopa ni,postanejo potencialno zazidljivazemljišča predmet grobih špekulacijin lobiranj, vse to zaradi velikihzaslužkov posameznikov. Ob temje videti, da nam je povsem vseeno,kako dograjujemo naselja; organskarast, ki gre v skupno korist, jepostala postranska stvar. Skratka,stanje pri nas je res kaotično. Inzazidljivih zemljišč je v Ljubljani zelomalo. Cene padajo le malenkostno,ker ponudba ostaja enaka. Zatobi bilo nujno začeti s celostnimurbanističnim načrtovanjem urejanjatako zazidljivih površin kot območijvarovanja. To pa z domišljenimiomejitvami v zavarovanih območjihin z razširitvijo ponudbe, kjer je toza razvoj organizma mesta ali naselijsmotrno. Koželju absolutno zaupam.Vsega tega se zaveda.Dobro gospodarjenje sprostorom in kvalitetnooblikovanje novogradenjzahteva premik odbirokratske zakonodajedo regulative, ki temelji nastroki in razumuKaj nas loči od dobregagospodarjenja s prostorom, patudi od kvalitetnega oblikovanjanovogradenj ... Če bi nam uspeloprostorsko zakonodajo dograditiz nekaj bistvenimi mehanizmi, okaterih sem govoril, bi se čudnorazmerje, v katero je zatrto deloarhitektov (kakih 95 odstotkovčasa in napora za birokratskidel projekta, za vsebinski pa 5odstotkov), utegnilo še poslabšati -Tako razmerje nikomur ne koristi.V resnici je za oblikovanje prostorapogubno. Sam bi med birokratskozakonodajo in med regulativo, kise opira na stroko in razum, takojizbral slednjo. Odkar imamo vse večnaglo spreminjajočih se predpisov,ob tem vse več večpomenskih alidvomljivih informacij pa različnihtolmačenj in še razlik med grafičnimiin tekstualnimi določili (z vsemtem smo se po ukinitvi lokacijskihdokumentacij prisiljeni spopadatisami), je tveganje vse večje, pa najgre za velike ali manjše projekte. In totako za projektante kot investitorje.Pa tudi postopki, ki se do gradbenegadovoljenja zavlečejo v povprečnih trido pet let, investitorje odvračajo. Čepa bi se streznili in napravili miselnipremik: treba je ne le graditi, pač patudi dobro gospodariti s prostorom,bomo potrebovali regulativo, kitemelji na stroki in razumu.Eksperimentiranje je dovoljOkusi so res različni in različna somerila. A v končni fazi – oziroma vstartni osnovi – mora prostor z vsemiurbanističnimi in arhitekturnimirešitvami vendarle biti v domenistroke; in ne birokracije. Za nadzornad večjimi posegi naj skrbi občinskistrokovnjak, in to tak, z odnosomdo mesta in prostora v celoti, paseveda tudi s potrebnim znanjem.Da ima Ljubljana ta hip srečo, sem žeomenil. Kajti to je prvo. Pri posegih,ki so mogoči že z urbanističnimipogoji, je nujna odobritev;verifikacija predlaganega posega,tako po urbanistični kot arhitekturniplati. Konstituiranje strokovnekomisije res ni problem. Da se boprojektiranju posegov mogoče spettemeljito posvetiti, pa je preobširnoregulativo treba poenostaviti dopreprostih, zakonsko jasnih določil.Da se bo projektiralo in gradiloracionalno, pa so seveda potrebnidoločeni mehanizmi, o katerihsem tudi že govoril. Kak predlog?Eksperimentiranja je vsekakor dovolj.Sam bi prepisal zakonodajo kateregaod severnih ali zahodnih sosedov,tisto, ki najbolje deluje.Struktura cene kvadratnegametra stanovanjaŽe nekaj časa sledimo vsemmogočim napovedim o gibanju censtanovanj v prihodnje. Napovedujejotisti, ki vedo, in tisti, ki ne, in zmedeje vse več. Če naj bi bil kvadratnimeter merilo za vrednost stanovanja,bi bilo prav tudi pojasniti, o kateremkvadratnem metru govorimo. Obruto? Ali o neto? Je to neto prodajnavrednost, ki vključuje parkirna mesta?So ta na prostem ali v garažah?Korekten podatek je namreč lecena kvadratnega metra bivalnihpovršin, ki vključuje vse, kar je stavbiskupno. Če vse skupno vključimo,tudi vidimo, kaj je tisto, kar cenokvadratnega metra zvišuje. In razjasnise, kje so rezerve, kje gre iskatimehanizme za zniževanje cen. Ne grenamreč le za gradbince.Strukturo korektno izraženecene kvadratnega metrastanovanja raziščemo naprimeruKapaciteto zgradbe (in tudi našegaprimera) v štartu opredeli FI – to jefaktor izrabe zemljišča. FI je splošenkriterij, ki določa izkoristek zemljišča.Izrazi se v dopustni bruto kvadraturi nadzemljo, glede na velikost parcele, in tov odnosu na lokacijo. Pri sorazmernonizkem FI =1, ki v našem računskemprimeru dopušča gradnjo vila bloka zdesetimi stanovanji na 1000 m 2 velikiparceli, bodo pribitki skupnega h končniceni visoki. Od dopustnih bruto površinnad zemljo bomo dosegli kakih 65odstotkov prodajnih površin; drugo sozidovi, komunikacijska in inštalacijskajedra ter skupne notranje površine.Na 1000 bruto kvadratnih metrov takodobimo 650 m 2 prodajnih površin.Seštevanje končne cenekvadratnega metra se začnes fiksnim stroškom GOI – to jevrednost gradbeno obrtniškihin instalacijskih delV bruto ceni je to strošek izgradnjegolega objekta. Variira največ za 20odstotkov, to pa na račun cenejših alidražjih materialov ter bolj ali manjkvalitetnih izvedb. Ob pogoju zeloslabo plačanih delavcev, ki živijo vslabih razmerah, ter ob zagotavljanjuminimuma po standardu kvalitete bodosežena minimalna vrednost GOI zaceno bruto kvadratnega metra 600 evrov.Če znesek prevedemo v neto, dobimo923 evrov na m 2 . V pogodbah s skladi jeta cena določena in se giblje okrog 750evrov za bruto ali 1153 za neto m 2 .Pribitki izhajajo iz cene zemljiščain komunalnih prispevkov ter izzagotavljanja parkirnih mest ininženiringa, dodatni so na računcene denarjaPribitek na račun parkirišč je lahkoznaten. Če dveh parkirnih mest, kiju je po predpisih treba zagotoviti zavsako stanovanje, ni mogoče ureditina terenu in je torej potrebna gradnja

Urbanizem11Bizovik, Pot na Visoko: Po neusmiljenem preigravanju s prostorsko regulativo in organi izvajanja se je arhitektom iz biroja Linear posrečil svojevrsten podvig: v zahodnem robuBizovika so v grajeni prostor brez identitete vgradili skupino enajstih vrstnih hiš, ki zdaj izstopajo – kot kompaktna vas znotraj razpršene obvaške poselitve, kot zrela arhitekturanasproti tistemu, kar poznamo. Hiše s pritličjem, ki jim pritičejo zaledni vrtovi, ter dvema nadstropjema, med seboj ločujejo nižje dvojne garaže, vedno v zamiku tako, da veduteostajajo odprte. Gručo, ki jo odlikujejo variacije oblik v lesu, steklu in fasadni opeki, sta projektirala Dušan Kajzer in Ricardo Tomšič.kletnih etaž v ta namen, bo lastnacena za dve parkirni mesti 20.000evrov. Pri stanovanju velikosti 60 m 2 tokvadratni meter podraži za 333 evrov.Pri garsonjeri velikosti 30 m 2 se cenakvadratnega metra dvigne dvakratno.Pribitek na račun komunalnihprispevkov tudi ni zanemarljiv. Ti se prinas gibljejo med 100 in 200 evri na m 2 .Če upoštevamo srednjo vrednost, secena neto kvadratnega metra dvigne zadodatnih 150 evrov. Stroški inženiringa,gradbenega nadzora, odvetnikov inpodobnega so manjši. Zaokroženi so v6 odstotkov cene GOI. To dvigne cenokvadratnega metra za približno 50 evrov.Bistveno večji so v primeru, ko se zgodisodišče. Znatno več je h kvadratnemumetru treba prišteti na račun zemljišča. VLjubljani se cena zemlje znotraj cestnegaobroča giblje okrog 300 evrov. Pri parcelivelikosti 1000 m 2 se strošek 300.000evrov porazdeli na 650 neto kvadrature,kar znese dodatnih 461 evrov na vsakkvadratni meter.Od neto cene kvadratnega metra izgole izgradnje stavbe, od 923 evrov,smo s seštevanjem pribitkov prišli dobistveno višje številke: 1917 evrov za m 2 .S tem smo dobili lastno ceno, torej cenobrez zaslužka, ki gradbenemu podjetjuomogoča naslednjo investicijo. Če je našinvestitor gradil tako – brez zaslužka,bo za stavbo, za katero preračunavamostroške, moral najeti kredit. Ob5-odstotni obrestni meri bo k seštevkutreba dodati še en pribitek – cenodenarja, v višini 197 evrov.Korektno izražena netocena kvadratnega metradvosobnega stanovanja spovršino 60 m 2 je 2114 evrovTo velja v primeru, da gradnja poteka,kot je bila načrtovana; brez zapletov,brez ustavitev. In le v primeru, dagradbeno podjetje gradnjo zaključi napozitivni nuli, brez dobička. In seveda vprimeru, da so delavci ob slabih bivalnihrazmerah slabo plačani in so ob gradnjidoseženi najnižji predpisani standardiza kvaliteto. V razmerah, kot so, je torejnižje cene kvadratnega metra stanovanjamogoče pričakovati le v primerustečajev gradbenih podjetij.Če bi hoteli cene stanovanjznižati v produktivnemsmislu, moramo poseči pomehanizmih, ki to omogočajoZnotraj strukture cen sta dve postavki, vkaterih ni rezerv. Prva je cena GOI. Tu jepredvidenih 10 odstotkov variabilnostitreba ohranjati že zaradi razmerij naglobalnem trgu; kitajski monopol nadjeklom, na primer, obeta podražitve.Druga postavka, ki je brez rezerv, jecena inženiringa s pritiklinami. Samismo v zadnjih štirih letih v Ljubljanizgradili okoli 700 stanovanj, a biroz osmimi zaposlenimi se komajdavzdržuje. V drugih postavkah parezerve obstajajo. Bistveno znižanjecene je mogoče na račun parkirnihmest; kar je seveda vezano naspremembo predpisov. Na Švedskemtovrstnih obveznosti ni. Nič jim nitreba zagotavljati. To nezagotavljanjeje med ukrepi, s katerimi zmanjšujejoprometno obremenjenost mest. Parkirniprostor je problem posameznika. Mestozagotovi plačljiva parkirišča in to je vse.Druga postavka, ki bistveno zvišujeceno stanovanja, je cena zemljišča.Padec cen zemljišča je mogoče dosečile z večjo ponudbo, torej s povečanjemobmočij zazidljivosti. To je v domeniobčine. V domeni občine je še enamožnost, ki na ceno stanovanj bistvenovpliva; to je povečanje FI ali zvišanjefaktorja izrabe parcel. Vsekakor jesmotrno povečati faktor izrabe vobmočjih, kjer mesto gostimo. Pri nasje v takih območjih FI največ 3. Mordaje to za Ljubljano dovolj. A v svetu segado 10 in več. V Rotterdamu je priznaniarhitekt Koolhaas zgradil kompleks zFI 29. A takšna gradnja je lahko kaj hitrovideti strašna. Morala bi biti mogočale pod pogojem, da jo projektiraizključno tisti, ki to res zna. Sam takšnihgostot, četudi zagotavljajo pocenistanovanja, ne zagovarjam. Naklonjensem humanemu pristopu. Mislim, daje izraba zemljišča s faktorjem 5 ali 6še sprejemljiva za mestno središče.Ob taki izrabi je na zemljišču, kakršnosmo vzeli v račun, mogoče pridobiti5.500 bruto kvadratnih metrov površin.Vsakršno zvišanje stavbne kapacitetepomeni znižanje cene kvadratnegametra, ki ga kupimo. Ob tem je še enarezerva. Ta je v ceni komunalnegaprispevka. Nižji je, kadar Mesto delujeorganizirano. In predvsem kompleksno.Pri nas prakticiramo parcialne ureditve.In celo za posamične gradnje cestenajpogosteje prekopavajo večkrat.Mit o cenejših stanovanjih ...V svetu velja diferenciacija. VBerlinu Mesto ogromno gradi, in toorganizirano. Tu dosega nižje cene,kot so naše. V eminentnejših mestnihpredelih pa je cena kvadratnegametra stanovanja tudi 10.000 evrovin več. Na Švedskem pa je, na primer,cena kvadratnega metra dvajset letstarega stanovanja brez balkona inbrez parkinega mesta 4.000 evrov. VŠpaniji, kjer so tudi ogromno gradili,ob kupni moči, kakršna je, cenenaglo padajo. Ko ponudba močnopreseže povpraševanje, se to zgodi. Obnaglem nižanju cen graditelji zaidejo vizgubo. Ta gre na račun bank. Od todtudi deloma (ali v znatni meri) izvirasvetovna kriza. V zadnjem obdobju seje tako na vzhodu kot na zahodu velikogradilo, prodaja pa se je ustavila in ceneso padle. To ni dobro. Od stečajnihcen bodo imeli korist predvsem tisti,ki bodo stanovanja pokupili na zalogoin jih pozneje z velikimi dobičkiprodali. Kaj sledi zdajšnjemu stanjurazsutega nepremičninskega trga, jenamreč mogoče napovedati. Zaradistanja samega kot tudi zaradi napačihpričakovanj se v gradnje ne vlagaveč. Podjetja ne naročajo projektov.Čez najmanj pet let, kolikor pri nasv povprečju ob projektiranju trajabitka za gradbeno dovoljenje, se bospet pokazalo veliko pomanjkanjestanovanj. Takrat bo povpraševanjepreseglo ponudbo in cene bodo spetzrasle. Do kod? Do koder lahko. Da binesrečo prestregli, bi se v organiziranoin kompleksno stanovanjsko gradnjomoralo pravočasno vključiti Mesto.Sam lahko ponudim predlog, ki mu žeraste brada: Ljubljansko Barje obsega16.000 hektarov ali 160.000.000 (stošestdeset miljonov) kvadratnih metrov.Če bi organizirani stanovanjski gradnjina zgoraj opisani način namenilisamo 1 (en) odstotek površine, in totik ob južnem, danes nedefiniranemmestnem robu, bi pri zelo humanemfaktorju izrabe 0,6 pridobili 624.000m 2 prodajnih stanovanjskih površin, topa pomeni kakšnih 10.000 stanovanj.Obenem bi preprečili stihijsko, rakastorast predmestne strukture ter takodejansko ohranili 99 odstotkov zaLjubljano neprecenljivega pejsaža.Mimogrede, reševanje problematikekmetijskih zemljišč v obsegu glavnegamesta se mi zdi precej absurdna ideja.Naš sogovornik Dušan Kajzer se je rodil v Ljubljani leta 1946. Kot študent profesorjaEdvarda Ravnikarja je na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo diplomiral leta 1976. Nato seje zaposlil in deloval v različnih birojih (Biro 71, Tehnika, SCT). Od leta 1982 je samostojniarhitekt. Več let je delal z arhitektom Borutom Delakom in potem z arhitektko SilvijoKajzer. Od leta 1996 deluje z arhitektom Ricardom Tomšičem v podjetju Linear d.o.o.Največ projektov je realiziranih v Sloveniji, nekateri pa tudi v Nemčiji, na Bližnjemvzhodu, v Rusiji in Avstriji.Med pomembnejšimi realizacijami so poleg tistih, ki jih predstavljamo tukaj, še stavbeoziroma kompleksi na Knezovi ulici (z Borutom Delakom), na Koprski ulici (s Silvijo Kajzer),na Savski cesti (z Ricardom Tomšičem in Dragom Štefanecem), Trnovski vrtovi (z RicardomTomšičem), na Hruševski cesti (z Ricardom Tomšičem in Vojko Štrukelj), na Pugljevi ulici(z Ricardom Tomšičem), na Povšetovi (z Ricardom Tomšičem in Slavkom Kalcem) ter naPrešernovi cesti v Izoli; ta je v gradnji (z Ricardom Tomšičem in Robertom Mavričem) in še naFrankopanski ulici v Ljubljani; tudi ta je v gradnji (z Ricardom Tomšičem in Rokom Gerbcem).Še nekaj prvih nagrad na natečajih: Prevalje na Koroškem (z Borutom Delakom), Maribor,Pristan (s Silvijo Kajzer), Zelena Jama - Šmartinska (z Ricardom Tomšičem), Trnovski vrtovi(z Ricardom Tomšičem in Dragom Štefanecem), Antonov trg (z Ricardom Tomšičem inRokom Gerbcem), Pastoralni center Vič (z Ricardom Tomšičem). - Lahko le čestitamo!In zaželimo še mnogo novih arhitektur, ki s pretanjenim smislom za lepo, skladno inhumano bogatijo našo Ljubljano.

Urbanizem12Most, ki zbuja občudovanjein ljubezenFoto: Miha FrasVse od otvoritve novega Kobetovega in Brdrjevega mostu 10. julija pa do danes se na mostu odvija živahno dogajanje: množično obiskovanje novega širokega rečnega kamnitega trga,občudovanje Brdarjevih skulptur, otroško kukanje v Ljubljanico skozi stekleni del mostu in nič manj radovedno pogledovanje z reke navzgor na most, pa obešanje ključavnic z izjavami ovečni zvestobi in ljubezni ... »Končno nekaj novega, modernega v osrčju mesta,« je slišati. V središču mostu dominira Brdarjev satir Marsij.10. julija je bil odprt Mesarski most, ki se je Ljubljančanom, turistom in predvsem mladim takozelo priljubil, da je v trenutku postal živahno družabno središče in se preselil v poezijo že na samiotvoritvi, zdaj pa mu vsak dan dajejo čar obljube o večni ljubezni na zaklenjenih ključavnicah na zlatiograji mostu. Most so odprli: župan Zoran Janković, direktor Energetike Ljubljana Hrvoje Drašković,direktorica Službe za razvojne projekte in investicije MOL Darja Lesjak, vodja projekta Srečko Trunkeljiz Energetike Ljubljana in v. d. direktorja JP Ljubljanska parkirišča in tržnice Samo Lozej.Mesarski most se pne nad Ljubljanico v vrzeli med tržnima lopama, kjer je Plečnik predvidelpovezavo med Tržnico in Petkovškovim nabrežjem, a v svojem času ni bil uresničen. Prvi javnianonimni natečaj za novi most je bil razpisan pred 20 leti, sedanji pa je nastal po prvonagrajeninatečajni rešitvi, izbrani leta 2008 na javnem anonimnem arhitekturnem natečaju za ureditev širšegaobmočja ljubljanskih tržnic.Most je namenjen prehodu pešcev in kolesarjev. Velika višinska razlika med nabrežjema Ljubljanicena tem mestu je premagana z obojestranskimi stopnišči, ki ju spremljata klančini za gibalno ovirane.Dolg je 33 metrov, širok 17,3 metra in tehta 230 ton. Osrednji del je iz pohorskega tonalita kot vseparterne ureditve na ljubljanskih ulicah, obe stranici pohodne površine pa sta izvedeni iz trislojnegavarnostnega stekla debeline 39 mm, ki je protidrsno zaščiten. Na strani Tržnice je v kletnih prostorihmostu urejena povezava z obstoječim dvigalom v Plečnikovi tržni lopi. Umeščene so nove javnesanitarije, ki jih upravlja Javno podjetje Snaga, prostor za previjanje ter dostop do bodočegaparkirišča pod Tržnico. Pod mostom je urejena tudi vstopno-izstopna postaja za plovila mestnegarečnega prometa, ki je prav tako dostopna gibalno oviranim.Avtorji so že v natečajni fazi projekta k sodelovanju povabili akademskega kiparja Jakova Brdarja,čigar bronaste skulpture, nekatere med njimi za zdaj kot umetnikova razstavljena dela, so postalesestavni del mostu. Posebna pozornost pri oblikovanju mostu je namenjena tudi drevesom. Lipovdrevored na Petkovškovem nabrežju je ohranjen, nadomeščena je bila posekana lipa, na tržničnistrani pa štirje novi topoli krasijo vstop na novi most.Avtorji: avtorska skupina ATELIERarhitekti, prof. JurijKobe, Samo Mlakar, Rok Žnidaršič, s sodelavciProjektna organizacija: Arhe, d.o.o. iz LjubljaneKonstrukcija: mag. Tomaž HabičKipi: akad. kipar Jakov BrdarInženiring gradnje: Energetika Ljubljana, d.o.o.Vodja projekta: Srečo TrunkeljGradbeni nadzor: Igor Kocjančič, Miodrag Matovič,Marjan Držanič (Magring, d.o.o.)Izvajalec gradnje: Skupina SCT, d.d., in Gradis Gradbenopodjetje Ljubljana, d.o.o.Odgovorna vodkinja del: Maja ŽibernaIzvedba večjih obrtniških del: Meteorit, d.o.o., jeklenakonstrukcija mostu, Mineral, d.d., tlakarska in kamnoseškadela, ASM, d.o.o., steklarska dela, Klemaks, d.o.o., ograjamostu in nerjavni elementi objekta, UNIC SUB Ugo Fondasp. in SUBS, d.o.o., izvedba pontona in jeklenih stopnicČas gradnje: 23. 11. 2009 - 6. 7. 2010Pogodbena vrednost del: 2.930.000 evrovFoto: Miha Fras

Urbanizem13Umetniški trg nad reko – novi prometejski mostProf. dr. Milček KomeljSredišče Ljubljane je to poletje dobilo nov mostprek Ljubljanice. Arhitektura Jurija Kobeta (oz.njegovega biroja ATELIER arhitekti) s kiparskodopolnitvijo Jakova Brdarja gotovo pomenipotrebno praktično pridobitev. Še mnogopomembnejša pa je zaradi svoje celostne umetniškepodobe, saj ustvarja izjemno estetsko dopolnitevmesta in je zato očitno že postala nadvse privlačnanajnovejša ljubljanska znamenitost.Arhitekt je v širini predvidenega PlečnikovegaMesarskega mostu (doslej zaznamovanega s cezuromed segmentoma Plečnikovih tržnic) razpel rahlonapeto mostno konstrukcijo kot plosko nadvodnomavrico, ki učinkuje s svojo široko prostranostjomalone kot slovesen trg, prekrit z belo prepredenokamnito preprogo, ali kot oder nad reko; na obehkrajih je razčlenjen s spevno prelivajočimi senivoji stopnišč oziroma klančin, na robovih pa selahko skozi »grafično« razčlenjena steklena pasovazazremo podse na zeleno reko z obrežji.Tako zasnovan most se je spremenil v prizoriščeza kiparsko »inscenacijo«, ob tem pa vendar nipostal razstavišče na prostem, marveč ostaja tudiv poetični povezanosti s kipi nedeljiva organskaenota ter prostorsko ves zračen, lahkoten inuporaben.Pred vhodom nanj se ob robovih tržnice zarisujetav enovitem ritmu Adam in Eva, ki ju je umetnik,velik občudovalec svetovne ustvarjalne preteklosti,oživil po slikarju Masacciu oziroma ob spodbudiMichelangelove risbe Masacciove florentinskefreske. Vznemirjeni figuri sta skrušeni, kot bi vresnici odhajali z rajskega prizorišča (Rajskegamostu?), obupani Adam pa si skriva obličje v dlani,kot bi, po nekaterih razlagah, skušal v sebi za večnoohraniti podobo rajskega sveta. Pred iztekommostu, v pretehtanem razmerju zlatega reza, stoji vvseh smereh razgibana človeška figura z energičnouvitim živalskim repom kot sijoča podoba prvinskevitalne energije, ki jo je kipar vtisnil v motiv satiraMársija. Dinamična postava s svojo izproženogesto (drži v kvišku usmerjeni roki cvetličnometamorfozo?) v prostoru dominira in ga obvladujeenako, kot usmerja koncertno zvenenje zamahdirigenta, ter ga s smermi svojih kretenj in vzgibovpo zračnih poteh povezuje z okoliško arhitekturoin pri tem zanosno – kot vabilo ali opomin – segav nebesno neizrekljivost. Po izteku mostu pa se nanjegovem robu že onstran reke na vrhu kamnitegazidu Brdarjev ustvarjalni vzgon izteka v Prometejaz odprtim prsnim košem, ki se s konice prstovdiagonalno zaganja v višino kot v nebo namenjeniIkar. Torzična anatomska konstrukcija se dviga vživljenjski zanos in s tem simbolizira neuničljivoduhovno moč, okostje razkrivajoča odprtost padaje, kot je prepričan avtor, ki je Prometeja zasnovalz mislijo na svojo mladost, telesu k hrbtu prižetanevidna krila in mu osvobaja nemirno dušo.Vsi ti kipi so živi v izjemni anatomski dognanosti,ki jo umetnik svobodno podreja svojemuenergičnemu gestualnemu zanosu, njihov smiselpa je v dinamičnem sijaju življenjske energije,ki jo dobesedno oživlja ter črpa iz globine teles.Ta življenjska energija pa je enako razvidna tudina njihovi slikoviti površini, saj tudi kiparjevnezamenljivo brdarjevski inkarnat oživlja vmaterijo odtisnjena sunkovito nagla ustvarjalnagesta, ki ni le izraz kiparjeve virtuoznosti,marveč njegove energične vitalnosti. Z gibkimplesom rok (vzplamtelem po ustvarjalnihpremolkih, ki pomenijo avtorju bistveni impulz zaustvarjalno delo) se umetnik prepušča anatomski»razmreženosti sveta« in skuša vanjo zajeti vse, karse povezuje v kozmos. »Odvečno« glino, ki se mumed sunkovitim razmahom gmoto razrivajočihpotez nabere pod rokami, pa nemudoma sproti»odlaga« na gladko površino figur in svojepostave s tem spreminja v rojevajoča se bitjasredi nedokončanega, ekstatičnega ustvarjalnegaprocesa; hkrati pa takó slikovito razbrazdanapovršina vzbuja aluzije na prekritost z amorfnimiusedlinami, kot bi vse te kipe potegnili iz vodepo dolgih tisočletjih. V taki abstraktni fakturi segmote organskega tkiva razživljajo kot nekakšneskrivnostne naravne človeške pokrajine terprerajajo življenjski ritem figur z njihovimi kotstruna napetimi atletskimi nogami v organičnostrasti, ki slikovito prekriva in zabrisuje vseanatomske nadrobnosti ter s tem simbolizirale organsko življenjsko bistvo. Figuro takegafiziognomsko zastrtega satira pa je Brdar bliskovito»zasejal« še s kroglami kot planeti v cvetočeprestreljenem tkivu mitičnega (pol)človeka, ki jesam zase tudi svoj lasten kozmos.S svojo organičnostjo, razvidno tako v intuitivnipretehtanosti anatomskih zasnov in razmerijkot v dinamični povezanosti njihovih smeri,umetnik preraja tudi spomin na klasično inhelenistično antiko, medtem ko se »abstraktna«slikovitost njegovih brbotajoče oživelih tkiv tertelesna razkrojenost hkrati krepko soočata zduhom modernega časa in utelešata človeškoranljivost. Zaradi takega pridiha antike (kipi sonastali tudi z mislijo na antične kiparje in celofilozofe) je bil Brdar svojčas povabljen razstavljatcelo v berlinski muzej, kjer je svoja modernadela prepričljivo soočil s tamkajšnjimi antičnimikipi s pergamonskega oltarja; tudi s tem krhkoveličastnim pridihom pa se Brdarjeve umetnineorgansko vključujejo v okolje Plečnikovih povečnostni antiki navdihnjenih tržnic, razčlenjenih sstebri pod timpani in loki segmentnih (termalnih)oken. Ograjo mostu pa je umetnik obljudil – zelozmerno, a s pretanjenimi poudarki – z bujnimirastlinskimi in grotesknimi kipci dvoživk, rib infantastičnih humornih spak ter z linijsko vrisanimifiziognomskimi obrisi, kar vse izhaja iz njegovegaustvarjalnega repertoarja, ki oživlja celotenživljenjski razpon; tu pa se najbrž navezuje tudina dejavnost bližnjih ribarnic in njihovo izročilo. Ssvojo vznemirljivo podobo pa prav tako povezuježivljenjski zanos, eros in razkroj, ki se lahko zastrmi,če že ne smrtno zagrize v življenje tudi s srhljivonabrušeno ostrino fantastično oživelih »grotesknorealnih« ribjih glav.Če se naslonimo na zlato nadihnjeni masivnikovinski rob žičnato prosojne mostne ograje– zlato oživljena sta tudi nepatinirana bronastakipa Satira in Prometeja, medtem ko sta Adamin Eva že potonila v bolj žametasto ozelenelopatino –, se nam v blagem loku rečne struge zmostu odpreta pogleda na znamenita sosednjamostova – na Zmajski most in Tromostovje –, daFoto: Miha FrasKipa Adama in Eve Jakova Brdarja stojita ob vhodu na mostob Plečnikovih arkadah.Foto: Dunja WedamPred iztekom mostu na Petkovškovem nabrežju se vrhkamnitega zidu izteka v kip Prometeja z odprtim prsnimkošem in na hrbtu prižetimi krili, ki ga je kipar Jakov Brdarzasnoval z mislijo na svojo mladost.Foto: Dunja WedamMostni ograji je Brdar naselil z bujnimi rastlinskimi ingrotesknimi kipci dvoživk, rib in fantastičnih humornih spak.

Urbanizem 14Foto: Miha FrasŽupan Zoran Janković in kipar Jakov Brdar na otvoritvimostu.Foto: Dunja WedamRadovednemu pogledovanju skozi steklena hodnika mostuse otroci prepuščajo leže.Foto: Dunja WedamZ gladine Ljubljanice privabljajo poglede vselej številnimimoidoči na mostu.se počutimo kot v Benetkah; prizorišče s kipi pase s strani Petkovškovega nabrežja vključuje vdoslej nevideno, spokojno vzdolžno, a pokončnostopnjevano staro-novo vizuro: v Mársijevpogled z baročnim traktom semenišča, kupoloin zvonikoma katedrale ter poševno zalomljenostreho ljubljanskega gradu.Več kot nenavadno je dejstvo, da Brdarjevi kipiniso nastali namensko za novi most, a so posvojem tavanju očitno našli svoj idealen prostoršele tu, kot bi bili zamišljeni ravno zanj, saj so nanjem zaživeli v popolnem skladju z arhitekturo,organsko vraščeni v kompozicijo pogledov odvseh strani, in mostu vdihnili ustvarjalno poanto,v katero se človek zastrmi, a se lahko ob njej tudizamisli. (Po prepričanju Brdarjevega kiparskegaprijatelja Mirsada Begića tako naravne povezavemed arhitekturno zasnovo in kiparstvom – tako»absolutnega zadetka« – v Ljubljani nismo videliže vsaj pol stoletja, pa tudi ne tako organskein notranje napete skladnosti med kiparskimisestavinami, ki se subtilno razkriva tudi iz njihoverazlične prostorske usmeritve: naprej nagnjenegapara prvih staršev, energično razkoračene satirovezvrtinčene pokončnosti ter v nasprotno smerobrnjenega Prometejevega duhovnega poleta.)Vznemirljivost kipov več kot zgovorno potrjujetudi izjemno živo zanimanje navdušenihobiskovalcev, ki se na njem najraje fotografirajov vzneseni pozi Brdarjevega satira. Ključavnicez vgraviranimi ljubezenskimi izpovedmi, ki sojih pričeli na ograje obešati zaljubljenci (očitnopo vzorcu tistih kipcev, ki jih je Brdar na ograjomostu kar priklenil), pa nas nagovarjajo, da lahkogledamo v njem tudi most ljubezni, ki mu je –ne glede na Prometejev odprti prsni koš – vsemesarsko več kot tuje. Središčni satir pa je bil žeoznačen za »Čuvarja mostu z repom« in postaja – vsvoji sugestivnosti ves divje vznemirjen in hkratives senzibilno prefinjen, kot bi se vzel, tragičnimojster igranja na Atenino piščal, iz neznanegafrigijskega ozvezdja – tudi pastir med nebom inzemljo razpršenih hrepenečih duš.Brdar je svoje že poprej porojene kipe na mostuna videz samo razpostavil. V resnici pa je medbregova Ljubljanice razpel in z nekaj energičnimi,a natanko odmerjenimi takti na novo uglasil svojeustvarjalno vesolje. Kobetov in njegov Prometejevmost tako ni le prostor za prehod, marveč šebolj za postanek na prizorišču, na katerem so seusedline časov, dinamično razraščanje človeškegasveta in njegov nenehni razkroj povezali v mitičnooznanilo izgubljenega raja, v neuničljiv življenjskivzgon in v prometejski polet smrtno-večnegačloveškega stremljenja.Mesarski most –naj nas povezujeDarja LesjakSpoštovani! Vsi, ki smo pri projektu sodelovali,smo z veseljem pričakali ta pomemben dogodek,da je Mesarski most in novi pristan za rečne ladjedokončan, tudi zato, ker sega načrtovanje mostu žekar daleč v zgodovino. Monumentalno povezavomed Tržnico in Petkovškovim nabrežjem je načrtovalže mojster Plečnik, leta nazaj je bil postavljentemeljni kamen, danes je most končan.Zgrajeni Mesarski most je rezultat prvonagrajenenatečajne rešitve, izbrane leta 2008 na javnemanonimnem natečaju, ki jo je zasnovala in naprej vprojektni dokumentaciji dorekla skupina arhitektov:prof. Jurij Kobe, Rok Žnidaršič, Samo Mlakar, vsodelovanju s statikom Tomažem Habičem inkiparjem Jakovom Brdarjem. Zahtevno je bilousklajevanje z državo zaradi posega v območjereke Ljubljanice, z ustanovami za varstvo naravnein kulturne dediščine za posege v tako občutljivoin zavarovano območje, kot je območje Tržnicein Petkovškovega nabrežja. Posebna pozornost jebila posvečena tudi temu, da so pristan za ladjicein prostori blagajn ter sanitarnih prostorov vpodmostju dostopni funkcionalno oviranim osebam.V mostu se uspešno združita nujnost povezaveobmočij centra Ljubljane zaradi preskrbe s toplotnoenergijo – izgradnje vročevoda, kakor tudi lahkoten inmestotvoren videz mostu, oplemeniten s plastikamikiparja Brdarja. Ocena skupne investicijske vrednostiznaša 4,3 milijona evrov. Gre za skupen projekt dvehinvestitorjev: Mestne občine Ljubljana in JP EnergetikeLjubljana. Skupno smo pristopili k izpeljavi javneganaročila za gradnjo, izbrana izvajalca sta SCT d.d.in Gradis GP Ljubljana d.o.o. Pogodbeni znesek je2,930.000 evrov, z DDV 3,516.000 evrov, delež MOL odtega znaša 531.175 evrov.Preden besedo prepustim Srečku Trunklju izEnergetike, ki je v imenu obeh investitorjevvodil gradnjo objekta in bo dodal svoje misli oprojektu, naj vsem, ki so pripomogli, da je most,na katerem stojimo, zgrajen, iskreno čestitam inse hkrati zahvalim vsaj nekaterim: Srečku Trunkljuin direktorju Energetike Hrvoju Draškoviću,svojima sodelavkama Barbari Hace in BiserkiCizar, kolegu Samu Lozeju iz LPT, avtorski skupiniATELIERarhitektov Juriju Kobetu, Samu Mlakarjuin Roku Žnidaršiču, konstruktorju mostu TomažuHabiču, kiparju Jakovu Brdarju, izvajalcema SCT d.d.in Gradis GP Ljubljana d.o.o., vsem podizvajalcem– če naštejem vsaj nekatere: Meteorit – jeklenakonstrukcija mostu, Mineral-tlakarska in kamnoseškadela, ASM – steklarska dela, Klemaks - ograja mostu innerjavni elementi objekta, Magring in Bureau Veritasza budno oko pri kontroli, sosedom in prodajalcemter obiskovalcem tržnice za razumevanje v časugradnje, Upravni enoti, Izpostavi Center za korektnosodelovanje; na koncu, a ne kot zadnjemu, županuZoranu Jankoviću. Iskrene čestitke!(Otvoritveni nagovor direktorice Službe za razvojneprojekte in investicije Darje Lesjak 10. julija 2010)Arhitekturniin izvedbenipresežekSrečko TrunkeljGradnja mostu, ki ga danes predajamo v uporabo,pomeni presežek tako na arhitekturnem kot naizvedbenem področju. V času, ki zahteva in cenisamo rast in poveličuje samo količino, je bilo tako nastrani načrtovalcev kot na strani izvajalcev in inženirjapotrebnega veliko poguma, da so zgradili objekt,ki mu vrednost dajejo visoka tehnologija izdelave,kvaliteta uporabljenih materialov in dovršenostdetajlov. Zgrajen je most, ki je poseben tudi zato, ker vsvoji subtilni nedominantnosti kljub elitni lokaciji neposkuša prevzemati vodilne vloge med preostalimiuglednimi sosedi.In ravno ta odklon od uniformiranosti bo, tako kotmed gradnjo, tudi v času, ko bo most postal delljubljanskega javnega prostora, zanesljivo predmetmnogih polemik. Zato je zdaj, ko je gradnja uspešnozaključena, prav, da most prevzame tisto vlogo, kakršnamu gre na simbolnem nivoju, to je, da premošča inzdružuje. In prav je, da si skupaj z vsemi udeležencigradnje končno odpočijejo tudi vsi neusmiljeni kritiki,ki so budno spremljali gradnjo in s tem na svoj načinposkrbeli, da imamo danes vsi razlog za zadovoljstvo,kajti brez dobrih kritikov ni dobrih izdelkov.Most ima pomembno vlogo tudi na področjukomunalne infrastrukture Mesta Ljubljane in šeposebej oskrbe mestnega jedra s toploto. EnergetikaLjubljana, ki je skupaj z Mestno občino Ljubljanafinancirala gradnjo mostu, je tako po dolgo načrtovanirazvojni rešitvi, v letu 2010, izvedla vročevodnopovezavo med Adamič-Lundrovim in Petkovškovimnabrežjem.(Otvoritveni nagovor vodje projekta Srečka Trunklja10. julija 2010.)

Urbanizem 15»Kočno vosrčju mestanekaj novega,modernega«Foto: Miha FrasSlavnostni trak so prerezali direktorica Službe za razvojneprojekte in investicije Darja Lesjak, vodja projekta SrečkoTrunkelj, župan Zoran Janković in direktor Ljubljanskihparkirišč in tržnic Samo Lozej.Mesarski mostMatjaž KrainerRibe pod neba odsevom na gladini rečnega tokazvedave v senci lokamost se pne nad njimigospodične s svojo koreografijoglej, glej, iz žabje perspektiveubirajo zrak, vodo, zemljotu se vidimotresljaji proženi od naših čvrstih korakovzibljejo zgradboin mirno segajo v anatomijoizmuzljive misli nesmrtnikapne se mosttresljaji zibljejo male plastikenad ribaminad rečnim tokomnad gladinotu bo hodil človek po mesarskem mostuin ribice iz žabje perspektivezvedavo bodo gledale pozdrave sosednjemubreguvonj klavnicevonj mesarskega ateljejadelavnice nebrižnepozdravljen sosednji bregrokovanje naključnih srečanjnad domovanjem ribnad gibi rekein pije zrakin se pne od začetka bivanjatu je mostnaj bi ljudje ne hodili po vodi(Avtor je pesem prebral na otvoritvi Mesarskegamostu 10. julija 2010.)Staša CafutaMesarski most je postal resnična mestnaatrakcija. Odkar je odprt, si ga vsak danogleduje ali ga le prečka veliko številoradovednih sprehajalcev, navdušenih nadnovo pridobitvijo. Komentarji, kot so »To jeto!«, »Bravo, Zoki!«, »Mami, mami, peljiva sečez Mesarski most«, »Most je prekrasen«, kardežujejo. Turisti so začeli klicati Ljubljano– »Lovelyana«. Nekateri pred fotografskiobjektiv niso želeli, so pa jasno in glasnopovedali, da so navdušeni nad novopridobitvijo.Zoja Brejc: »Nov most je super, ker je novo zbirališče.Funkcionira, saj je na njem veliko ljudi. Zanimivo jetudi to, da se na njem druži veliko mladih. Pa tudinovo pot smo pridobili, ki nam skrajša prehod čezTržnico na drugo stran.«Darja Zemljič: »Most s steklenimi elementi, kjer se vididobesedno na reko, je bolj povezal mesto z Barjem.Most prinaša naravo v mesto in umetnost na ulico.Brdarja poznam že od prej, njegov malo brutalennepristranski umetniški pristop mi je všeč. Ne iščesamo estetike in ne ozira se samo na naročilo, ampakna izraznost umetnosti, pa tudi na zgodovino, nenazadnje skozi stvari, ki so jih tukaj ljudje počeli.Upam, da se bo ime Mesarski most ohranilo, bi sipa želela, da bi tudi drugi ljudje začutili most kotnormalno komunikacijo med obema bregovoma.«Andraž Polič: »Mesarski most sem začutil kot prepih,prosojnost, moč, vzhičenost!«Mojca Mavec: »Ravnokar sem prišla s Poljske inposlušam samo še o Mesarskem mostu. Ljudje soga vzeli čisto za svojega. Zelo mi je všeč, ker je svež,moderen, obenem se mi zdi, da se zelo lepo ujemaz mestom. Končno smo v osrčju mesta dobili nekajnovega, modernega. Vedno me je motilo, da seLjubljana trudi biti provincialno mesto in zelo težkoje v Ljubljani nekaj spremeniti. Čas gre naprej, mestose spreminja. Vzor za Ljubljano bi lahko bil avstrijskiGradec, ki je zelo podoben Ljubljani (baročnostrnjeno mestno jedro z ozkimi ulicami in gradom).Gradec zelo prefinjeno sprejema v svojem jedrumoderno arhitekturo, ki ni moteča in se lepo vključiv mestno okolje. Mesarski most gre v to smer, upam,da bo Ljubljana dobila še več takšnih elementov.«Antonio Borrego, Cordoba, Španija: »Pred nekaj leti semže obiskal Ljubljano. Tokrat sem se ponovno vrnilin vidim velike spremembe, navdušen sem nadprestolnico. Odkril sem tudi vaš novi most, ki mije zelo všeč. Predvsem sem navdušen, saj sem selahko po stopnicah spustil do Ljubljanice, kjer semzagledal čudovito strukturo mostu. Navdušila so metudi drevesa, ki rastejo skozi most.«Fotografije: Staša CafutaZoja BrejcDarja ZemljičAndraž PoličMojca MavecAntonio Borrego

Obeležje16Spomenik ženskemu pogumuna Pogačarjevem trgu8. julija je Ljubljana na Pogačarjevem trgu dobilaspomenik ženskemu pogumu, ki so ga ženske izkazalena demonstracijah proti fašističnemu nasilju poleti 1943.Spomenik je nadomestil t. i. Prst pred stolno cerkvijo,ki je restavriran dolgo (od leta 1991) čakal na ponovnopostavitev, zdaj pa je spoštljivo prestavljen v Muzej ingalerije mesta Ljubljane. Strokovna komisija, ki jo jevodila mestna svetnica prof. dr. Milena Mileva Blažić,njeni člani pa so bili dr. Vida Deželak Barič, prof. dr.France Dolinar, dr. Uroš Grilc, prof. dr. Božo Repe, prof.dr. Vladimir Simič in mag. Gojko Zupan, je znanstvenopreučila dogodek ob demonstraciji žensk v Ljubljani21. junija 1943 in zgodovinske okoliščine ob postavitvispomenika pred ljubljansko stolnico leta 1953 inmenila, da je treba s postavitvijo novega spomenikaodpreti novo poglavje v zgodovini Ljubljane. Medsvoja stališča je zapisala, da mora biti novi spomenikumetniški presežek, da mora stati na novi, avtentičnilokaciji, da mora biti sodobna kiparska in arhitekturnooblikovana likovna rešitev ter samostojna in celostnaumetnina s presežnim zgodovinskim sporočilom,usmerjenim v prihodnost Slovenije kot članice Evropskeunije in z upoštevanjem žensk kot subjekta. Komisijaje pri tem kritično presojala relevantno literaturo in sejasno opredelila do zgodovinskih dejstev in kontekstapostavitve prvotnega in sedanjega spomenika indosegla, da je Ljubljana namesto sramotilnega stebradobila skulpturo ženskemu pogumu. Mestni svetniciprof. dr. Mileni Milevi Blažić, ki je na tiskovni konferenci6. julija v Mestni hiši predstavila zaključno poročilo delakomisije, so se ob novem poglavju spomenika ženskimdemonstracijam zapisale tri spoznavne prispodobe, skaterimi je povzela izkušnjo dela v komisiji za postavitevnovega spomenika: Po cesti Sv. Kasneje pridemo na trgSv. Nikoli, Kdor noče, najde izgovor, kdor hoče, pa motiv,in Bog nima brata, ima sestro.Župan Zoran Janković pa je na tiskovni poudaril, da jebil v tem mandatu dosežen velik napredek v dogovoruz Rimskokatoliško cerkvijo, tako ob postavitvi Muzejaslovenske zgodovine na Gradu kot pri postavitvispomenika ženskemu pogumu; obakrat je bil članstrokovne ekipe prof. dr. France M. Dolinar kotpredstavnik te verske ustanove. Mesto je vodila takoželja, da spoštuje zgodovino, kot zbliževanje stališč.Uprava se pravkar odloča tudi med dvema lokacijama zaspomenik sprave, zato je župan menil, da »smo sposobnidanes po vseh teh letih postaviti spomenik vsem tistim,ki so zaslužni, in s tem ne želimo nikogar žaliti«. Ob temje župan poudaril, da je ključ sožitja »živeti skupaj inspoštovati različnost«, ter povedal, da je podžupan prof.Janez Koželj poskrbel za zgledno ureditev in obnovoPogačarjevega trga kot spomeniškega okolja.Na Pogačarjevem trgu je bila tako 8. julija slovesno odkritabronasta plastika akademske kiparke Dragice ČadežLapajne, prvotno ustvarjena v lesu in del umetničinegacikla Olesenele sence. Na dobro obiskani otvoritvenislovesnosti, ki se je je udeležila vrsta uglednih javnihosebnosti, sta spregovorili podžupanja Jadranka Dakićin častna meščanka Ljubljane ter nekdanja županja AnaNuša Kerševan, v kulturnem programu pa je nastopilženski zbor Kombinat. Poleg spomenika bo pričevanjeo ženskem pogumu med drugo svetovno vojno posklepu komisije zaznamovala tudi spominska plošča naMetelkovi 4 z napisom: Na tem mestu so se januarja 1943začele ženske demonstracije v Ljubljani.Foto: Miha FrasSlavnostnega odkritja spomenika ženskemu pogumu na demonstracijah proti fašističnemu nasilju poleti 1943 naPogačarjevem trgu kiparke Dragice Čadež Lapajne 8. julija so se udeležili najuglednejši predstavniki javnega življenja.Slavnostni govornici sta bili podžupanja Jadranka Dakić in častna meščanka ter nekdanja županja Ljubljane Ana NušaKerševan. V kulturnem programu je nastopil ženski zbor Kombinat.Spomenik odločnimLjubljančankamAna Nuša KerševanSpoštovani gospod župan! SpoštovaneLjubljančanke in Ljubljančani! Gospe in gospodje!Drage tovarišice in tovariši!V letu, ko svet praznuje 65. obletnico koncadruge svetovne vojne in zmage zaveznikov nadfašističnimi in nacističnimi silami, Ljubljanaodkriva peti spomenik vztrajnim in pogumnimLjubljančankam, ki so v množičnih komemoracijahin demonstracijah v letih 1942 in 1943 zahtevaleosvoboditev tisočev zapornikov in internirancev izfašističnih in nacističnih taborišč in okupatorjevihzaporov. V ta spomin so bili že leta 1953postavljeni štirje spomeniki na mestih, kjer so sežene najbolj množično zbirale in najprej prosile,potem pa zahtevale pravice za zapornike ininternirance.Na te pogumne akcije spominjajo spomenikina Kongresnem trgu, kjer je bilo poveljstvookupatorjeve vojske, pred vladno palačo, kjer jebil visoki komisariat okupatorja, in na Miklošičevicesti, kjer je bilo sodišče s sodnimi zapori. Četrtispomenik je stal na Ciril-Metodovem trgu predstolnico, ki pa je bil večkrat vandalsko poškodovan,leta 1991 pa odstranjen in odpeljan na popravilo.Trije spomeniki še vedno stojijo na svojih prvotnihmestih. Kljub prenovi in delni spremembi napisana četrtem spomeniku, pa predstavniki civilnedružbe skupaj z mestnimi oblastmi žal niso moglidoseči dogovora s cerkveno oblastjo za ponovnopostavitev na prvotno mesto. Zato bo obnovljenispomenik skupaj z zapisom zgodovine, ki jota spomenik ima, postavljen na častno mesto vMestnem muzeju.Danes odkrivamo spomenik, ki ga je v spominpogumnim in upornim ženam izdelala po natečajumesta Ljubljane akademska kiparka DragicaČadež. V kratkem pa bo na obnovljenem pročeljunekdanje vojašnice na Metelkovi ulici odkrita tudispominska plošča na mestu, kjer so se leta 1943začele ženske demonstracije proti okupatorju.O pogumu, vztrajnosti in človekoljubnih dejanjihLjubljančank med okupacijo našega mesta sože napisane knjige, vendar pa spomina nanje ninikdar dovolj. O tem bi nam lahko veliko povedaletudi nekatere tovarišice, ki so v tistem časuaktivno sodelovale v odporu proti okupatorjemin njihovim sodelavcem in so danes z nami. Najob tej slovesnosti obudim samo nekaj spominovo dogajanju v tistem času. Konec leta 1942 in vzačetku leta 1943 je bila Ljubljana pod vtisomnovega še bolj okrutnega okupatorjevega inbelogardističnega terorja. Po tako imenovanihbožičnih racijah decembra 1942 so okupatorjizadržali zapornike v takratni belgijski kasarni naMetelkovi v najhujših razmerah. V marcu 1943 paso se začeli množični transporti v koncentracijskataborišča v Italijo in na Rab, kasneje pa tudi vNemčijo. Po tem novem nasilju so se Osvobodilnifronti pridružili številni ljudje, ki so prej stali obstrani. Rasla je upornost, iz v začetku skromnihkomemoracij so demonstracije naraščale in 1.avgusta prerasle v veličastno demonstracijo,v kateri je sodelovalo 10.000 Ljubljančank inLjubljančanov. Veličina teh demonstracij ni

Obeležje17Ljubljana v srcuFoto: Dunja WedamBronasta plastika Dragice Čadež Lapajne je bila prvotnoustvarjena v lesu in je del umetničinega cikla Olesenelesence.bila le v množičnosti in borbenosti, temvečpredvsem v tesni povezanosti ljudi in v globokihumanosti. Goloroki demonstranti so v uporuproti oboroženim okupatorjem in njihovimpomagačem tvegali svojo svobodo in tudi svojaživljenja, da bi lajšali usodo sotrpinov v zaporih intaboriščih. Borili so se za pravico do življenja brezsovraštva.Samo v letu 1943 je bilo v Ljubljani 16 velikihdemonstracij in komemoracij in precej majhnih.Nadaljevale so se tudi v letu 1944, v časunajhujšega nasilja nemških okupatorjev. Ob temso se v Ljubljani, ki je bila tudi sama z žico obdanotaborišče, odvijale različne oblike ilegalnegadela. Po odhodu moških v partizane, njihovemzapiranju v zapore in taborišča so morale njihovadela pa tudi ilegalno delovanje prevzeti ženske.Bila je vrsta na prvi pogled nerešljivih nalog.Med drugim tudi, kako premagati strah predokupatorjem, ki je zapiral ljudi in streljal talce,kako organizirati vse številne akcije od spremljanjatransportov internirancev, varovanja otrok, kiso ostali v Ljubljani brez staršev, zbiranja hrane,zdravil in medicinskih pripomočkov, do skrivanjailegalcev in ranjencev. Večina tega je bila vse boljna ramenih žensk, ki so ostale v Ljubljani.Skoraj vsak dan se je zbralo pred belgijsko kasarnoin zapori na stotine žensk, da bi izvedele, ali sonjihovi najdražji še živi. Čeprav so okupatorjiprepovedali vsako zvezo zapornikov s svojci, so izzaporov prihajala drobna sporočila o nevzdržnihrazmerah, kar je ženske spravljalo v še večjozaskrbljenost in hkrati upornost.V demonstracijah 21. junija 1943 so najprej prosile,potem pa tudi odločno zahtevale svobodo indrugačne razmere v zaporih od vojaških incivilnih okupatorskih oblasti. Ostale so ne lebrez odgovora, ampak so doživljale zaničevanje,grožnje in nasilje okupatorja. Končno so se sprošnjo, da posreduje pri okupatorskih oblasteh,obrnile tudi na ljubljanskega škofa. Zbrale so sepred škofijskim dvorcem in na tem trgu. ŠkofRožman je sprejel delegacijo žensk in jim je najprejdejal, da ne more pomagati, kasneje pa obljubil, dabo poskusil kaj reči okupatorjem, da se razmere vzaporih izboljšajo.Ženske so zaman čakale na izpolnitev obljub.Le enkrat jim je bilo dovoljeno, da so oddalepakete s hrano, kasneje pa je bilo to ponovnoprepovedano, prav tako tudi pošiljanje paketov vtaborišča. Kljub nepopisnemu nasilju okupatorjevpa se je ilegalna Ljubljana odzivala na svoj način:z napisnimi in listkovnimi akcijami, s slovenskozastavo z rdečo zvezdo na stolpu frančiškanskecerkve, s tihimi protesti in kulturnim molkom.Na dan mrtvih leta 1943, ko so v Ljubljani žegospodarili nemški okupatorji, je protifašističnaženska zveza organizirala največjo spominskosvečanost na grobovih žrtev fašističnega nasilja.V nemogočih življenjskih razmerah so zbralecvetje, s katerim so okrasile grobove talcev. Takomemoracija je okupatorju ponovno dokazala,da je mesto dobro organizirano in enotno v bojuproti okupatorju in obenem tudi, kako spoštuježrtve fašističnega divjanja.V tem neenakem boju ima izjemen pomendelovanje Ljudske pomoči in Slovenske narodnepomoči, zaradi katere so se ljudje počutili v tistemtežkem času vsaj nekoliko bolj varne.Dejstvo je, da so te dejavnosti žensk tudidoprinesle k temu, da je Ljubljana postala prvomesto heroj v povojni Jugoslaviji.Ženske pa niso delovale samo v Ljubljani. Vkoncentracijskih taboriščih so skrbele predvsemza otroke in bolnike. Borile so se s puško v rokahs svojimi tovariši soborci. Kdo ne ve za junaškezdravnice in medicinske sestre, ki so reševaleranjene soborce v skritih bolnišnicah. BolnicaFranja je mednarodni simbol za nesebičnočloveško pomoč.Leta 1945 pa je tudi Ljubljana dočakala svoj 9. majin osvoboditev mesta. In kdo je sešil vse slovenskezastave z rdečo zvezdo, ki so tisto sončno jutropozdravile osvoboditelje. To so bile izmučene, auporne in ponosne Ljubljančanke. Veliko jih takratni dočakalo vrnitve svojih najdražjih, kljub temu sotudi po vojni z vso zavzetostjo in človekoljubjemnadaljevale svoje delo pri obnovi porušenedomovine.Vsem tem pogumnim ženam danes z velikimspoštovanjem odkrivamo spomenik. Ohranimo jihv neizbrisnem spominu. Skušajmo jih posnemati,saj tudi danes mnogo ljudi potrebuje našo pomočali vsaj toplo besedo.Slava jim !(Slavnostni govor častne meščanke Ljubljane AneNuše Kerševan: ob otvoritvi spomenika ženskemupogumu 8. julija 2010.)Odgovornost dozgodovinskega obeležjaŽivim v Trnovem, nekdaj odmaknjenemdelu mesta, v predelu vrtov in branjevk, kiso zalagale ljubljansko tržnico z zelenjavo,danes je to še samo etnološka znamenitost.Center vsega dogajanja se širi ob Ljubljaniciod Stare Ljubljane na v doslej samo malooddaljene, zapuščene in neugledne predeleLjubljane. Ne morem se načuditi novimsprehajalnim potem, nasadom dreves insmiselnim odkrivanjem novih predelov, ki nisoživeli v zavesti meščanov, čeprav so bili blizu.Zadovoljstvo je čutiti tudi v trumi sprehajalcev,ki so hitro spoznali ugodje prenovljenihpredelov Ljubljane in našli prostor za počitek,sprostitev in zabavo.Lagodno druženje v senci drevesnih krošenjnudijo obiskovalcem intimni lokali, ki se širijona obeh bregovih Ljubljanice. Poseben pomenoživitve rečnih bregov imajo mostovi, tak jenovozgrajeni Mesarski most, s katerim staLjubljana in Ljubljanica zaživeli v sodobnemkulturnem in civilizacijskem blišču. Postavitevkipov na mostu daje novemu prostorudruženja povsem nove razsežnosti in ssvojo dinamiko povezuje obstoječo klasičnoarhitekturo in novodobno gradnjo mostu zLjubljanico in njenim obrežjem.V času prenovitvenih del v Ljubljani se jepripravljala tudi postavitev novega spomenikaženskemu pogumu na Pogačarjevem trgu. Nanatečaju je žirija izbrala moj osnutek. Kip jenamenjen spominu na demonstracije žensk1943 in je poklon demonstrantkam kot tudiženskemu pogumu, ki je brezčasen.Obeležje predstavljajo tri pokončne stiliziraneženske figure, strukturirane z ekspresivnopovršino in vzpostavljajo dialog z zgodovinoin z meni lastno avtorsko poetiko. Bronastkip stoji na Pogačarjevem trgu v neposrednibližini stojnic in se s svojo navzočnostjonevsiljivo vključuje v vsakdanji urbani utripmesta.Ob postavitvi spomenika me preveva posebenobčutek, na eni strani odgovornost dozgodovinskega obeležja, na drugi pa težnja popečatu trajnosti in postavitvi avtorskega delav kulturni ambient. Upam, da so moja hotenjaprofilirana v duhu časa in da je lahko tudiobeležje ženskemu pogumu suveren prispevekk razvoju mesta in njegove prihodnosti.Dragica Čadež Lapajne

Obeležje18Spomenik ženskemu pogumuna Pogačarjevem trguDolga zgodba o ljubljanskihdemonstracijah leta 1943Dr. Vida Deželak BaričPrecej dramatična zgodba o demonstracijahv Ljubljani v času druge svetovne vojne se jev svojem bistvu in v svojih posledicah doslejrazpletala nekako v treh dejanjih. Temeljnodejanje se je dogodilo leta 1943, ko je bilaokupirana Ljubljana priča večmesečnemudemonstracijskemu gibanju žensk. Drugo dejanjeje sledilo ob deseti obletnici demonstracij,ko je leta 1953 takratna oblast, utemeljena naodporništvu in izvedeni revoluciji, sklenilaobeležiti glavne lokacije, na katerih sodemonstracije potekale. Temelji tretjemu dejanjuso bili položeni z demokratizacijo političnegaživljenja, ko so se razplamtele razprave ovprašanjih iz naše bližnje preteklosti. V temkontekstu so postale predmet ponovne proučitvetudi ženske demonstracije, zlasti v tistem delu,ki je potekal v bližini škofijske palače 21. junija1943.Demonstracije v vojnih razmerah sodijo že podefiniciji med dejanja z visoko stopnjo tveganja, kiga je človek pripravljen prevzeti na lastna ramena– ob temeljitem premisleku ali spontano, v obupuin/ali pogumu, iz globoke osebne prizadetostiter širših presoj. Iz teh izhodišč, vendar v okvirukompleksnih takratnih procesov na Slovenskem,je treba ocenjevati tudi omenjene ljubljanskedemonstracije, ki pa imajo pomen predvsemzaradi izrednih okoliščin, v kakršnih so sedogodile, in zaradi svojega humanega poslanstva.Demonstracije označuje vrsta značilnosti znjihovo izrazito notranjo in zunanjo dinamiko.Potekale oziroma ponavljale so se od januarjado novembra 1943, udeleževale pa so se jihskoraj izključno ženske. Bile so odgovor nakrute ukrepe italijanskega okupatorja, ki jemed drugim poslal v zapore in internacijo okoli25.000 prebivalcev iz Ljubljanske pokrajine, mednjimi številne Ljubljančane, posluževal pa se jetudi najbolj skrajnih zastraševalnih metod, toje streljanja talcev. Porojene so bile iz globokestiske, iz obupa, iz skrbi za usodo aretiranihsvojcev, ki jo je še poglabljalo dejstvo, da je konecleta 1942 aretacije začela izvajati tudi slovenskaprotikomunistična mestna varnostna straža, kije v primerjavi z okupatorjevimi zadela bolj »vpolno«. Zato so imele demonstracije v začetkuspontan značaj. Sprva se jih je udeleževalosorazmerno majhno število žensk, včasih samonekaj deset, število pa je postopoma naraščalo.Sčasoma so demonstracije dobivale vse boljorganizirano obliko in v ozadju je postajalaočitna politična podpora Osvobodilne fronte skomunistično partijo na čelu. Če so bile začetnezahteve za zboljšanje položaja zapornikov vLjubljani bolj podobne prošnjam kot zahtevam, soženske, opogumljene po prvih nastopih, začelezahteve radikalizirati in so končno zahtevaleosvoboditev vseh zapornikov in internirancev vItaliji. Stopnjevanim zahtevam so sledile nasilnereakcije okupacijskih oblasti (grobo razbijanjedemonstracij, aretacije, obsodbe po hitrempostopku), kar pa demonstrantk ni ustavilo. Takolahko rečemo, da so se demonstracije gibale vkoordinatah med strahom, vztrajnostjo, pogumomžensk in primežem politike.Posebej velja poudariti, da so bile ljubljanskeženske demonstracije edinstvene v slovenskem,takratnem jugoslovanskem in tudi v evropskemokviru, saj ni znano demonstracijsko gibanje zizključnim ženskim značajem, ki bi trajalo večmesecev.Za razumevanje in vrednotenje demonstracij vletu 1943 je treba izhajati iz krutih okupacijskihrazmer, kakršne je italijanski okupator ustvarilpredvsem v letu 1942, pa tudi iz poglabljanjarazkola znotraj slovenskega naroda. Začetekdemonstracij sodi v čas, ko so bile razmere vLjubljani še vedno izjemno mučne. Le-te so tudibistveno določale značaj prvih ženskih javnihnastopov. 28. januarja 1943 je npr. okupator vgramozni jami spet ustrelil šest talcev. Kot se jeizkazalo kasneje, je bilo to zadnje streljanje talcev,seveda pa tega v tistem trenutku ni nihče vedel inpo Ljubljani so se še naprej širile vesti o pretečihnovih streljanjih talcev, kar je nedvomno hromilopripravljenost ljudi na kak odločnejši nastop.Zadnjega januarja 1943 je po hudem mučenjuna karabinjerski postaji podlegla sekretarkarajona Vič Malči Beličeva. Zato je bilo zelo težkopredvidevati, kakšna bo reakcija okupacijskihoblasti na shode žensk, kar je vsekakor impliciralonjihovo začetno zadržanost in celo strah.Ženske so na začetku, že zaradi negotovosti inprvenstvene želje, pomagati svojcem, ubralepot blage oblike pritiska na okupacijskeoblasti. Iz svojih vrst so zbirale delegacije, ki sonosilcem vojaške, civilne in tudi cerkvene oblastiposredovale sprva strpno oblikovane zahteve zaizboljšanje položaja zaprtih svojcev. Delegacije sopotem postale ustaljena oblika delovanja žensk,vanje pa so pogosto vključevali ženske, ki so sipridobile izkušnje v javnem delovanju že predvojno in bile s tem bolj samozavestne, želenopa je bilo tudi poznavanje italijanskega jezika.Najmarkantnejši osebi med temi delegatkami stabili nedvomno Slava Tarman in Iva Pirjevec.Ko je bila pri ženskah prva psihološka pregradaprebita s tem, ko so jih merodajne osebnosti splohbile pripravljene sprejeti in poslušati, so začelepritisk stopnjevati, pa tudi ljubljanski aktivisti so siprizadevali, da bi postale demonstracije čim boljmnožične, zahteve pa ostre. Vse bolj se je apeliralone le na človeško, temveč tudi na nacionalnodolžnost prebivalcev Ljubljane do žrtev fašizma.S tem so demonstracije stopile iz dotedanjegačlovekoljubnega okvira na politično polje.21. junija 1943 je prišlo do največjih »čistih«ženskih demonstracij, ki so presegale dotedanjetudi glede odločnosti in pomenijo približevanjesamemu vrhu demonstracijskega vrenja tik predpadcem fašizma. Nanje sta se temeljito pripravilitako vodstvo ljubljanskih aktivistov kot policija.Pričele in v glavnini so se odvijale pred vladnopalačo na današnji Prešernovi cesti. Udeležilose jih je precej demonstrantk (po italijanskihvirih do 1000, po podatkih OF celo 2500), ki soodločno zahtevale izpust internirancev. Oblastiso se odločile, da demonstracije razbijejo zavsako ceno. Prišlo je do precej dramatičnegapretepanja demonstrantk z gumijevkami inpuškami, do groženj s streljanjem ter spet doaretacij. Šele po nasilnem razbitju demonstracijso se ženske napotile prek Kongresnega trgain Tromostovja proti škofiji, kjer pa so jih takojpo prihodu razgnali z vodnimi curki iz gasilskebrizgalne. Povojna oblast je leta 1953 in 1959lokacije množičnih demonstracij označila s štirimispominskimi obeležji, med drugim s spominskimstebrom pri stolni cerkvi sv. Nikolaja. V nasprotju zdrugimi tremi je bilo obeležje pri stolnici sprejetoz deljenimi občutki. Cerkev ga je namreč zavračalaod vsega začetka.Steber pri stolni cerkvi je bil postavljen v časuizjemno zaostrenih odnosov med državo inCerkvijo. Zaradi delno neresničnega napisana njem in provokativno oblikovane pesti ziztegnjenim prstom, uperjenim proti škofiji, pa gaje Cerkev dojemala kot sramotilni steber. Kasnejese je izkazalo, da je bil prvoten načrt spominskegaobeležja, katerega avtor je arhitekt Edo Ravnikar,po neznanem naročilu samovoljno spremenjen vdveh točkah. Roka, skrčena v pest, obdana z žico,ki naj bi simbolizirala zažičeno uporno Ljubljano,je po tej spremembi dobila iztegnjen prst, uperjenproti škofiji, napisu pa je bil dodan pomenljivpristavek, da je ženske, ki so 21. junija 1943 iskalepomoč pri škofu, italijanski okupator razgnal pravna škofovo pobudo. S tovrstno sporočilnostjoje bil poudarek neupravičeno prenesen odokupatorja na ljubljansko škofijo oziroma škofa dr.Gregorija Rožmana.Čas je pokazal, da je spominsko obeležje pristolnici z naznačenim dogajanjem prejelo slabopopotnico in s takim sporočilom ni vzdržalona svojem mestu. O njegovi problematičnostije prvič javno spregovoril škof dr. StanislavLenič leta 1987 in s tem odprl javno razpravo.Kot je že bilo omenjeno, je z demokratizacijopolitičnega življenja sledila dolgotrajna strokovnarazčlemba (kar v okviru treh komisij, ki so sicerimele različne naloge) samih demonstracij 21.junija 1943 kot tudi razčlemba širših okoliščintako v času demonstracij kot v času postavitveobeležja deset let kasneje. Te razprave so sepo dveh desetletjih iztekle v sklep o postavitvinovega spominskega obeležja na novi lokaciji,ki bo predvsem pričalo o ženskem pogumu inčlovekoljubnem prizadevanju v trpkih dnevihokupacije.

Kultura19Borci se vračajoMeta LavričŽe konec septembra pa Borci pripravljajo Drugo plesnonacionalo, plesni in družabni maraton, katerega ciljje na enem mestu predstavljati vrhunce aktualnesodobne slovenske plesne produkcije.Poleg pestrega programa za otroke, ki sicer potekav Borcih (različne ustvarjalne delavnice, lutkovnein plesne predstave …), se Zavod EN-KNAP ukvarjatudi s sistematičnim izobraževanjem na področjukulturne vzgoje in sodobnega plesa (za otroke, mlade,strokovne delavce in druge zainteresirane), ki jepotrjeno tudi s strani Ministrstva za kulturo. V okviruprojekta Plesna učilnica je osnovnim in srednjimšolam denimo na voljo didaktična, a duhovita odrskapredstava Pozor, hud ples!. Jeseni pa bo otrokom navoljo tudi filozofija za otroke Leteče misli.Foto: Miha FrasPrizor iz predstave Pozor, hud pes v izvedbi ansambla EnKnapGroup.Kulturno življenje prestolnice je bilo dolgo usmerjeno predvsem v strožje središčemesta. Toda počasi tudi drugi deli mesta gradijo močna kulturna jedra, ki z visokokakovostno in specializirano kulturno ponudbo privabljajo ne le lokalna občinstva,pač pa tudi obiskovalce iz središča Ljubljane. Poleg centra urbane kulture v Šiški jetako jeseni 2009 na novo zaživel tudi Center kulture Španski borci v Mostah: Borci sov komaj petih mesecih, od januarja do konca maja 2010, na skupaj 284 raznovrstnihdogodkov (predstave, koncerte, delavnice, predavanja, program za otroke in mladino,družabne dogodke …) pritegnili skupaj več kot 25 000 obiskovalcev.Novi upravljalec Španskih borcev Zavod EN-KNAPz umetniškim vodjem in direktorjem IztokomKovačem, mednarodno uveljavljenim ustvarjalcem napodročju sodobnega plesa pri nas, se je ob prevzemucentra preteklo jesen znašel pred zahtevno nalogo:oblikovati prepoznaven center z zanj značilnimivsebinami, ki pa bo obenem zadovoljeval lokalnepotrebe po kulturnem življenju – v ožjem okoljuMost, Štepanjskem naselju, Fužinah, Zalogu in NovihJaršah ter obenem širšem okolju Mestne občine.Španski borci tako svojo prepoznavnost gradijona predstavljanju sodobnih umetniških praks:sodobnega plesa in gledališča, sodobne glasbe,vizualne in multimedijske umetnosti ter literaturein humanizma – vse z močnim mednarodnimpredznakom ter poudarkom na vrhunskostiprodukcij.Najmočnejši poudarek je namenjen sodobnemuplesu. Zaradi precejšnje poplave produkcijsodobnega plesa v zadnjem obdobju, ki niselekcionirala le vrhunskih predstav, je sodobniples v javnosti precej izgubil na vrednosti, s tem patudi precejšen del občinstva. Španski borci želijotemu plesu povrniti poprejšnji ugled z izboromzgolj vrhunskih domačih in mednarodnih predstavsodobnega plesa. Odločilna poteza v razvojuslovenskega sodobnega plesa pa je tudi dejstvo,da je v Španskih borcih dobil domicil mednarodniansambel za sodobni ples. Tako je prvič pri nasansambel sodobnega plesa dobil stalne vadbene inuprizoritvene prostore ter drugo infrastrukturo, ki joimajo primerljive skupine po svetu.Poleg drugih kvalitetnih plesnih produkcij indelavnic je bilo v prejšnji sezoni v Borcih takomogoče videti predstave ansambla EnKnapGroup,kot so Pozor, hud ples! Iztoka Kovača, 10 minVzhodno (10-minutne refleksije na temo časapetih uveljavljenih koreografov iz Slovenije,Hrvaške, Madžarske in Romunije), HorvatovUkrep, Jablanovčevo Črtano, Sandronijevo Nebo …Že konec oktobra 2010 pa ansambel pripravljanaslednjo premiero 10 min Južno, pri katerisodeluje pet mednarodno uveljavljenih koreografoviz Hrvaške, Srbije, Španije, Venezuele in Rusije.Borci se uveljavljajo tudi kot rezidenčni prostor– eden redkih pri nas s tako zmogljivostjo –, kiuveljavljenim tujim umetnikom in skupinam(skupina Superamas v letu 2010) kot soproducentnudi prostor za ustvarjanje predstav, ki natopostanejo del programa. Program mednarodnihizmenjav in gostovanj se je začel že junija in boše bogatejši od jeseni 2010 dalje, ko bodo Borcimesečno gostili tuje mednarodno uveljavljeneustvarjalce, umetnike in umetniške skupine spredstavami, seminarji in delavnicami (JordiCasanovas s solom Jukebox, koncert Otta Lechnerjain Bratka Bibiča, David Zambrano, skupinaKatrine Ponties s predstavo Humus Vertebra ...) termednarodni festival Aerowaves (marec 2011).Španski borci ponujajo tudi različno drugovrhunsko kulturno produkcijo: do maja je bilomogoče v Borcih med drugim videti premieropredstave Rusalke svetovno uveljavljenega zboraCarmina Slovenica, koncert Milka Lazarja in BojanaGoriška, cikel improvizacijskih večerov Neformaz uveljavljenimi glasbeniki in plesalci, kot soZlatko Kaučič, gala koncert Svetilnik hrepenenja(z glasbenimi gostjami, kot so Tinkara Kovač,Anika Horvat in druge), koncert Vesne Zornik spredstavitvijo zadnje zgoščenke TangoApasionado.Poleg filmskih projekcij (Nočni pogovori z Mojco,premiera filma z radijskim prenosom v živo),razstav, literarnih večerov, Borci ponujajo tudidružabne dogodke (večeri tanga in swinga, javnevaje s pevskim zborom Kombinat …), priložnost paponujajo tudi mladim (v Borcih so denimo imelizaključne produkcije študentje AGRFT).Center kulture Španski borci v Mostah bo jeseniše povečal delovanje na obeh področjih: ponudbovrhunske kulturne produkcije hkrati z oblikovanjemživahnega središča, ki ga bodo »posvojili« lokalniprebivalci in tudi širša Ljubljana. V KavarniInternacionala v 1. nadstropju Borcev se bo jesenitako začel tudi redni dnevni program, namenjenrazličnim občinstvom, od mladih pa vse do starejšihobiskovalcev (glasba, plesni večeri, koncerti, literarnivečeri, DJ-večeri), ki bo v Borce prinesel dodatniutrip.Je torej mogoče oboje? Povečati zanimanje zakvalitetno produkcijo ravno na področju, ki jesplošni javnosti še najbolj oddaljena in tuja, sodobneumetniške prakse, obenem pa postati domač,sproščen prostor dobrega počutja in tudi zabave,kjer vsakdo lahko najde nekaj zase? Pridite poodgovor v Španske borce ob Tržnici Moste!Borci v številkahPrireditve v Španskih borcih od 1. 1. 2010 – 31. 5. 2010Število predstav: 93Število koncertov: 11Število razstav: 3Število filmskih projekcij: 2Število folklornih prireditev: 6Število ostalih (posebnih) prireditev (predavanja,podelitve nagrad, okrogle mize ...): 15Število družabnih dogodkov: 37Število delavnic: 117Število vseh dogodkov: 284, od tega 14 premierŠtevilo obiskovalcev: 25.365

Kultura»Če bomo še kdaj igrali v Sloveniji,hočemo igrati v Kinu Šiška«Uroš Bonšek20Foto: Miha FrasPrizor iz nastopa japonske skupine Maywa Denki.Kino Šiška je konec lanskega avgusta, še bolj pa tri tedne pozneje na septembrski programski otvoritvi, dodobra premešal kartev ljubljanskem, a tudi slovenskem kulturnem kotlu. Tako je postal pomemben ponudnik kvalitetnih glasbenih, uprizoritvenih inintermedijskih dogodkov tako v Ljubljani, Sloveniji in tujini kot tudi v Šiški sami, kamor je s programskih delovanjem in s kavarno Kraljvnesel več življenja na Trg prekomorskih brigad.Po več letih propadanja se je konec lanskegapoletja arhitekturna kinematografska mojstrovinaarhitekta Božidarja Gvardjančiča tokrat podžensko arhitekturno taktirko Anje Planišček inNene Gabrovec spremenila v enega tehničnosodobnejših kulturnih centrov v regiji ter hkratiše senzorno in gibalno oviranim prijaznoprizorišče. Ob arhitekturnih presežkih je takotudi nominacija Kina Šiška za letošnjo Plečnikovonagrado še kako na mestu.V še ne polnem letu delovanja je kolektiv osmihredno zaposlenih s pomočjo še z dvakrattoliko zunanjimi sodelavci v Katedrali, Komuni,Kameri in Kavarni Kralj spravil pod streho 162javnih prireditev, ki jih je obiskalo skoraj 60.000obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Povprečnazasedenost dvoran je bila 68-odstotna, kar jeizjemen dosežek, upoštevajoč inflacijo kulturneponudbe v Ljubljani in trenutno gospodarskokrizo. Brez dvoma je posledica dobro premišljenein tudi sodobno zasnovane promocije zmarketinško strategijo in izborom medijev za vsakdogodek posebej. O tem priča visoka obiskanostspletne strani s skoraj 250 tisoč obiski in večkot 13 tisoč člani v Šiškinih spletnih socialnihskupnostih.Program Kina Šiške je že od ustanovitve daljezastavljen programsko sveže in široko. Takoje od programske otvoritve sredi septembras skupinama Laibach in Juno Reactor gostilpo deležu 67 odstotkov domačih in tujihkoncertov, od katerih so obiskovalce najboljpritegnili Marcus Miller, Dubioza kolektiv, ElvisJackson, Siddharta, Jan Garbarek, NouvelleVague, Megadeth, Florence and the Machine inskoraj dvakrat razprodani Ali En. Koncertomso po deležu sledile razstave, gledališče,intermedija, filmske projekcije in modna revija.Ob osnovnem programu se je v Kinu dogajal šespremljevalni program z delavnicami, seminarji,predavanji in literarnimi večeri. Ker Kino Šiškatako obsežnega programa ne bi mogel, zaradiprogramske pestrosti pa niti ne bi želel izpeljatisam, so med 162 prireditvami po tipu produkcijeprireditve v 29 odstotkih izvedli sami, v 38odstotkih v soprodukciji, 8 odstotkov dogodkovse je zgodilo v zunanji produkciji, 4 odstotkidogodkov pa so bili zaključeni.Šiškin kolektiv skupaj z zunanjimi sodelavci zvelikimi načrti zre tudi v drugo leto delovanja.Prva obletnica programskega udejstovanja, kise bo zgodila 17. septembra, bo obeležena skoncertom slovenske skupine Melodrom s prvoljubljansko predstavitvijo njihovega novegaalbuma, z dvema fotografskima razstavamain otvoritvijo striparnice/prodajalnice/čitalnice Kiosk, ki bo ob prodaji stripov,knjig in promocijskega materiala poskrbelatudi za programsko nadgradnjo literarnihin debatnih dogodkov. Ob že dogovorjenihveč kot 15 dogodkih za novo sezono, ki sejim vsak dan pridruži še kakšen nov, boletošnja programska novost med drugim tudigostovanje ljubljanskega filmskega festivalaLiffe v Katedrali. Na prodajno-promocijskempodročju pa se obetajo popusti pri nakupukart za nekatere socialne skupine, že omenjenaprodaja promocijskega materiala v Kiosku terdvojezičnost (slovenščina in angleščina) na vsehpromocijskih gradivih.Ob programski obletnici se tako ob pogleduna iztekajoče se programsko leto kažejospodbudne številke, ki krepijo ideje in načrtetako za naslednje leto kot še za leta po tem. KinoŠiška že zdaj uvrščajo med vodilne kulturnecentre v regiji pri narekovanju sodobnihkulturnih trendov ter želja obiskovalcev. Tobodo in že znajo ceniti tako obiskovalci kot tudinastopajoči ... ali kot nam je zaupal frontmanangleške skupine Tindersticks Stuart Staples,katere koncert se je zgodil maja v šišenskiKatedrali in ga imajo mnogi za najboljšegav pretekli sezoni: »Če bomo še kdaj igrali vSloveniji, hočemo igrati v Šiški.«

Ljubljana – SPK 201021Svetovna prestolnica knjigev poletnem sijajudomačih in tujih umetnikov, teoretikov,kritikov in intelektualcev različnih področij,ki bodo pereče probleme in ustaljena mnenjaosvetljevali na novo. Reflektorium bo prvič nasporedu 24. septembra 2010 ob 19. uri.Glasbeni program bo usmerjen na manj znano,vendar kakovostno, raznovrstno in inovativnodomačo in tujo glasbeno produkcijo, zlastikantavtorsko, v galerijskem prostoru pa bodoobčasne razstave in postavitve, ki se tematskonavezujejo na književnost, knjigo in bralnokulturo.Foto: Samo Perat2. septembra ob 19. uri bo na Stritarjevem trguspektakularno odprla vrata Trubarjeva hiša literature, kibo imela prostor v nekdanjem Trubarjevem ljubljanskemstanovanju na Ribjem trgu 2. Program se bo na tej ulicizačel že ob 10. uri dopoldne in tako opozarjal na novoveliko kulturno pridobitev v času Ljubljane svetovneprestolnice knjige 2010.S Trubarjevohišo literature donaslova mestoliterature2. septembra bo Ljubljana kot svetovna prestolnicaknjige 2010 na Ribjem trgu 2 – v nekdanjemTrubarjevem ljubljanskem stanovanju – odprlaTrubarjevo hišo literature in z njo konkurirala še zanaslov mesto literature. Pripravljalci programa so sijo zamislili kot javni prostor, v katerem se bodo vseleto vrstili dogodki, ki bodo spodbujali literarno,kulturno in intelektualno življenje ter uveljavljalibralno kulturo kot temelj osebnega duhovnegarazvoja in nacionalne kulturne identitete, ki ji je dalodločilen impulz prav Trubar. Ustanovitev spremljaambiciozna vizija, da bi slovenska prestolnicadobila referenčni prostor za književnost, knjigo indružbenokritično refleksijo v najširšem pomenubesede.V Trubarjevi hiši literature si bodo lahkorazlične literarne, kulturne, intelektualne insvetovnonazorske skupine izmenjevale pogledein stališča o vseh kulturnih in družbenihvprašanjih, ki zaznamujejo današnji čas.Vsebinsko bo program razvrščen v tri vrsteV dopoldanskem programu nove Trubarjeve hišeliterature bo na ogled svetlobna instalacija italijanskegaumetnika Allesandra Luppija in spominska soba PrimožaTrubarja z multimedijsko predstavitvijo Trubarjevegabivanja v Ljubljani.dejavnosti: muzejsko-spominsko, literarnoumetniškoin kritično-refleksivno. Tako sebodo njem našle vse socialne in kulturneskupine vseh generacij. Posebno pozornostpa bodo organizatorji namenjali kulturnivzgoji, spodbujali k branju ter širjenju literarne,medijske in informacijske pismenosti medotroki in mladimi.Poleg uveljavljenih načinov predstavitveliterature bodo organizatorji ustvarjalcespodbujali tudi k inovativnim pristopom,ki povezujejo književnost z gledališkimi,glasbenimi, likovnimi, lutkovnimi in drugimiumetniškimi zvrstmi. Spodbude bodo deležnitudi projekti, ki na različne načine promovirajoknjigo in bralno kulturo, vključno z uporabonovih medijev in tehnologij.Trubarjeva hiša literature bo programskopovezana tudi z literarnimi hišami in sorodnimikulturnimi ustanovami po vsem svetu, obtem pa bo slovenskim literarnim skupinam,kulturnim društvom, založbam, revijam indrugim izvajalcem omogočala, da predstavijosvoje literarne stvaritve, organizirajo delavnicein okrogle mize ter na druge načine predstavijosvojo dejavnost. V Trubarjevi hiši literaturebodo dobrodošle tudi različne manjšinskeskupine (gluhi in gluhonemi, slepi inslabovidni, etnične manjšine itn.).Zanimiva programska ponudba boReflektorium, redno poročanje o kulturnihin medijskih vsebinah v živo, ob gostovanjuSpletna stran bo delovala nekomercialno.Poleg poročanja prek multimedijskih vsebinbodo na spletu objavljeni avtorski prispevkiv obliki recenzij, kritik, teoretskih pogledov,polemičnih člankov ipd. Pisatelji, pesniki inintelektualci bodo imeli možnost predstavitisvoje stvaritve in poglede širšemu občinstvu,registrirani obiskovalci spletnega portalapa bodo lahko sodelovali pri ustvarjanjuonline vsebin: blogov, komentarjev in drugihprispevkov.Na spletnem portalu bodo objvaljenebrezplačne elektronske knjige na podlagiurejenih avtorskih pravic: http://www.ljubljanasvetovnaprestolnicaknjige.si/program/trubarjeva-hisa-literature/Programski sodelavci Trubarjeve hišeliterature so bili izbrani na podlagi javnegapovabila. To so zlasti mlajši ustvarjalci, ki seaktivno vključujejo v literarno ustvarjanje inintelektualno življenje, ki jih zanima literarnoumetniškainovativnost in družbenokritičnaangažiranost.V času trajanja Ljubljane – svetovne prestolniceknjige 2010 (se pravi do 23. aprila 2011) bo hišaodprta vsak delovni dan od ponedeljka do petka,občasno pa tudi ob sobotah, ko bo gostila posebneprograme za otroke. V dopoldanskem programu(med 9. in 14. uro) bo na ogled svetlobna instalacijaitalijanskega umetnika Allesandra Luppija inspominska soba Primoža Trubarja z dvajsetminutnomultimedijsko predstavitvijo Trubarjevega bivanjav Ljubljani. Učna ura zgodovine je še posebejnamenjena organiziranemu obisku šolskih skupin(do 30 učencev oz. dijakov po vnaprejšnjemdogovoru). Drugim obiskovalcem bodo v tem časuna voljo čitalniški prostori z izbranimi strokovnimirevijami in časopisi. Popoldanski termin bo večinomarezerviran za delovanje in priprave programskihskupin, po 19. uri pa bo mogoče obiskovati literarnevečere, festivale, predstavitve knjig, pogovores pisatelji in pesniki, javna branja, delavniceustvarjalnega pisanja, tribune, razprave, simpozije,diskusije, koncerte, razstave in druge dogodke.Spored bo na voljo v mesečnem napovedniku, vseprireditve pa bodo brezplačne.(Vir: Zloženka Trubarjeve hiše literature)

Ljubljana – SPK 201022Svetovna prestolnica knjigev poletnem sijajuFoto: Žiga KoritnikV delavnicah Pionirskega doma mladi ustvarjajo na tisoč in en način.Na obiskuv Pionirskem domuOtroška ustvarjalnost in knjigaob LjubljaniciŠe do konca avgusta so v koritu Ljubljanice – medTromostovjem in Šuštarskim mostom – na ogledlikovna dela, ki jih mladi ustvarjajo na različnihdelavnicah v Art centru Pionirskega doma, Centruza kulturo mladih, eni največjih ustvarjalnih hiš vSloveniji. V času Ljubljane svetovne prestolniceknjige mladi ustvarjajo na temo branja in različnihliterarnih vsebin.Razstava otroških del, ki so jo poimenovali Pomolbarvosip – otroška ustvarjalnost in knjiga,poskuša s pestrimi barvami na obraz mimoidočegaali plujočega po Ljubljanici narisati prešerennasmeh, hkrati pa barvito poživlja sicer že takoslikovito Ljubljanico. Prav tako si mimoidoči lahkoskozi likovne uganke in risbe mladih ustvarjalcev– z malo domišljije – odgovorijo na vprašanje, zakatero zgodbo pravzaprav gre.Prav v Pionirskem domu se odvija in pleteveliko zgodb, ki jih ustvarjajo otroci in mladi,ki obiskujejo njihove številne delavnice. Takokot otroška domišljija nima meja in je v njejskoraj vse dovoljeno, tako je tudi na delavnicahPionirskega doma dovoljeno, da otroci rišejo čezčrto in ustvarjajo na tisoč in en način. Vsekakor jepri njih pestro in zanimivo skozi vse leto. Otrociin mladi se lahko izrazijo skozi uprizoritvenoumetnost, v delavnicah gledališča, plesa, lutkovnevzgoje, otroškega plesnega gledališča ali MuceCopatarice. V delavnicah glasbene kulture otrociin mladi spoznavajo različne zvrsti glasbe, se učijoigranja kitare in drugih instrumentov, ustvarjajov jazz, rock ali rap delavnicah, si pripovedujejoglasbene pravljice, sodelujejo v najfunky zboruali obiskujejo otroško šolo petja. Za otroke inmlade, ki imajo radi vizualno umetnost, pa sonepogrešljive delavnice fotografije, filma invidea, kreativnega pisanja ali animiranega filma.Prepričani smo, da bo v Pionirskem domu vsakotrok našel svoj način za izpopolnitev svojeumetniške žilice. Otroci se lahko naučijo tudištevilnih tujih jezikov, od angleščine, nemščine,španščine do kitajščine, ruščine in tudi boljeksotičnih, kot je arabščina, ali klasične latinščine.Vse podrobnosti o vpisih v jezikovne delavnice kottudi o vseh drugih delavnicah Pionirskega domalahko najdete na njihovi prenovljeni spletni strani(www.pionirski-dom.si), ki ponuja številne koristneinformacije za otroke in njihove starše.Art center - največje razstavišče otroškegaustvarjanja na likovnem področjuV Art centru Pionirskega doma, ki ima svoje prostorena Komenskega 9 v Ljubljani, skozi vse leto potekajoustvarjalne delavnice kiparstva, slikarstva, grafikeza otroke in mlade ter odrasle. Vse delavnice sonamenjene izboljšanju pogojev za ustvarjanje mladihin otrok v umetnosti in kulturi. Prav tako je to prostor,kjer razstavljajo otroci iz vrtcev in osnovnih šol,večinoma ljubljanskih. Vsako leto pripravijo vsaj desetrazstav, ki pritegnejo številne obiskovalce. Z veseljemsi jih ogledajo tako otroci, njihovi starši, pedagogi kottudi strokovnjaki na področju vzgoje in izobraževanjapa tudi vsi drugi. Art center Pionirskega doma takopostaja največje razstavišče otroškega ustvarjanja nalikovnem področju pri nas.Jeseni v Pionirskem domu spet FestivalniceV Pionirskem domu bodo svoje številne dejavnostijeseni še popestrili in obogatili s Festivalnicami –koncerti, ki se bodo v Festivalni dvorani zgodilivsak mesec in so izjemna priložnost za mlade, da jihobiščejo v okviru kulturnega dne. Festivalnice bodoponujale koncerte za otroke s kakovostno glasbo izrazličnih obdobij glasbene zgodovine, tudi jazza, vizvedbi domačih in tujih uveljavljenih glasbenikovin uspešnih mladih ustvarjalcev. Prav posebnazanimivost srečanj pa bo dialog med glasbeniki inmladim občinstvom.Vpisi v vse dejavnosti Pionirskega doma od 25. 8. naprejŠtevilne kulturno-umetniške in jezikovne dejavnosti veni največjih ustvarjalnih hiš v Sloveniji, v Pionirskemdomu – Centru za kulturo mladih na Vilharjevi cesti11 v Ljubljani, so mladim na voljo tudi v šolskem letu2010/2011. Vpis v vse dejavnosti bo potekal od 25.avgusta naprej.Vse dodatne informacije o vpisu dobite v Pionirskemdomu – Centru za kulturo mladih, na Vilharjevi 11 vLjubljani, po telefonu (01) 23 48 200, po elektronski pošti:tajnistvo@pionirski-dom.si ali na njihovi spletni straniwww.pionirski-dom.Počitnice s kulturo in jezikiV Pionirskem domu – Centru za kulturo mladih ježivahno tudi čez vse poletje, saj so za otroke in mladepripravili ustvarjalno in zabavno počitniško varstvo,namenjeno otrokom od 6. leta starosti naprej. V zadnjemavgustovskem terminu, od 23. do 31. avgusta, od 7.30do 16.30, otroci lahko prosti čas preživijo ustvarjalnov poletni gledališki šoli ali v angleškem in japonskemjezikovnem tečaju. Vse informacije, tudi o rezervacijah,dobite v tajništvu Pionirskega doma, po telefonu (01) 2348 200.Foto: arhiv Pionirskega domaRazstava POMOL BARVOSIP. Otroška ustvarjalnost iz Pionirskega doma na ogled v središču Ljubljane.

Ljubljana – SPK 201023Aprila so predstavili film Dušana Moravca Mislidobro in modro, ki je nastal na podlagi slikaniceMatjaža Pikala. Ta je pred projekcijo prebral inzaigral nekaj pesmi za otroke. Junija pa so seKinobalonovci udeležil Knjižnega žura: na dogodekso pripeljali knjižne like, ki so zaživeli tudi na filmu,in filmske like, ki so ušli med platnice knjig. Družiliso se s Kekcem, Piko Nogavičko in tremi razbojniki,v goste povabili like iz slikanic Lile Prap ter izdomišljijskih svetov izvabili Harryja Potterja in Alico.Do konca avgusta je v Kinobalonu na ogled filmPredmestni Krokodili po istoimenski knjigi Maxavon der Grüna, ki je prejel vse glavne nagrademednarodnih festivalov otroškega in mladinskegafilma.Foto: Nada Žgank / arhiv KinodvoraPredavanje akademika prof. dr. Slavoja Žižka v Kinodvoru.Knjige v kinuKinodvor se aktivno vključuje v projektLjubljana – svetovna prestolnica knjige 2010Nina MilošičDober film od gledalca terja isto kot dobra knjiga odbralca: vpletenost in razmislek. Mestni kino Kinodvor,eno vodilnih središč za filmsko kulturo v Sloveniji, sprikazovanjem kakovostnih filmov zadovoljuje potrebezahtevnejšega občinstva ter vzgaja mlade generacijefilmskih navdušencev. Velik poudarek namenja tudiizkušnji obiska kina, podprti s posebnimi dogodki. Letosso ti še pogosteje kot sicer povezani s knjigo.Večeri knjige in filmaV Kinodvoru redno gostujejo avtorji knjižnih predlog,po katerih so bili posneti filmi, avtorji strokovnih knjig,povezanih s filmi, kritiki in drugi strokovnjaki, ki sotako ali drugače povezani s knjižno-filmskim svetom.Marca so ob izidu slovenskega prevoda avtobiografijeIngmarja Bergmana Laterna magica pripraviliokroglo mizo z Zdenkom Vrdlovcem, DarkomŠtrajnom in Matejo Valentinčič, ki ji je sledilaprojekcija Bergmanovega filma Sarabanda. Aprilaje predvajanje filma Tima Burtona po knjigi Alica vČudežni deželi pospremilo predavanje antropologinjeSvetlane Slapšak Čebela z lasuljo ali kako ohranitizdravo norost: Alica v zgodovinski antropologijiintelektualcev. Obiskovalci Kinodvora so se lahkosrečali s pisateljem Borisom Pahorjem ob predstavitvinjegove knjige Zalivi, izjemno zanimanje je bilo tudiza majsko predavanje Slavoja Žižka Zakaj se je vrednoboriti za Wagnerja s predvajanjem posnetka opereRensko zlato.Maja so v sklopu Kinofabule predvajali filme politerarnih predlogah gostov festivala Fabula. Največjiodziv je doživel pogovor z avtorjem RichardomFlanaganom po projekciji filma Odmev ploska maleroke. V film Teci z mano po istoimenskem romanuFoto: arhiv Azilnega domaPrikaz različnih lutkarskih tehnik lutkarja Borisa Kononenka.Davida Grossmana je gledalce popeljalo predavanjeKlemna Jelinčiča Boeta Jeruzalem iz podzemlja, predprojekcijo Letoviščarjev po istoimenskem romanuMichala Viewegha pa so se lahko pogovarjali ssoprevajalcem knjige Učna ura ustvarjalnega pisanjaJernejem Jurnom.Poleti v Kinodvoru veliko energije posvečajo svojimaprizoriščema kina na prostem, Kinodvorišču inFilmu pod zvezdami, a tudi na rednem sporedu ninikakršnega »poletnega zatišja«. V okviru Festivala črkso predvajali dokumentarec Obrazi črk, pa tudi medaktualnimi in prihajajočimi dogodki je veliko takih, kiso povezani s knjigo. Cesta, ki jo je na Kinodvorovemplatnu mogoče videti od druge polovice avgusta,je posneta po romanu Cormaca McCarthyja, ki jeprejel Pulitzerjevo nagrado, Morilec v meni, ki bo nasporedu septembra, pa po romanu legendarnegapisca rumenih krimičev Jima Thompsona. Na podlagiSkrivnosti iz Kellsa, ki jo bo mogoče občudovati od3. septembra, je avtor Tomm Moore, ki bo Kinodvortudi obiskal, ustvaril stripovski album. Film, ki je billetos nominiran za oskarja za najboljši dolgometražnianimirani film, pripoveduje o iluminirani knjigiskrivne modrosti. 23. septembra bo premiera Doktrinešoka po odmevni knjigi antiglobalistke Naomi Klein …Mali bralci in veliko platnoV svet knjig v Kinodvoru vabijo tudi otroke inmlade, za katere tudi sicer lepo skrbijo s programomKinobalon. S pravljico jih pripravijo na filmskopripoved, v Sezamovem kotičku z njimi listajoslikanice, ali na primer na ustvarjalni delavnicipovežejo strip in animirani film.Marca je bil Kinodvor eno izmed prizoriščpripovedovalskega festivala Pravljice danes. Ob iziduslovenskega prevoda slikanice Trije razbojniki sopremierno prikazali animirani film, ki je po njej nastal,dogodek pa je popestrila razstava otroških del obfilmu in ilustracij iz slikanice. Med šestimi kratkimianimiranimi filmi po slikanici priljubljene slovenskeavtorice Lile Prap Zakaj? so otroke vodili z lutkami inpravljicami.Filmska KnjigarnicaV Kinodvoru obratuje edina specializirana filmskaknjigarnica v Sloveniji. Poleg literature s področjafilmske teorije in zgodovine, aktualne filmskeperiodike in literarnih del, po predlogi katerihso filmi nastajali, ponuja tudi CD-je s filmskoglasbo in seveda filme na DVD-jih, vse v skladu sprogramskimi poudarki filmskega sporeda.Knjižnica – moj azilv MKL, KnjižniciPrežihov VorancSodelovanje Mestne knjižnice Ljubljana zljubljanskim Azilnim domomBarbara MarinčičMKL, Knjižnica Prežihov VorancLjubljana je letos postala svetovna prestolnica in nasvoj tron postavila knjigo. Okoli njega se zbirajo knjižnizasvojenci, zbiratelji knjig, njeni ljubitelji, oboževalci,tisti, ki se knjigam neprestano čudijo, in tisti, ki se jimzdi najbolj prav, da knjige pustimo nedotaknjene, dabranje ne bi obrabilo njihovih črk. Knjižničarji se neoziramo na to, kateri izmed naštetih struj pripadajo našibralci in občudovalci knjig, ampak jim želimo predvsemponuditi priložnost, da se ob knjigi počutijo dobro. VKnjižnici Prežihov Voranc smo se zato ob imenovanjuLjubljane za svetovno prestolnico knjige vprašali, aliso v naši okolici prebivalci, ki nimajo priložnosti vonjatiknjig, okušati dobrih zgodb, se v knjižnici srečevatiz znanci ali pa ravno v knjižnici navezati novih vezi.Opažali smo, da k nam redno prihajajo prebivalciazilnega doma, ki ima prostor v bližini naše knjižnice naCesti v Gorice. Ugotovili smo, da bi njim lahko ponudiliveč kakor samo uporabo interneta – lahko bi jimponudili kulturno zatočišče.Projekt Knjižnica – moj azil je hitro pridobilsomišljenike in že po prvih dogovorih so namzaposleni v azilnem domu sporočili želje svojihprebivalcev glede knjig, revij in drugih storitevknjižnice. Zaradi natančnejše predstave o strukturiazilantov in njihovih potreb smo med njimiizvedli anketo. Rezultati so pokazali, da je sestava

Ljubljana – SPK 201024Svetovna prestolnica knjigev poletnem sijajuprebivalcev doma zelo raznolika in da se hitrospreminja, saj se v azilnem domu stalno nastanjajonovi azilanti, prejšnji pa ga iz različnih vzrokovzapuščajo. Pripravili smo enoletni program, kibo zajel čim večji krog prosilcev za azil, ugodilnjihovim željam in jim ponudil nepozabnodoživetje s knjigo. Vanj smo vključili dejavnosti,ki so povezane z javno rabo slovenščine in sslovenščino kot z jezikom sporazumevanja, za azilnidom vsak mesec pripravimo izbor revij v različnihjezikih, dopolnjujemo knjižno zbirko tujejezičneliterature, nadgrajujemo knjižnični izbor tečajevza učenje jezikov, pripravljamo pa tudi premičnozbirko knjig, ki bo na voljo v azilnem domu. Zaradiželje po vključevanju azilantov v lokalno okolje inspoznavanju z lokalnim prebivalstvom, pri čemerse sami prosilci za azil ne želijo preveč izpostavljati,organiziramo tudi ročnospretnostne in ustvarjalnedelavnice za odrasle in otroke.Tako smo prav v tednu, ko je Ljubljana prejelačastni naslov, izvedli lutkovno-gledališko delavnicoza odrasle in družine, ki sta jo vodila lutkarBoris Kononenko in pedagoginja in umetniškaoblikovalka Rosana Kleindienst Premk. Ves tedensmo izdelovali lutke iz različnih naravnih materialov,reciklirali odpadne kose blaga in se v mislihpripravljali na zadnji dan, ko je vsak udeleženecpripravil svojo pravljico, si izdelal scensko ozadjein odigral lutkovno predstavo. Pod vodstvomobeh mentorjev smo doživeli enkratno vzdušje,ki nam ga lahko ponudijo lutke, ki so prvovrstnoorodje za vzpostavitev dialoga znotraj družine aliza navezovanje in utrjevanje socialnih vezi zunajdomačega zavetja. Delavnica je bila namenjena vsemobiskovalcem knjižnice in je dosegla svoj namen –udeležili so se je tudi varovanci azilnega doma in sespoznali z drugimi Ljubljančani.Kot priložnost za stik s slovenskim jezikompripravljamo tudi bralna srečanja za odrasle,poimenovana Očarljivo skupinsko branje. Vsakmesec si izberemo knjigo, ki si jo lahko vsakdože prej prebere doma, ni pa obvezno, na bralnihvečerih pa glasno prebiramo poglavja ali odlomke, kise nam zdijo še posebej zanimivi, nenavadni, lepi ...Tako obujamo že nekoliko pozabljen običaj glasnegabranja literature. Kot pozdrav prihajajočemu poletjusmo junija načrtovali branje pod zvezdami, ki smo gazaradi mrzlega dne prestavili kar v knjižnico, vseenopa preživeli nepozaben večer ob zvoku kitare in obodlomki iz knjige Brine Švigelj-Mérat Odveč srce.V Knjižnici Prežihov Voranc načrtujemo še večdogodkov, povezanih s projektom Knjižnica –moj azil. Od septembra dalje bomo prve četrtkev mesecu še naprej zapolnjevali z Očarljivimskupinskim branjem. 8. septembra, na mednarodnidan pismenosti, bomo pričeli s tečajem učenjaangleščine, saj so tujci s statusom azilanta izraziliveliko željo po učenju in utrjevanju tujih jezikov,pri čemer je angleščina na prvem mestu. Na samproblem političnega in ekonomskega begunstva paželimo opozoriti na okrogli mizi, ki jo načrtujemo vzačetku meseca oktobra in ko bomo medse povabilirazlične strokovnjake pa tudi emigrante, da nampredstavijo svoje izkušnje. Do konca leta se bodozvrstile še različne ustvarjalne delavnice. Novoletnabo obarvana etnološko, saj bomo na njej izdelovalivoščilnice z etnološkimi motivi različnih držav.Prestolnico knjige in projekt Knjižnica – moj azilbomo zaključili 21. marca 2011 ob svetovnemdnevu poezije. Na prireditvi, ki smo jo poimenovaliPesemtry, bomo prebirali poezijo v slovenskem intujih jezikih in si tako privoščili azil za dušo.Srečebranja vKonzorcijuMarija ZidarV Mladinski knjigi smo se projektu Ljubljana – svetovnaprestolnica knjige med drugim pridružili tudi sSrečebranji. To so literarni večeri, ki se enkrat v mesecuvrstijo v knjigarni Konzorcij, v goste pa povabimo dveznani osebnosti – slovenskega knjižnega avtorja inznano medijsko osebnost. Srečebranja so kulturni indružabni dogodek, namenjen srečanjem ob knjigah,druženju in zanimivem pogovoru o branju in pisanjuknjig.20. maja smo na prvem Srečebranju v Konzorcijugostili Gorana Vojnovića, lanskega dobitnikakresnika in nagrade Prešernovega sklada zaroman Čefurji raus!, in Katrino Kresal, ministricoza notranje zadeve. Dijana Matković je sproščenopovezovala pogovor o knjigah in branju, bralcih inavtorjih. Gosta se nista mogla izogniti vprašanjuo lanski ovadbi, ki pa je dejansko pripomogla kuspešnosti Vojnovićeve knjige.Druga Srečebranja so 17. junija v zanimiv dvogovorpovezala Shirlie Roden in Dragana Buliča.Shirlie Roden je angleška pevka in skladateljica,zdraviteljica z zvokom, pesnica in voditeljicadelavnic. Ko je leta 1992 prvič obiskala Slovenijo,se je vanjo zaljubila in povezanost z našo deželokronala z avtobiografijo Pojoče srce. V teh letih jespletla v Sloveniji veliko znanstev; zdaj je med njimitudi Dragan Bulič, dobitnik letošnjega viktorja zaživljenjsko delo.1. julija pa sta se na Srečebranjih »srečala« pisateljAndrej Blatnik in igralka Ula Furlan. Obiskovalciprireditve smo hitro ugotovili, da sta oba navdušenapopotnika, a svojih poletnih načrtov nista razkrila.Andrej Blatnik se je ob vprašanju, kam odide topoletje, skrivnostno nasmehnil. Nemara nas bo spetpresenetil z romanom z drugega konca sveta. Ulapa še ni snovala načrtov za novo potovanje.Jeseni se Srečebranja nadaljujejo v vsej svoji pisanostigostujočih pisateljev in znanih Slovencev. V četrtek, 9.septembra, se bosta srečali dve dami, ki sta slovenskopomlad doživljali v različnih poklicnih vlogah:Spomenka Hribar in Rosvita Pesek. Ena najbolj branihslovenskih pisateljic Azra Širovnik in igralec BrankoĐurić – Đuro se bosta na Srečebranjih družila v četrtek,30. septembra, pisateljica Desa Muck in igralec BorutVeselko pa bosta svoje poglede na življenje (pa tudiknjigo) nadvse resno razkrila v četrtek, 21. oktobra.Pogovore izmenično povezujeta Boštjan Gorenc –Pižama in Dijana Matkovič.Filmobus,potujoči literarnikinoSaša JontezV zadnjem tednu avgusta vabimo Ljubljančane kobisku naše Potujoče knjižnice na teden predvajanjaizbranih filmov, ekraniziranih po literarnihpredlogah, ki ga organiziramo v okviru projektaLjubljana, svetovna prestolnica knjige 2010. Projektje zasnovan festivalsko in poteka v času poletnihpočitnic na različnih lokacijah na prostem – na dvehpostajališčih Bibliobusa in v središču Ljubljane.V večernem času, med 18. in 23. uro, bo ogledfilmov novejše produkcije za različne skupinegledalcev: risani filmi za otroke in izbor filmov zaodrasle. Za mlajše obiskovalce bodo filmi na ogledod 18. do 20. ure, če jih filmi ne bodo zanimali, sebodo otroci lahko pozabavali z igračami iz našeIgroteke ter s pripomočki za risanje in ustvarjanje.23. avgusta je bil literarni kino na obiskuna postajališču v Podgorici, 24. avgusta napostajališču v Rehabilitacijskem inštitutu RS Soča,od srede do petka pa je v centru Ljubljane.Poleg filmov je na ogled tudi notranjost Potujočeknjižnice, kjer se je mogoče seznaniti z delomnaših knjižničarjev.Na različnih prizoriščih so na ogled filmi Slepota poodlični knjižni predlogi Joséja Saramaga, francoskifilm Skrivnost, posnet po literarni uspešnici ClaudaMillerja, projekcija filma Parfum, posnetega leta2007 po kultni knjižni predlogi Patricka Süskinda …Otroci si lahko ogledajo risane in mladinske filme,prav tako posnete po literarnih predlogah Antoinade Saint-Exupéryja Mali princ, ekraniziranorazličico Milnejevega Medvedka Puja, Emila indetektive, posnete po knjižni predlogi ErichaKästnerja in druge. Filme, posnete po knjižnihpredlogah, je za festival izbral poznavalec filmain literature Andrej Šprah. Ogled filmov jebrezplačen.Foto: Arhiv Mestne knjižnice LjubljanaPotujoči literarni kino Filmobus.

JubilejBotanični vrt – kulturna dediščinaDirektor dr. Jože Bavcon ob 200-letnici ustanove25Staša CafutaFoto: Dunja WedamMed 2500 svetovnimi botaničnimi vrtovi je Botanični vrt v Ljubljani, ki letos praznuje 200-letnico, uvrščen med 178 zgodovinsko najpomembnejših in je zaščiten kot spomenikzavarovane narave. Duša vrta je direktor dr. Jože Bavcon.Pisalo se je leto 1810, ko so ob Gruberjevem prekopu odprli Vrt domovinske flore – današnji Botanični vrt v Ljubljani.Danes ima vrt častitljivih 200 let in velja za najstarejši botanični vrt v jugovzhodnem delu Evrope. Na svetu je več kot 2500botaničnih vrtov, ljubljanskega, ki je zavarovan kot spomenik oblikovane narave, pa so v deželi vrtov in hortikulture -Angliji, leta 2007 uvrstili med 178 zgodovinsko najpomembnejših. »Zeleno okolje vrta je prijeten prostor za lep sprehodali sprostitev v senci dreves. Ker v vsakem letnem času daje drugačno podobo, ga je vredno večkrat obiskati, saj lahkosamo tako spoznamo vse njegovo rastlinsko bogastvo,« vabi obiskovalce dr. Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta.Botanični vrt vodi ljubeča rokaSvojega zgodnjega srečanja z rastlinami se dr. Bavcon spominja zelo živo. »Še predensem hodil v osnovno šolo, sem imel minivrtiček. Rastline sem gojil tudi v lončkih. Znestrpnostjo sem čakal in spremljal, kako so se razvijale. Mnogih, ki sem jih prineseliz narave, niti nisem poznal in nekatere so dolgo ostajale le z mojimi izmišljenimiimeni, dokler nisem kje našel pravih. Spomnim se drobne knjižice alpskih rastlin vobliki harmonike, pokojnega prof. dr. Wraberja, ki mi je tedaj pomenila pravi zakladalpskih rastlin. Na mojem alpskem vrtičku, skalni polici se je kmalu, poleg drugihalpskih rastlin, znašla tudi planika. Od takrat je vsako leto cvetela in se množila. Toje bil srečen dogodek,« sklene svoje spomine na otroška leta. Jože Bavcon je doktorbioloških znanosti, od leta 1995 je vodja Botaničnega vrta. Že desetletje in pol ga ssodelavci ustvarja in prenavlja. Prevzel ga je v času, ko so le redki vedeli zanj, danes pase lahko pohvali z vsakodnevnimi obiski domačih in tujih obiskovalcev.Med 178 zgodovinsko pomembnimi botaničnimi vrtovi na svetuPisalo se je leto 1810, ko so toplega 11. julija ob Gruberjevem prekopu najugovzhodni strani Ljubljanskega gradu odprli Vrt domovinske flore – današnjiBotanični vrt v Ljubljani. Prvi guverner Ilirskih provinc, maršal Auguste Marmont,je tam zasadil lipo, ki raste še danes. Vrt je takrat deloval v okviru Visokih šol inse uporabljal za potrebe medicinskega študija. Zasnoval ga je Franc Hladnik. »Vrtje edina neprekinjeno delujoča ustanova iz tistega časa, ki je odprta še danes.Skupaj z Narodno in univerzitetno knjižnico ohranjata primat najstarejše kulturnoznanstveneustanove na Slovenskem,« pove dr. Bavcon in nadaljuje, da je na svetuokrog 2500 botaničnih vrtov, da sodelujejo z več kot 300 vrtovi v Evropi in povsem svetu. Leta 2007 je bil predstavljen v knjigi Botanic gardens a living history.Med 178 zgodovinsko pomembnimi botaničnimi vrtovi na svetu ga knjiga uvrščav prvo desetino najpomembnejših svetovnih vrtov. Je srednje star botanični vrt.Svetovno znani londonski Kew Garden je, denimo, »samo« 50 let starejši, bruseljskipa celo 16 let mlajši (najstarejšega imajo v Padovi iz leta 1545, op. a.). V ljubljanskemsi je mogoče ogledati mozaik do 5000 različnih domačih in tujih rastlin v devetihvsebinskih enotah. Ustanova skrbi za predstavitev domačega in tujega rastlinstva, kiuspeva v našem podnebju. Že Alfonz Paulin je leta 1912 predlagal, da bi bilo potrebnovse rastline ljubljanskega Barja varovati, ker bodo izginile, zato jih v vrtu varujejo vnadomestnem rastišču. »Tako bogate dežele po rastlinah v Evropi na tako majhnipovršini skorajda ni. Slovenija ima 3500 različnih rastlinskih vrst, Nemčija jih imaokrog 4500, Poljska 2400. Velika Britanija le 1015, Belgija in Nizozemska jih imata do1500,« še poudari dr. Bavcon.Botanični vrt je član Evropskega konzorcija botaničnih vrtovLjubljanski botanični vrt ima ohranjene znanstvene publikacije drugih botaničnihvrtov po Evropi iz let 1984 – 1889 in naprej. Gre za sezname semen rastlin Indexseminum, ki v vrtovih služijo za izmenjavo v raziskovalne in pedagoške namene.Takšno zbirko hranijo le še v Parizu in Bruslju. »Vsako leto nabiramo semenarastlin, ki tukaj rastejo, ter jih hranimo v semenski banki rastlin.« Prav tako velikopozornost namenjajo slovenskim endemitom (rastlinam, ki jih je mogoče najti naomejenih območjih le v Sloveniji ali pa sežejo še nekoliko čez mejo) in ogroženimvrstam s tega območja. »Pri nas je tako na primer še edino nadomestno rastiščevrste Fleischmannov rebrinec (Pastinaca sativa var. fleischmanni). To je redkosttudi v svetovnem merilu.« Zanimivost Slovenije so postali tudi navadni mali zvončki,o katerih je izšla knjiga, ki je v tujini vzbudila veliko zanimanje, podobno velja za

Jubilej26Botanični vrt – kulturna dediščinaDirektor dr. Jože Bavcon ob 200-letnici ustanovenavadne ciklame. Letos pa so izdali še žepno izvedbo navadnih malih zvončkov, kisimbolično nakazuje, da je botanični vrt še vedno vrt domovinske flore.Poleg tega, da vrt sodeluje s številnimi tujimi botaničnimi vrtovi, je tudi članmednarodnega združenja botaničnih vrtov ter član Evropskega konzorcija. Majaletos je v Ljubljani potekal mednarodni simpozij, hkrati pa je Slovenija prvič gostilasestanek Evropskega konzorcija botaničnih vrtov, kjer so člani konzorcija predstavilirazlične teme, s katerimi se ukvarjajo v botaničnih vrtovih, in razpravljali o strategijibotaničnih vrtov v naslednjem desetletju. »Pripravili smo tudi ekskurzijo na Rakitovecin na prekrasne travnike nad njim. Ko so kolegi iz držav članic EU, Norveške, Švicein Hrvaške videli čudovite poljane in vse rastlinstvo, ki ga težko najdejo na taki kratkipoti, so bili popolnoma navdušeni,« ponosno pove dr. Bavcon in sklene, da je bildogodek velika promocija za Ljubljano ter Slovenijo.50.000 obiskovalcev na letoPoleg lokacije na Ižanski ulici delujeta v okviru vrta tudi rastlinjaka ob biološkemsredišču Biotehniške fakultete na Večni poti pod Rožnikom, kjer je tudi nasadjaponskih češenj, darilo Japonske Sloveniji, in v Tivoliju ob Čolnarni. »Prav Tivoli jebil večkrat v zgodovini resna možna lokacija za preselitev vrta. Že v letu 1809 je bilTivoli ena izmed možnih lokacij. Že v Hladnikovem času so o tej lokaciji ponovnorazpravljali. Pred in takoj po ljubljanskem potresu leta 1895 so se razprave nadaljevalein ponovno vzniknile po drugi svetovni vojni. V 200-letni zgodovini Botanični vrtnikoli ni prišel do Tivolija. Z 200-letnico Ilirskih provinc pa je simbolično le vstopil naprvotno lokacijo z rastlinjakom,« pomenljivo doda vodja vrta.Vsako leto vrt obišče okoli 50.000 ljudi, opravijo pa tudi do 8500 strokovno vodenihogledov za učence, dijake, študente in druge zainteresirane skupine. Delavnice inpredavanja (gostijo tudi tuje predavatelje, op. a.) potekajo od leta 1998. »Delavniceso zelo priljubljene. Najmlajši iz vrtcev sadijo znanilce pomladi, poslušajo zgodbiceo rastlinah, rišejo, ob pomoči mentorjev naredijo piščalke iz vrbe idr. Starejši pletejovenčke in opornike za rastline in še mnogo drugih stvari.« Za šolske skupine vsehstopenj imajo pripravljene različne delovne liste. Vodijo jih študentje biologije, ki jihza to delo prej usposobijo. Odkar je Ljubljana postala evropska prestolnica knjige, je vvrtu Knjižnica pod krošnjami, šesto leto zapored pa v maju poteka bolšji sejem rastlin.Poleg tujih turistov Botanični vrt pogosto obiščejo študentje z drugih univerz. »Letosso nas obiskali med drugim Nizozemci ter Italijani, zanimanje pa je tudi za prakso vvrtu,« pojasni dr. Bavcon.Botanični vrt je pomembna prepoznavna točka mestaBotanični vrt v zadnjih petnajstih letih zelo dobro sodeluje z mestom in tako kot vevropskih prestolnicah postaja pomembna prepoznavna točka mesta. »Maja lani,ko je župan Zoran Janković odprl nov most na Špici, je vrt neposredno povezal zmestom. Tako je nastal del najlepše sprehajalne aleje v senci dreves ob Ljubljanicivse od Tromostovja do vrta.« Sicer pa Botanični vrt od leta 2008 prek Univerze vLjubljani v večji meri financira Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.Prej sta si stroške delila ministrstvo in Mestna občina Ljubljana. Slednja pa je, čepravje bil vrt vedno državna ustanova, bolj poskrbela za njegovo prenovo. V letošnjemletu bo Ministrstvo za znanost in tehnologijo prek Univerze v Ljubljani financiraloizgradnjo novega, nad 500 m 2 velikega tropskega rastlinjaka. Investicija je vrednaveč kot 840.000 evrov. Stari rastlinjak iz leta 1955 pa še vedno ostaja neobnovljen,čeprav je župan predlagal, da bi denar, ki bi ga Mestna občina Ljubljana dobila za»operno bukev«, namenili za obnovo in vzdrževanje vrta, Ministrstvo za okolje inprostor tej potezi nasprotuje. »Župan nam je prisluhnil in tudi omogočil, da odlani deluje tivolski rastlinjak. Glede na izjemno kritične razmere, ki so kazale nato, da bomo tik pred 200. obletnico vrta omagali, so se zadeve dobro rešilev korist vseh. Finančna plat vrta še ni povsem rešena in tudi ne pokrita zzadostno kadrovsko zasedbo,« pravi dr. Bavcon. Letos so se odločili in pričeliz akcijo Ne bodi rastlina, posvoji rastlino, v kateri lahko tudi s SMS-donacijov vrednosti enega evra posvojite katero koli izmed 5000 rastlin v Botaničnemvrtu. Rastlino posvojite tako, da na številko 1919 pošljete ključno besedoPOSVOJIM, za Botanični vrt pa lahko prispevate tudi z nakupom vrečke zavečkratno uporabo, majice in knjig.Zunanji prostor je dnevna soba meščanovNa vprašanje, kakšen bo Botanični vrt čez 200 let, dr. Bavcon odgovarja, da jetežko napovedati dogajanje čez toliko časa in da so botanični vrtovi po svojezelo konservativne ustanove, saj mora biti rastlina vedno prikazana v naravi. Odsemena do semena ne moreš kaj dosti spremeniti. Kako pa potem to prikazuješ,to je tisto, kar se spreminja. Pravi, da tudi sodobni vrtovi vsebujejo rastline, takokot nekoč. »So stvari, ki jih človek ne more spremeniti, dokler jih narava samaFoto: Miha FrasUrednica monografije Botanični vrt Univerze v Ljubljani Savina Dreu in avtor dr. JožeBavcon ter urednik knjige 200 let Botaničnega vrta na tiskovni konferenci ob predstavitviobeh jubilejnih knjig 8. julija.ne spremeni,« pove. Vprašamo ga še, kaj meni o parkovnih površinah v našemglavnem mestu. »V zadnjih nekaj letih je bilo narejenih veliko parkovnih površin.To mesto potrebuje, zunanji prostor je dnevna soba meščanov. Je delček narave, vkaterem ljudje uživajo, se sprostijo. V objemu krošenj in sence se rojevajo nove idejeza delo. Tudi ljudje smo del narave.«Izšli dve knjigi ob 200-letnici Botaničnega vrtaMonografija Botanični vrt Univerze v Ljubljani, katere avtor je dr. Jože Bavcon,je izšla v Založbi Kmečki glas, sofinancirala pa jo je Mestna občina Ljubljana. Vknjigi, ki je posvečena 200-letnici Botaničnega vrta, je predstavljena zgodovinaod prvih začetkov do današnjih dni. Hkrati avtor spremlja pregled rastlin v vsehletnih časih. Predstavljenih je okoli 700 vrst, ki so posajene v vrtu, v rastlinjakih inna opazovanem najetem suhem travniku; med seboj se prepletajo domače sortein take iz tujih okolij. Za lažjo prepoznavnost je v knjigi 300 fotografij, besedilo paje slovensko in angleško. Monografija je namenjena vsem ljubiteljem in strokovnijavnosti.Druga knjiga, z naslovom 200 let Botaničnega vrta, katere urednik je dr. JožeBavcon, je razdeljena na tri sklope in je izšla v petih jezikih. V prvem sklopu vodjavrta obravnavana zgodovino Botaničnega vrta. Predstavljenih je nekaj na novoodkritih arhivskih dokumentov. Osvetljene in primerjalno so podane Paulinovein Vossove ocene vrta za obdobje po Francu Hladniku (1834) do prihoda AlfonzaPaulina (1886). V drugem delu dr. Nada Praprotnik komentira Inventar Botaničnegavrta v Ljubljani iz leta 1812. Objavljen je faksimile rokopisa ter tabela s seznamomimen in spisek zdaj uveljavljenih znanstvenih imen. V zadnjem delu pa pokojniprof. dr. Tone Wraber predstavlja in komentira pisno korespondenco medAlfonzom Paulinom, ki je vodil Botanični vrt v Ljubljani med letoma 1886 in 1931,ter ustanoviteljem in prvim lastnikom alpskega botaničnega vrta Juliana v doliniTrente, Albertom Bois de Chesnejem.

Varovanje okoljaLjubljana – pametno mesto27Nataša Jazbinšek SeršenSkrb za okolje je danes eno od področij,ki je vpeto v vse segmente delovanjatako organizacij kot tudi posameznikov.Dosedanje izkušnje kažejo, da ukrepimestnih ali državnih oblasti niso dovoljza doseganje okoljskih ciljev. Okoljuprijazna morajo biti predvsem dejanjavsakogar od nas posebej. S projektomLjubljana – pametno mesto, ki gasoustvarjamo skupaj s Siemensom,želimo zato meščanke in meščaneLjubljane, pa tudi obiskovalce mesta,tiste, ki se v Ljubljani šolajo ali so vnašem mestu zaposleni, seznaniti,ozaveščati in izobraževati o dobrihokoljskih praksah, o vseh aktivnostih,ki jih izvaja mesto in ki so usmerjenek boljši kakovosti življenja. Kaj torejprinaša projekt Ljubljana – pametnomesto?Spletna stran z medsebojnimi nasveti ookolju prijaznem ravnanjuZ namenom, da bi na enem mestu povzeli vseokoljske pobude Mestne občine Ljubljana,aktivnosti ter ukrepe, ki jih izvajamo, da bi doseglivečjo energetsko učinkovitost, izboljšanje stanjazraka, voda, tal in drugih okoljskih prvin, smouvedli spletno stran www.ljubljanapametnomesto.si, ki ponuja več zanimivih vsebin, od okoljskihnasvetov za vsakodnevno uporabo do aktualnihnovic. Na najbolj razširjenem družabnem portaluFacebook smo vzpostavili stran, ki je namenjenapredvsem komunikaciji med posamezniki inmedsebojni izmenjavi izkušenj glede odnosa dookolja. Tam se lahko posamezniki preizkusijotudi v poznavanju okoljskih vsebin ter s temkandidirajo za zanimive in predvsem uporabnenagrade. K sodelovanju smo povabili tudi številneznane in manj znane osebnosti, da postanejoambasadorji projekta Ljubljana – pametno mestoin z nami delijo svoje poglede, svoja okoljuprijazna ravnanja tako v vsakodnevnem življenjukot tudi pri delu.Meščani so nas pogosto spraševali tudi o tem,kako lahko sami prispevajo k varovanju okolja, kajlahko storijo, da hkrati tudi privarčujejo. To nas jespodbudilo, da v okviru spletne strani ustvarjamorubriko praktičnih nasvetov za vsakogar, ki nassicer usmerjajo k majhnim korakom, pa vendardolgoročno vodijo v spreminjanje življenjskihnavad k okolju bolj prijaznim.Okoljska izkaznica LjubljaneSeveda pa ni namen projekta spodbujati leposameznikov k okolju prijaznemu ravnanju,ampak želimo tako delovati tudi v mestniupravi in javnih podjetjih, posebej pa smoponosni na številne projekte, ki so povzeti vrubriki Okoljska izkaznica Ljubljane.Ker želimo, da se zrak v mestu izboljša, smozaprli mestno središče za ves promet in uredilibrežine Ljubljanice in s tem tudi območja zapešce naredili še bolj prijetna. Ozelenili smovozni park LPP. Po mestnih progah vozi 34novih, standardu EURO 5 prilagojenih mestnihavtobusov, postopno bodo uvedeni avtobusina zemeljski plin, ki še mnogo bolj varujejookolje. V LPP že v letošnjem letu načrtujejonajem desetih mestnih avtobusov na topogonsko gorivo, v prihodnjem letu pa bodokupili še 10 takih avtobusov. Na zemeljski plinvozi tudi 22 vozil podjetja Snage. Omenitivelja tudi enotno mestno kartico urbana, kiomogoča lažjo, hitrejšo in prožnejšo uporabojavnega prevoza. Številni ukrepi s področjatrajnostnega prometa so bili in bodo izvedeniv okviru mednarodnega projekta CivitasElan. Mesto je pripravilo tudi prvo kolesarskostrategijo.Velik okoljski projekt je tudi nadgradnjaRegijskega centra za ravnanje z odpadkina Barju. Projekt sestavljajo trije sklopi, odkaterih sta že zgrajena novo polje za odlaganjenenevarnih odpadkov ter čistilna naprava zaizcedne vode, čaka nas še izgradnja objektovza predelavo odpadkov.V Ljubljani se lahko pohvalimo tudi s čisto inzdravo pitno vodo, ki je ni potrebno tehničnoobdelovati ali klorirati. Ali ste vedeli, da smopovečali delež gospodinjstev, priključenihna napravo za obdelavo odpadne vode na 95odstotkov?V zadnjih dveh letih smo veliko truda vložilitudi v odstranjevanje azbestnih odpadkov, takotistih, ki so nelegalno odloženi v naravi, kottudi tistih, ki so nastali pri zamenjavi azbestnihkritin na šolah in vrtcih.Področje, ki bo predvsem v prihodnje zahtevaloveliko truda, je energetika oziroma učinkovitaraba energije. Slednje že uspešno uresničujemopri postopni zamenjavi svetilk javne razsvetljavez energetsko varčnejšimi, prav tako pa je JSSMOL izvedel kar nekaj projektov energetskeprenove stanovanjskih stavb.Ob vsem naštetem in še številnih drugihprojektih upravičeno trdimo, da je Ljubljanapametno mesto, predvsem pa lepo, prijazno inzeleno.V okviru projekta, ki ga bomo vseskozinadgrajevali, bomo izvedli tudi nekatere drugeaktivnosti po vzoru tovrstnih projektov, ki jihfinancira Siemens kot del svoje regionalnepobude Pametna mesta, ki vzporedno potekatudi v nekaterih mestih na Norveškem,Švedskem, Španiji in Rusiji.

Promet28Pametnejše potovalne navadeEvropski teden mobilnosti 2010Vita KontićFotografiji: arhiv MOLEden najbolj simpatičnih prizorov dneva brez avtomobila v evropskem tednu mobilnosti je pločevine osvobojena najprometnejša cesta v središču mesta, ki jo naselijo pešci, kolesarji inrolkarji. Letos bo na ta dan Slovenska cesta odprta le za javni promet.Septembra se vsako leto več sto evropskih mest vključi v kampanjo Evropskega tedna mobilnosti (ETM), katerenamen je ljudi spodbuditi, da bi pogosteje uporabljali javni prevoz, vozili kolo, hodili ali se po mestu premikaliz drugimi trajnostnimi prevoznimi sredstvi. Letos se bo ozaveščanje dotikalo tem, kot so trajnostna mobilnost,učinkovit promet, čistejše okolje in predvsem spreminjanje potovalnih navad, ETM pa bo potekal med 16. in 22.septembrom. Naslov letošnje teme je Potuj pametneje, živi bolje, zato se bodo v 28 slovenskih občinah, ki soprijavile sodelovanje, posvečali predvsem širjenju zavedanja o tem, kaj pomeni potovati premišljeno in odgovorno.Vse to namreč ustvarja razmere za dobro počutje, krepko zdravje in kakovostno življenje.Po Slovenski cesti z javnim prometomtudi na dan brez avtomobilaPrejšnja leta smo v Ljubljani na dan brezavtomobila za ves motorni promet (razenposebne službe) zaprli mestno središče, tokratpa bomo zaradi kritik glede neprepustnostidela Slovenske ceste in posledične prometnegneče v okoliških ulicah po njej spustili vozilajavnega potniškega prometa. Vozniki drugihmotornih vozil bodo morali ubrati obvozno potali – še bolje – pustiti jeklene konjičke domaoziroma na parkiriščih P+R. Morda pa bodo vtem dnevu brez njih le ugotovili, da se jim jeljubše razgibati kar med kolesarjenjem, prebratičasopis na avtobusu ali vlaku, doživeti simpatičnepripetljaje, ki jih lahko izkusi samo pešec, denimoda sproti v pekarni kupi sveže pecivo, pogledakakšno zanimivo izložbo, pokramlja z znancem,prisluhne uličnim glasbenikom in podobno.Za uvod razstava o trajnostni mobilnostiPreddogodek ETM bo otvoritev razstavetrajnostne mobilnosti in zelenih rešitev zaLjubljano, ki bo 15. septembra v Osrednjem atrijuMestne hiše, na ogled pa bo do 23. septembra.Skozi celoten ETM bo omogočeno vsakodnevnobrezplačno parkiranje na lokaciji P+R na Dolgemmostu, dnevno pa se bodo zvrstili številniprivlačni dogodki.Ogled LPP-ja in nagradni natečaj Zapeljise z busomLPP bo ETM 16. septembra začel z dnevomodprtih vrat Mestnega potniškega prometa. Nata dan se bodo vsem zvedavim odprla vrata inpogled v novosti in prihodnost LPP. Vodeniogledi bodo od 9. do 16. ure, vsako polno uro;večje skupine je potrebno napovedati v tajništvu:01/ 58 22 500 ali pri svetovalki za komunikacijoTamari Deu. Še posebej so vabljeni k ogledupodjetja dijaki, šolarji in najmlajši, za katereupajo, da bodo sodelovali z ustvarjanjem motivovin slik na temo avtobusov pri nagradnem razpisuZapelji se z busom! Nagrad je veliko, na danodprtih vrat pa bo LPP odkril tudi zmagovalnimotiv, ki se bo nato popeljal v obliki 4 metrevelike nalepke na enem izmed avtobusov po vsejLjubljani. Zbirno mesto vsako polno uro predupravno stavbno LPP, Celovška 160, Ljubljana.Nikakor ne zamudite!Priložnost, da meščani izrazimo svojepredloge o prometu v LjubljaniIsti dan bo v organizaciji Odseka za razvojneprojekte MOL, predstavništva Evropske komisijev Ljubljani in Vladnega urada za komuniciranjeRS potekala tudi okrogla miza Okoljskikazalniki Strategije Evropa 2020 in vpliv okoljana kakovost življenja v Ljubljani. Sodelavciprojekta CIVITAS ELAN bodo pripravil SejoCIVITASvéta o spreminjanju potovalnih navad,ki jo bo vodil župan Zoran Janković. Meščaniin drugi udeleženci bodo dobili priložnost, daizrazijo svoje mnenje o prometu v Ljubljani inpojasnijo, kaj so pripravljeni spremeniti pri svojihpotovalnih navadah in pod kakšnimi pogoji.Kolesarski krog17. september bo v znamenju kolesarjenja. Svet zapreventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP)MOL bo v sodelovanju z Inštitutom za varovanjezdravja RS (IVZ – Centrom za preprečevanjekroničnih bolezni CINDI) in Odsekom zapredšolsko vzgojo in izobraževanje MOL pripravilt. i. kolesarski krog. V sklopu tega dogodkabodo s prometnimi strokovnjaki in policistiopozarjali na nevarnosti in vzorno vedenje vprometu. Na krogu bodo tudi informativnetočke, tako o varnosti v prometu kot zdravstvenihvidikih kolesarjenja, pridružili pa se bosta šedružbi Velo in Bauer, ki bosta nudili brezplačnamanjša popravila koles. Popoldne se bodo lahkoljubitelji kolesarjenja podali na Kolesarjenje spodžupanom pod vodstvom prof. Janeza Koželja,nato pa pot nadaljevali na Breg, kjer bo CIVITASELAN pripravil okroglo mizo S kolesarskostrategijo do naslova Ljubljana – kolesarskomesto. Tematski strokovnjaki, podporniki in

Promet29zagotavljajo boljše življenjeOzaveščanje o dobrobiti trajnostne mobilnosti je zagotovo najučinkovitejše v rosnih letih, so prepričani organizatorji ETM, ki pritegnejo v poučne ustvarjalne delavnice na temo prometatudi najmlajše prebivalce Ljubljane.predstavniki mestnih oblasti bodo obravnavalipredloge za spremembe in izboljšave za kolesarjev Ljubljani, ki so zajeti v Celoviti kolesarskistrategiji mesta Ljubljane.Kolesarska parada KOLO = 'KOOL',brezplačni ogledi mesta, predstavitevpoligona18. septembra bo ulice zapolnila kolesarskaparada KOLO = 'KOOL'. Povorko s spremljajočoglasbo bodo sestavljali privrženci kolesarjenjana (ne)navadnih kolesih in vsi, ki si ji bodo želelipridružiti. 19. septembra bo pod okriljem zavodaTurizem Ljubljana namenjena brezplačnimturističnim ogledom. Dogajanje bo vzporednopotekalo tudi v Centru varne vožnje na Viču, kjerbodo podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice,SPVCP MOL, Mestno redarstvo MOL in Policijskauprava Ljubljana organizirali predstavitevpoligona s preventivnimi vsebinami.Posvet o trajnostni mobilnostiCIVITAS ELAN bo 20. september popestril sseminarjem in posvetom CIVITAS razpredamrežo CIVINET v Centru Evropa. Namenjenbo povezavi različnih akterjev v Sloveniji vplatformo, ki bo omogočila dialog o skupnihizzivih, rešitvah in izboljšavah na področjutrajnostne mobilnosti, prometa in okolja. Nata dan bo prav tako v okviru omenjenegaprojekta potekala predstavitev vozil na pogonz rastlinskim oljem in seminar o tej tehnologijiz naslovom Zelene poti Kmetijskega inštituta:pridelava in uporaba alternativnih goriv vkmetijstvu.Odgovorna raba avtomobilaV naših aktivnostih pogosto poudarjamopozitivne učinke kolesarjenja, hoje, uporabejavnega prevoza, vendar tudi rabe avtomobila,če le je ta odgovorna, zato bo 21. septembernamenjen prav temu. Odgovorno rabo tegaprevoznega sredstva bodo »civitasovci«spodbujali na šaljiv način: s CIVITAS-ovopatruljo in komedijo Spel' se! Vsebina najostane presenečenje … Predvidoma bodonadaljevali z razstavo ekovozil na Gospodarskemrazstavišču, kjer naj bi se pridružil tudi »zeleni«vozni park javnih podjetij in mestne upraveMOL. Dan bo zapolnjen še s tečajem varčnevožnje in seminarjem o skupni rabi avtomobilater kolektivnem prevozu, pri čemer bodo tujistrokovnjaki v sklopu CIVITAS ELAN odprteakademije predstavili koncept »car sharing«.Pester dan s CIVITASOMKer popolne zapore mestnega jedra na dan brezavtomobila 22. septembra ne bo, bomo programpreselili na območja za pešce: na Stritarjevoulico, Ciril-Metodov trg, Prešernov in Pogačarjevtrg, Breg ... , ki zdaj – razširjeni, prenovljeni inurejeni – omogočajo prijetnejše bivanje. Tako botakrat na omenjenih lokacijah potekal CIVITASdan in ob njem pisana paleta dogodkov, odrazprav o mobilnosti in okolju s strokovnjaki,poznavalci in podporniki trajnostnih potovalnihrešitev, nagradnih iger, zanimivih predstav doustvarjalnih prireditev za otroke. Pogačarjev trgin Tromostovje bo popestril tudi Rolerski živ-žavza osnovnošolce pod vodstvom šole rolanja indrsanja Lucky Luka. Dogajanje bo v živo spremljalRadio CIVITAS, v katerega se bo za to priložnostprelevil Radio Kaos, sodelujoči pa se bodo lahkookrepčali v bližnjem Café ELAN-u.Merjenje vplivov na okolje in nasveti zazdrav življenjski slogOdsek za varstvo okolja MOL bo ves teden izvajalmeritve onesnaženosti zraka in hrupa, v sredo pabo organiziral dan odprtih vrat merilne postajena Tivolski cesti Popoldne bo pod taktirkoCINDI v sodelovanju z Vrtcem Jelka in SPVCPMOL ter na nacionalni ravni v okviru evropskegaprojekta LIFE CYCLE na sporedu Orientacijskokolesarjenje za predšolske otroke po Ljubljani,ki ga bodo dopolnili z razstavo kolesarskihpravljic v Mestni hiši. IVZ bo sicer med tednomv sodelovanju z mrežo partnerjev organiziralbrezplačne preizkuse telesne pripravljenostiv obliki hoje na dva kilometra s svetovanjem ozdravem življenjskem slogu na različnih lokacijahpo mestu.Policisti in mestni redarji bodo ves teden izvajalipoostren nadzor nad udeleženci v prometu, vkampanjo ETM pa se bodo vključila tudi raznadruštva, organi in nevladne organizacije, kibodo z raznovrstnimi dejavnostmi vabili, da sev prizadevanju za ljudem in okolju prijaznejšenačine mobilnosti pridružite njim … in desetinammilijonov ljudi po vsej Evropi.Podrobnejši program ETM je še v izdelavi inga bomo v začetku septembra med drugimpredstavili na spletnih straneh Ljubljana.si inCivitasljubljana.si.Javni zavod Turizem Ljubljana je za čas Evropskegatedna mobilnosti v nedeljo, 19. septembra 2010pripravil naslednji brezplačni turistični program,namenjen tako prebivalcem kot tudi obiskovalcemLjubljane: • brezplačne oglede Mestne hiše:6 enournih ogledov prostorov Mestne hiše skostumirano vodnico: ob 10.30, 11.30, 12.30, 15.30,16.30 in 17.30 uri; • brezplačne oglede mesta:5-dveurnih sprehodov po Ljubljani ob 10., 11., 15.,16. in 17. uri; • brezplačne oglede mesta s kolesom:3 dveurne vodene oglede s kolesom (največ 15oseb) ob 11., 13. in 15. uri; • brezplačne vožnje sturističnim vlakcem na Ljubljanski grad: vožnje povoznem redu ves dan (13 voženj) in sicer ob 9., 10.,11., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 18., 19., 20. in 21. uri.

Varovanje okolja30V Ljubljani bodo zgrajenitrije kanalizacijski bazeniFoto: arhiv FitmediaBarbara GnidovecFoto: Dunja WedamZadrževalni bazen A2 ob Stolpniški ulici v Savskem naselju.V približno enem letu bodo v Ljubljani zgrajeni trije zadrževalni bazeni, ki so potrebni za optimalno delovanje kanalizacijskega sistema.Kanalizacijski bazeni bodo skupaj z že zgrajenimi kanalizacijskimi zbiralniki v večjih nalivih preprečili prelivanje odpadnih voda in nečistočv Ljubljanico ter omogočili, da bodo te vode kasneje postopoma odtekale do centralne čistilne naprave. Ta bo lahko vso vodo prečistila,preden jo bo spustila nazaj v Ljubljanico. Več o kohezijskem projektu Izboljšava hidravličnega delovanja kanalizacijskega sistema vLjubljani pojasnjuje strokovna vodja projekta Barbara Gnidovec iz Javnega podjetja Vodovod – Kanalizacija.JP Vodovod – Kanalizacija jesredi velikega projekta, kateregainvestitorica je Mestna občinaLjubljana, sofinanciran pa je skohezijskimi sredstvi. Kaj je glavninamen projekta?Ta projekt je eden največjih okoljskihprojektov, ki trenutno potekajo v Mestniobčini Ljubljana. Glavni namen projektaje zmanjšati obremenitev Ljubljanices prelitimi odpadnimi vodami inpovečanje zmogljivosti kanalizacijskegasistema. Do sedaj se je v primeru večjihdeževij del vode nadzorovano prelivalv Ljubljanico, kar želimo preprečiti. Zdograditvijo dodatnih zbiralnikov inzadrževalnih bazenov bo kanalizacijskisistem zagotavljal, da se bo večjakoličina odplak brez težav zlivalav centralno čistilno napravo, ki boposkrbela za očiščenje voda, preden jihvrnemo v Ljubljanico.Katera dela v okviru tega projektaso že zaključena in katera se sedajaktivno izvajajo?V okviru projekta je bila konec leta2009 končana gradnja kanalizacije indveh kanalizacijskih zbiralnikov (naSneberski cesti v Zg. in Sp. Zadobroviter na Kodeljevem). Kanalizacijskecevi, premera 1200 mm, so bilepoložene v skupni dolžini 3,2 km,obnovljena je bila tudi sekundarnakanalizacijska infrastruktura in priklopna individualne objekte. S tem je bil lanizaključen prvi del projekta. Od januarja2010 pa se izvaja drugi del projekta, to jegradnja zadrževalnih bazenov.Za kakšne bazene gre in kjenatančno bodo zgrajeni?Zgrajeni bodo trije zadrževalni bazeni,dela pa že nekaj časa intenzivno innemoteno potekajo na zadrževalnembazenu A2 ob Stolpniški ulici zaBežigradom (Savsko naselje). Prav takoje v polnem teku tudi gradnja bazenapred že obstoječo čistilno napravo vZalogu, za tretji bazen B0 ob Kajuhovicesti na območju Most (južno odsotočja Ljubljanice in Gruberjevegakanala) pa še vedno ni pridobljenegaupravnega dovoljenja. Naj opozorim,da bomo v sklopu vsakega bazenazgradili spremljajoče objekte, npr.rešetke za zadrževanje plavajočihdelov v odpadnih vodah, črpališčeodpadnih vod, objekt za zajem inčrpališče pralnih vod, jašek za čiščenjeonesnaženega zraka in zgradbo zavzdrževanje in upravljanje idr. Izgradnjazadrževalnih bazenov je za delovanjekanalizacije v Ljubljani zelo pomembna,saj predstavlja optimizacijo delovanjakanalizacijskega sistema in omejevanjeprekomernega prelivanja odpadnevode v reko Ljubljanico. Za občanepa je sedaj pomembno predvsemto, da gradnja bazenov bistveno neobremenjuje prometa na lokalnihcestah.Nepoznavalci si zbiralne bazenetežko predstavljamo. Kakopravzaprav izgledajo?Bazeni niso klasični odprti bazeni,ampak gre za zaprte podzemnebazene, ki ne prepuščajo vode.Celotna struktura je torej pod zemljoin zagotavlja, da voda, ki se začasnozbira v bazenih, tam tudi ostane,dokler ne odteče proti čistilni napravi.Bazeni bodo različne velikosti: bazenna zbiralniku B0 bo imel prostornino6.000 m 3 , bazen pred CČN bo imelprostornino 9.500 m 3 , največji pa bobazen na zbiralniku A2 s prostornino15.000 m 3 .Izdelani so iz armiranega betona, ki jenepropusten za vodo. Celoten procesje tako fotografsko kot z video posnetkidokumentiran in predstavljen naspletni strani projekta www.ljubljanakanalizacija.si.Zakaj je izgradnja vse te omenjenekanalizacijske infrastrukturepomembna in kdaj bo gradnjakončana?Čeprav kanalizacijski sistem in čistilnenaprave že zdaj preprečujejo, dabi se odpadna voda prekomernozlivala v reko, se bomo z nadgradnjozadrževalnikov in teh zbiralnikov lahkoizognili še izlivom, ki nastanejo obneurjih ali večjih deževjih. Zbiralnikiin zadrževalni bazeni bodo zagotovili,da bo odpadna voda, v bazenihše pomešana z meteorno vodo,počakala tam, da se sistem nekolikoizprazni, nato pa se bo postopomaizlila do čistilne naprave, in ne večdirektno v reko. Z izgradnjo potrebneinfrastrukture bo torej izboljšan odvodpadavinskih in odpadnih voda, stem pa bo dosežena razbremenitevobstoječega kanalizacijskega sistema.Gradnja bo predvidoma končana venem letu.Kanalizacija ni pogosto temajavne razprave, kakšen je interesjavnosti za ta projekt?Glede na to, da gre za večje posegev prostor (bazen na zbiralniku A2se gradi na prostoru današnje BMXsteze, ki bo kasneje povrnjena vprvotno stanje), je interes javnostiprecejšen. Preko spletne strani projektatako pogosto dobivamo vprašanjaobčank in občanov, na katera sprotiodgovarjamo.INVESTITOR:MESTNA OBČINA LJUBLJANAIZBOLJŠUJEMO KANALIZACIJO ZA ČISTEJŠO LJUBLJANICO

Nagradni fotonatečaj31V bron odlita Ljubljana in njen občudovalecNagrajena fotografija Marka ParamentićaStane Jagodič, akad. slikar in publicistFoto: Marko ParamentićNagrajena fotografija.Za fotografsko nagradno priznanjese je tokrat potegovalo več avtorjev,med njimi posebej izrazita AdrijanPregelj in Marko Paramentić.Pregelj je sredi vročega poletjaposlal odličen slikarsko zasnovannovoletni motiv prazničnorazsvetljenega nabrežja Ljubljanice,a je nagrado s poletnim motivomosvojil Paramentić. Njegovafotografija predstavlja dečka naPrešernovem trgu, ki si radovednoogleduje maketo mesta Ljubljane.To premišljeno načrtovano bronastoskulpturo je leta 1991 postavilLjubljanski urbanistični zavod kotdarilo mestu Ljubljani in s templemenitim dejanjem počastil30-letnico svojega delovanja. Prirealizaciji dokaj zahtevne makete jesodelovalo kar nekaj strokovnjakov,za odlivanje reliefa, podstavek,obodne sedeže, lociranje objektaoziroma za koordinacijo pa jeskrbela arhitektka Jadranka Grmek.Relief je še vedno v dobrem stanju- lani ga je dopolnila še lepa belapolkrožna kamnita klopca - in meddomačini ter turisti zbuja velikopozornost. Čeprav gre po obseguza manjši objekt, ga mimoidočisprehajalci nenehno obkrožajo, sena geometrizirani podobi orientirajoin se ob njej radi fotografirajo.Marko Paramentić je naredilsoliden žurnalistični posnetek shorizontalno kompozicijo in igrivoizraznostjo. Simpatičen deček zbelo kapo na glavi, ki je značilnaza današnji čas, zamišljeno zre vbron odlite mestne panorame inse zavzeto poglablja v posameznestavbe, parke, ulice in trge. Zlevo roko je naslonjen na gornjirob grajskega hriba, po kateremusmerja drobno igračo, rumenavtomobilček. Ob pogledu nafotografski motiv ima gledalecobčutek, kot da se radovedni fantičvživlja v ureditev mestnega prometain trezno načrtuje primerno vožnjopo zapletenem urbanističnemlabirintu. Močno popoldanskosonce je snemalcu omogočiloprimeren kontrast, ki ga na poslanihfotografijah, ki prihajajo na naslovuredništva glasila večkrat manjka.Nagrajeni motiv izžareva toplo,igrivo razpoloženje, kajti močnopomanjšano mesto, odlito v bron,predstavlja otroku in tudi odraslemučloveku poseben haptičen izzivv smislu konkretne orientacije alifantazije.Ob dveh izpostavljenih snemalcihje potrebno pohvaliti še naslednjeavtorje: Franc Medvešek je prispevaldva kompozicijsko uravnoteženazimska motiva Plečnikovih zapornicna Ljubljanici, mladoletni Jean LukaŠkerl pa se je izkazal z imenitnoskoraj monokromno podobo,ki prikazuje zaledenel obokTromostovja. Jernej Kos je žal poslalsamo eno fotografijo z motivomstavbe na Prulah, ki je posneta izžabje perspektive in izraža avtorjevNagradni fotonatečaj Moja Ljubljanaasketski odnos do arhitekture.Vsebinsko so zanimivi fotografskiopusi Brede Cajhen in RafaelaCajhna, posebej tisti, ki so dovoljkontrastni. Rafaelu Cajhnu v serijiposnetkov najbolj zablestita dvenežni podobi, ki predstavljataromantično zimsko idilo toka innabrežja reke Ljubljanice, medtemko je Bredi Cajhen najboljeuspel posnetek, ki prikazuje pettemnopoltih mladih turistov predvhodom ljubljanskega gradu.Pozirajoči fantje s specifičnimorientalskim nasmehom delujejona posnetku izredno sproščeno inso fotografki omogočili specifičenmotiv, ki bi bil primeren zakakšen turistični prospekt mestaLjubljane.Avtor vsakokratnega izbranega posnetka motiva Ljubljane prejme 125 evrov.Fotografije za objavo v naslednji številki pošljite najpozneje do 18. septembra nanaslov: Mestna občina Ljubljana, glasilo Ljubljana, 1000 Ljubljana na CD-ju ali vfizični obliki ali na e- naslov: glasilo.ljubljana@ljubljana.si.

Ljubljansko podeželje32Sadovi jeseniMag. Maruška MarkovčičFoto: Maruška MarkovčičJagode na foliji.Foto: Marjana MarnŠolski sadovnjak na začetku rasti.Ljubljansko podeželje ravno jeseni ponuja največ. Zlasti pestra je ponudba sadja. Sadjarstvo, vključno s pridelovanjem jagodičja,je razvito predvsem v Posavskem hribovju v vzhodnem delu Mestne občine Ljubljana, v nekoliko manjšem obsegu pa tudi vseverozahodnem delu (Rašica, Medno), kjer je skupno 32 hektarov sodobnih sadnih nasadov. Zastopane so številne sadne vrste: jablana,hruška, češnja, breskev, sliva, malina, oreh in kostanj.Sadjarstvo v vzhodnem deluMestne občine LjubljanaZaradi ugodne lege in sestave tal sozelo verjetno sadje pridelovali že prvinaseljenci. Obsežnejša pridelava jabolk,hrušk, sliv in češenj za prodajo pa segavsaj na začetek 20. stoletja. Sprva sopridelovali sadje na visokodebelnihdrevesih. Drevesa so cepili z divjakiiz gozda. Sadje je bilo namenjenodomači uporabi, kar ga je ostalo, paso ga prodali večinoma v Ljubljani.Prevladovale so vrste in sorte, ki jih vmanjšem obsegu zasledimo še danes.Stare sorte jabolk (golobar, bobovec,voščenka, gambovec, mošanček,čebular, carjevič, raneta, zlata parmena,kosmač, krivopecelj, jonatan, šamegar,vaški tofelj, ontarija, ananas, jakobček,beličnik, zlati delišes, jonagold, vilhar,zelenec, cigan, žafranček, kanadi, rdečibiskop, mešancgar, šampanska raneta,ropotavčki), stare sorte hrušk (dišečka,rumenka, medenka, mešiček, zvonček,zvončkulje, zvončkule, moravka, črnela,tepka, moštarca, jesenska kraguljnica,rjavka, praproščca, ržišnca, oranžka),stare slive (ciber, domača češplja), starečešnje (belice, morke, hrustavke).JagodeČeravno jagode niso jesenski plod,so za to območje pomembne. Odobdobja med obema vojnama so naobmočju Janč pridelovali jagode zadomačo uporabo in za prodajo. Sprvaso se s tem ukvarjali le redki, v večjemštevilu pa so začeli jagode gojiti v50. in 60. letih 20. stoletja. Sprva sopridelovali jagode vrste regina (manjša,aromatična jagoda), ki pa jo je konec70. let na celotnem območju uničilabolezen. Začeli so s sajenjem novejšihvrst jagod z večjimi plodovi. Pridelavain prodaja jagod je na območju Jančcvetela predvsem od sredine 60. dosredine 80. let 20. stoletja, nato pa jezaradi zaposlovanja v dolini prišlo dopomanjkanja delovne sile in s tem doupada te dejavnosti. Ponovno so se spridelavo začeli ukvarjati v začetku 90.let, ko se je kar nekaj kmetov odločiloza intenzivno pridelavo jagod (na črnifoliji in v tunelih). S pomočjo tedanjeobčine Moste-Polje so si kmetje uredilivodna zajetja za namakanje, deležnipa so bili tudi strokovne pomoči pripridelavi jagod.SadovnjakiPrve intenzivne nasade so na območjuzačeli saditi po letu 1960, ko so napobudo Kmetijske zadruge Dobrunjena območju Javora naredili terase inzasadili nasad jablan (sorte jonatan).Vendar drevesa niso obrodila tako, kotso pričakovali. Sadovnjake so obdelovalido začetka 70. let, nato pa so jih opustili.Kmetje so po opustitvi nasada drevesaizruvali in terase spremenili v travnikeali njive. Podobno se je zgodilo tudi naobmočju Repč in Volavelj.Sadjarstvo je danes, predvsem naobmočju Janč, pa tudi v Repčah,Zagradišču in Češnjici, pomembnakmetijska panoga. Prevladujejosodobni nasadi, kjer so drevesa bolj nagosto posajena in so nižje rasti kot vtravniških sadovnjakih. Tako pridelanajabolka so najboljše kakovosti, so enakovelika in primerna za namizno sadje.Kar nekaj pridelovalcev sadja imadanes hladilnice. Večino sadja prodajodoma, nekateri pa so si našli tudi svojeprodajne poti v Ljubljani in okolici.Sadje, ki ga ne prodajo, in sadje stravniških visokodebelnih sadnih drevesposušijo, predelajo v sok, žganje, likerjein kis. Danes je na območju 32 hektarovsodobnih sadovnjakov. Prevladujejonasadi jabolk in hrušk, pa tudi češenj,sliv, breskev, kostanja, orehov in malin.Sadna cesta med Javorom inJančamiNa pobudo prebivalcev in obsodelovanju Ministrstva RS za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano ter Mestneobčine Ljubljana (tedaj še ObčineMoste-Polje) je v letu 1993 prišlo naobmočju doline Besnice in Janč douvajanja projekta Celostnega razvojapodeželja in obnove vasi. Oblikovalase je Sadna cesta med Javorom inJančami, ki danes združuje 32 članovin deluje v okviru Turističnega društvaBesnica-Janče (www.sadnacesta.si/ ). S skupnimi močmi je bilo dodanes urejenih 32 hektarov sodobnihnasadov z integrirano pridelavo sadja(jagode, jablane, hruške, češnje, slive,breskve, orehi, kostanj …), izvedenaoživitev travniških nasadov in vrtov inizdelanih 16 vodnih zajetij za potrebenamakanja sadnih rastlin. V letu 1995 jebil urejen prireditveni prostor na Jančahz otroškim igriščem in jagodožerom(igralom po motivu iz zgodbe o Deželijagod), kjer danes prirejajo vsakoletneJagodne nedelje (v juniju) in Kostanjevenedelje (v oktobru). Prodaja poteka tudina kmetijah odprtih vrat.Ponudniki sadjaSadjarstvo – certifikato integriranem načinupridelovanja sadjaSrečko Birk – kmetija BalantNaslov: Vnajnarje 5, 1129 Ljubljana-Zalog,mobi: 041/ 503 964,e-naslov: srecko.birk@siol.net.Ponudba: jagode (maj – jun.), jabolka(sept. – nov.), hruške (sept. – nov.);dodatna ponudba: šparglji.Prodaja: na kmetiji (vsak dan), ponaročilu.Filip in Urška Groznik – kmetija Pr' ŽnidarNaslov: Zagradišče 5, 1261 Ljubljana-Dobrunje, tel.: 01/ 542 96 87, mobi: 041/535 893, e-naslov: urska.groznik@volja.net.Ponudba: jagode (maj, jun., sept., okt.,),češnje (jun. – jul.), breskve (avg. – sept.),slive (sept. – okt.), jabolka (spet. – apr.),dodatna ponudba: fižol (avg. – nov.),paradižnik (avg. – nov.).Prodaja: Osrednja tržnica v Ljubljani(pon., sre., pet., sob.,), na kmetiji (vsakdan), po naročilu.Srečko Hribar – domačija Kostevc –HribarNaslov: Vnajnarje 7, 1129 Ljubljana-Zalog,tel.: 01/ 367 11 85, mobi: 031/ 335-298,e-naslov:domacijakostevc@gmail.com, spletnastran: www.domacija-kostevc.si.

Ljubljansko podeželje33Foto: Marjana MarnŠolski sadovnjak v plodni dobi.Foto: Maruška MarkovčičKostanjeva nedelja.Ponudba: jagode (maj – jun.), češnje(jun.), hruške (avg. mar.), maline (jul.),višnja (jul.), sliva (avg. – okt.).Prodaja: na kmetiji (vsak dan med 18. in20. uro), po naročiluJanez Končar – kmetija Pr' KrescNaslov: Gabrje pri Jančah 1, 1129Ljubljana-Zalog, mobi: 041/ 382 169Ponudba: jabolka (avg. – mar.),debeloplodni kostanj (sept. – okt.).Prodaja: na kmetiji (vsak dan med 8. do20. uro), po vnaprejšnjem naročilu.Janez Kotar – domačija BegeljNaslov: Podmolniška c. 50, 1261 Ljubljana– Dobrunje, mobi: 031/ 316 125.Ponudba: jabolka (okt. – mar.).Prodaja: na kmetiji (popoldan), ponaročilu.Maks Maren – domačija TurnšarNaslov: Vnajnarje 3, 1129 Ljubljana-Zalog,mobi: 041/ 537 127, 041/ 233 823.Ponudba: jagode (maj – jun.), jabolka(sept. – apr.).Prodaja: Osrednja tržnica v Ljubljani, nakmetiji, po naročilu.Sonja Marn – domačija JakopičNaslov: Vnajnarje 16, 1129 Ljubljana-Zalog,tel.: 01/ 367 10 17, mobi: 041/ 539 634.Ponudba: jagode (jun.), jabolka (sept. –apr.).Prodaja: na kmetiji (vsak dan – zaželenanajava).Janez Miklavc – domačija ŠvigeljNaslov: Završje 5, Podmolnik, 1261Ljubljana – Dobrunje, tel.: 01/ 542 01 32,mobi: 041/ 747 675.Ponudba: jabolka (sept. – apr.).Prodaja: na kmetiji.Matjaž Mlakar – domačija MrkotovcNaslov: Češnjica 9, 1261 Ljubljana-Dobrunje, tel.: 01/ 542 97 84,mobi: 031/ 587 841.Ponudba: jagode (maj – jun.), češnje(jun.), breskve (avg.), slive (avg. – sept.),jabolka (sept. – mar.), hruške ( sept. – jan.).Prodaja: Osrednja tržnica v Ljubljani, nakmetiji, po dogovoru.Ivan Porenta – domačija SnopičarNaslov: Češnjica 14, 1261 Ljubljana-Dobrunje, mobi: 031/ 754 708 (Ivan), 031/790 047 (Tomaž), e-naslov: tomazporenta@siol.net.Ponudba: jagode (maj – jun.), češnje(maj – jun.), breskve (jul. – avg.), slive (avg.– sept.), jabolka (sept. – maj), sezonskazelenjava.Prodaja: Tržnica Bežigrad (sre., pet.,sob. med 8. in 15. uro), na kmetiji, podogovoru.Andrej Potočnik – domačija DežmanNaslov: Prežganje 10, 1129 Ljubljana-Zalog, mobi: 041/ 681 638,e-naslov: lidija.potocnik@siol.net.Ponudba: jabolka (sept. – maj).Prodaja: na kmetiji, dostava na dom.Valentin Vozelj – kmetija MartinovcNaslov: Volavlje 21, 1129 Ljubljana-Zalog,tel.: 01/ 366 91 22.Ponudba: jagode (maj – jun.), jabolka(sept. – jan.).Prodaja: na kmetiji, po naročilu.Sadjarstvo – certifikat oekološkem kmetijstvuJernej Dolinar – kmetija DolinarNaslov: Grič 24, 1000 Ljubljana,mobi: 031/ 364 888.Ponudba: jabolka (sept. – jan.).Prodaja: na kmetiji (pet., sob.).Jesenske prireditveŠtevilne prireditve na ljubljanskempodeželju v jesenskem času nudijoobiskovalcem možnost, da seseznanijo s ponudbo podeželja,bodisi da gre za pridelke ali izdelkes teh območij, hkrati pa je na njihmogoče tudi nakupovati.Ekopraznik v LjubljaniČas: 11. september 2010Kraj: Pogačarjev trg, Ljubljana – vprimeru ovir zaradi gradnje garažnehiše pa na nadomestni lokaciji v bližiniTržnice.Dogajanje: Ekopraznik v Ljubljani jecelodnevna promocijsko-izobraževalnaprireditev na temo ekološkegakmetijstva, promocije ekoživil tertrajnostnega življenjskega sloga.Dogajanje popestri bogat strokovniprogram, različne predstavitve inpromocijsko-izobraževalne akcije.Organizator: Inštitut za trajnostnirazvoj, e-naslov: info@itr.si, tel.: 01/ 43974 60.Praznik jeseni 2010Čas: 19. in 20. september 2010ob 10. uri.Kraj: Zadružni dom Zadvor, Cesta II.grupe odredov 43.Dogajanje: Razstava jesenskihpridelkov; poseben poudarek je danpredstavitvi različnih sort jabolk indrugega sadja; strokovnim komentarjemo sadju in vrtninah; predstavitvi različnihvrst buč, njihovi uporabi in pomenu vprehrani (Ana Ogorelec). Pripravljajobogat kulturni program. Predprireditvenim prostorom bo potekalatudi tržnica lokalnih pridelkov.Organizator: Sadjarsko vrtnarskodruštvo J. E. Krek Sostro,e-naslov: marjan_bitenc@t-2.net,mobi: 041/ 948 217.Kostanjeve nedelje – JančeČas: 3., 10., 17. oktober 2010od. 11. do 19. ure.Kraj: Janče.Dogajanje: Pester kulturni in zabavniprogram, prodaja kmetijskih pridelkov inizdelkov ter peka kostanja.Organizator: Turistično društvo Besnica-Janče, kontakt: Srečko Birk,e-naslov: srecko.birk@siol.net,spletna stran: www.sadnacesta.si,mobi: 041/ 503 964Jesenska tržnicaČas: 23. oktober 2010 ob 9. uri.Kraj: Sejmišče ob Peruzzijevi in Ižanskicesti.Dogajanje: Predstavitev lokalnih in drugihponudnikov svežega sadja in zelenjave,predvsem buč in sladkih dobrot iz buč;predavanje o uporabi buč, njihovemvzgajanju in konzerviranju; pokušinabučnega olja. Spremljajoči dogodki bodopotekali od 18. do 21. oktobra 2010 vČrni vasi in Lipah, kjer bodo prodajalibuče po hišah, zvrstila pa se bodo tudipredavanja: Buče v prehrani, Bučno olje –uporaba in pomen v prehrani, Halloween– tuji praznik, ki se je uveljavil pri nas; 22.oktobra 2010 med 11. in 17. uro: razstavabuč in kmetijskih pridelkov ter predstavitevosnovnošolcem, vodstvo po razstavi inlikovna delavnica za otroke.Organizator: Turistično društvo Barje,e-naslov: sara.berdajs@gmail.com,www.td-barje.si, mobi: 041/ 286 064.Kontakt Oddelek za gospodarskedejavnosti in promet MOLOdsek za razvoj podeželja in upravnezadeveZarnikova 3, SI – 1000 Ljubljanatel.: +386 (0)1/ 306 43 01faks: +386 (0)1/ 306 43 03e-naslov: podezelje@ljubljana.sispletna stran: www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/podezelje/

Četrtne skupnosti34Četrtni razglediFoto: arhiv ČS CenterKnjižni žur na Metelkovi.Foto: arhiv ČS CenterOtroci v počitniškem varstvu ČS Center na obisku vŽivalskem vrtu.Foto: arhiv ČS CenterRazstava likovnih in literarnih del v vitrini na Štefanovi ulici, kiso jih ustvarili otroci v počitniškem varstvu ČS Center.ČS CenterKnjižni žur na Metelkovi jebil pravi žurMeta VerbičV letu, ko je Ljubljana nosilka Unescovega naslovasvetovna prestolnica knjige, smo se v Četrtni skupnostiCenter odločili, da ob koncu šolskega leta pripravimoKnjižni žur, in to kar v AKC Metelkova mesto. Ampakne žura kar tako. V preteklem šolskem letu smo naosnovnih šolah Ledina, Toneta Čufarja in Poljane odkrilištevilne majhne in večje pisatelje, pesnike, dramatike,novinarje, knjigovezce, slikarje ... Njihova dela so se namzdela vredna pozornosti, zato se ni bilo težko odločiti injih povabiti, da nam jih predstavijo v živo. Pridružili sose jim tudi otroci iz Vrtca Ledina in Vrtca Pod gradom, kiso na svoj način popestrili literarno obarvan program.Vse skupaj se je začelo zgodaj 22. junija zjutraj spripravami prizorišča – Menze pri koritu in ploščadipred njo. Prostovoljci AKC Metelkova so pometali,pomivali, napihovali pisane balone, postavljali stole,razvrščali stojnice, vsi skupaj pa smo s strahom gledalivelikansko gradbeno dvigalo ob robu ploščadi inogromen tovornjak, ki bi lahko ogrozila varnostudeležencev. Na srečo so ga okrog devete ure odpeljaliin vsi smo si oddahnili ter nadaljevali s pripravami.Samo in Lara iz Zavoda Bunker sta pripravila vse zamenjavo knjig, ki so jih otroci že prebrali in so jih lahkopri njiju zamenjali za kakšno drugo. Barbara in Majaiz Kinodvora sta postavili vse potrebno, da je lahkoprogram za otroke in mlade Kinobalon predstavilknjižne junake, ki so zaživeli tudi na filmu. UdeleženciKnjižnega žura so se tako lahko družili s Kekcem, PikoNogavičko, Tremi razbojniki in še marsikom. Iztok inBlaž iz Pionirskega doma – Art centra pa sta prineslavse potrebno za slikanje, tudi svoje znanje in nasvete,kako se lotiti kakšne ilustracije svojega literarnegadela. Za najmlajše so s pravljičnim kotičkom Hišica izkock, v kateri so razstavili otroške izdelke – otroškeknjige, poskrbele vzgojiteljice vrtca Ledina. Razstavoso popestrili z likovno delavnico, na kateri so otrociizdelovali hišice iz kartona in gline.Malo pred deseto uro je bilo pred Menzo pri koritu vsepripravljeno, zadonela je Kekčeva pesem, pa pesmicaiz filma Sreča na vrvici. Otroci, najprej najmlajši, malopozneje pa učenci od četrtega do osmega razreda, sonapolnili Menzo pri koritu in osrednji del Knjižnegažura se je začel. Metuljčki, Zmajčki, Krtki, Murni,Mravljice so peli in plesali in nas popeljali v svoj otroškisvet. Za nagrado jim je gospa Marta Kotnik iz Društvaupokojencev Tabor prebrala pravljico. V dvorani je bilotiho, da bi lahko slišali šivanko.Za kratek predah je trio Marinko – brata Urban in Jureter njuna sestra Meta - iz Osnovne šole Ledina zaigral1. klavirski trio v C-duru Adolfa Miška, saj nam lahkodoživljanje literature oplemeniti tudi dobra glasba. Kajvse so ustvarili učenci, je težko opisati. Slišali smo večkot 40 pesmi, zgodb, novel, črtic najrazličnejših naslovovin načinov izražanja, kako mladi doživljajo šolo,družino, medčloveške odnose, prijateljstvo, ljubezen.Veliko so pisali o knjigah, knjižnih policah, knjižnicah.Vsak na svoj način. Nekateri zelo resno, drugi pabolj šaljivo. Videli pa smo tudi lutkovno predstavo zaotroke Na obisku pri muci, ki so jo pripravile učenke7. in 8. razreda OŠ Toneta Čufarja. Vsekakor so nasprepričali, da so bili vredni naše pozornosti, tudipozornosti skupine starejših občanov iz doma naTaboru in okoliških prebivalcev, ki so prišli prisluhnitmladim ustvarjalcem. Za marsikoga med njimi bomoprav gotovo še slišali. Ob tem ne smemo pozabiti vsehmentoric, največkrat profesoric slovenščine, ki mladespodbujajo k tovrstnemu ustvarjanju. Tudi zaradinjihovega dela bomo nekoč lahko rekli: »Tole je pa tistadeklica oziroma fantič, ki je svojo pisateljsko ali papesniško pot začel na Knjižnem žuru, v letu, ko je bilaLjubljana svetovna prestolnica knjige.«Prvi del počitniškegavarstva je za namiMeta Verbič16. julija, so se poslovili otroci, ki so se 15 počitniškihdni družili v okviru počitniškega varstva, ki ga Četrtnaskupnost Center že vrsto let organizira v sodelovanjus humanitarnim društvom Nikoli sam. Letos se jepočitniškega varstva udeležilo 25 otrok v starosti od 6do 11 let. Kot vsako leto je bila poleg dveh prostovoljkin enega prostovoljca humanitarnega društva tudiletos duša varstva in deklica za vse, tudi mamica,gospa Ivanka Jerman, dobitnica letošnje plaketemesta Ljubljane za humanitarno delo. Iznajdljiva inspretnih rok je s pomočjo prostovoljcev otroke naučilamarsičesa novega. Ker je bilo v tem času v središču našepozornosti svetovno nogometno prvenstvo, so izdelalimaske v barvah zastav držav udeleženk svetovnegaprvenstva in še marsikaj drugega, kar bodo pokazali narazstavi ob dnevu Četrtne skupnosti Center v začetkuoktobra. Nekaj njihovih izdelkov pa si lahko že zdajogledamo v informativni vitrini na Štefanovi ulici.Uživali so tudi v sprehodih in igri v Tivoliju, se šli kopatv bazen Ilirija, izpustili pa niso niti obiska Živalskegavrta, kamor so odšli peš po bližnjicah skozi hladen gozdv Tivoliju in na Rožniku, ki jih pozna gospa Ivanka.Ko so se poslavljali, smo jih vprašali, kako so se imeli.Njihove odgovore lahko strnemo takole: Zabavamose, spoznavamo nove prijatelje, ustvarjamo, se igramo,plavamo, hodimo na sprehode in nam doma ni dolgčas.Edina stvar, ki nekaterim ni bila všeč, ne boste verjeli, jebila juha pri kosilu.Pa še to. V prejšnji številki Ljubljane smo zapisali, da bomorda drugi del počitniškega varstva namesto konecavgusta v času jesenskih krompirjevih počitnic, a staršiso se odločili, naj kar ostane konec avgusta, in sicer od23. do 30. avgusta.ČS ČrnučeŽivahnejše poletje: novmladinski center, kmaludom za starejše občane innovo stanovanjsko naseljeJože OstermanPoletje v našem načinu življenja in dela pomeninekakšno zarezo, ki ima dobre in slabe plati. Dobra jevsekakor ta, da se na dopustu spočijemo in nekolikobolj z distance pogledamo na svoje opravljeno delo,kar včasih prinese kar koristno samokritičnost. Slabastran je v dejstvu, da se včasih že začete stvari in projektiustavijo in jih včasih ne obudi niti prihod bolj delavnejeseni. Zlasti v sistemu proračunskega financiranja topogosto pomeni preložitev na naslednje leto, mordatudi odložitev v pozabo. Tudi na Črnučah imamo s takoprakso žal obilo izkušenj.Za letošnje leto, ki ga bodo v oktobru zaznamovalelokalne volitve, je morda zato celo mogoče reči, da jebilo do poletja v glavnem opravljeno vse, kar se bosploh naredilo. Verjetno ne velja le za Črnuče, marvečtudi za preostale četrti, manj za mestne projekte, ki sešele odpirajo. Zato se zdi, da je bila »dinamika« dogajanjav naši četrti v prvi polovici leta nekoliko intenzivnejšakot navadno, kar sploh ni slabo. Največjo pozornoststa zagotovo pritegnili dve novi zadevi: prva je odprtjenovega mladinskega centra v prostorih nekdanjegadiska Black Jack v kulturnem domu (kjer je tudi sedežčetrti), s čimer je dobri stari dom v še večji meri postalsredišče kraja. Drugo je začetek dela na območju staregaglinokopa ob cesti Ceneta Štuparja, kjer bosta kmaluzrasla dom za starejše občane in novo stanovanjskonaselje, ki ga gradi družba Imos.Po svoje sta obe zadevi prelomni. Mladinski centerje v našem okolju prvo res dobro organiziranozbirališče mladih med 8 in denimo 16 leti, ki je polegtega tudi v smislu svoje prostorske ureditve uspel

Četrtne skupnosti35Foto: Miha FrasČrnuški mladinci so dobili imeniten nov četrtni mladinskicenter.Foto: Miha FrasRačunalniški kotiček v četrtnem mladinskem centru Črnuče.Foto: Miha FrasNovi črnuški mladinski center ima tudi lepo dvoranicoza 50 ljudi.primer prostora, v katerega človek vstopa z veseljemin prijaznimi pričakovanji. Menda največji tovrstnicenter obiskovalcem streže s prostorno igralnico zavsakovrstne družabne dogodke, lepo dvoranico zaokrog 50 ljudi, po kateri so se nam pocedile slinetudi na četrti, saj ravno nekaj takega potrebujemoza prireditve, ki se godijo tudi zunaj mladinskegacentra, ter dvema prijetnima koordinatorjema, ki staže v samem začetku ujela imeniten kontakt z mladimiČrnučani. Naj kar ponovimo z mladimi: Novi center jeres kul!Na drugi strani starostne »skale« je dom starejšihobčanov, ki bo glede na predstavljene projekteverjetno najlepši v Ljubljani. Lociran ob prijaznembajerju na obronku gozdov, ki se pnejo v pobočjenad Črnučami, na ugodni sončni legi utegne postatinekakšen črnuški Tivoli, saj bosta park in bajersestavljala prvi obsežnejši črnuški park. Ko se bo čezleto ali dve temu pridružilo še novo naselje, v kateremso prvič sistematično začrtali nekaj otroških igriščter oddelek vrtca, šola pa bo (tudi) zato dobila novprizidek z novo telovadnico in novimi razredi, utegnekompleks postati zanimiv vzorčen model za nov načingradnje zaokroženih stanovanjskih naselij.Ob dejstvu, da smo pred poletjem že kar rutinskoopravili z našim športno-kulturnim festivalomČrnuška pomlad (v tem okviru je bila letos še posebejodmevna razstava slikarke Nine Ciglar in nastopskupine Perpetuum jazzile v galeriji Furlan) in izdalikrajevni časopis, nas septembra čaka kulturni festivalČrnuški september. V festivalskem programu izstopavsaj ena prireditev, namreč dobrodelni koncert, kjernaj bi se zbrali nekateri ugledni slovenski ustvarjalci,denimo igralec Jurij Souček, Slovenski oktet, modnaoblikovalka Tina Pečar in TV voditeljica Saša Einsiedler,nič manjše pozornosti pa ne bi smeli posvetiti tudiglasbenim koncertom v nadgoriški cerkvici terkulturnemu domu, kjer bodo festival zaključili dramskiigralci šentviškega gledališča Šodr z Ionescovo igro.ČS PosavjeSpominski danljubljanskega PosavjaSvet ČS PosavjePrvi ponedeljek v septembru bomo v ČS Posavjev parku 7. september proslavili Spominski danljubljanskega Posavja. Na ta dan se spominjamodogodka iz 7. septembra 1941, ko so štirje mladinciv bližini Ruskega carja, na današnji Dunajski cesti,napadli italijansko patruljo in ranili dva njihova člana.Ker je bilo pozno ponoči, po policijski uri, in so nosiliorožje, so s tem preprečili svojo aretacijo in zanesljivosmrtno kazen, ki bi jim grozila.Mladinci (stari 17 in 18 let), ki so napad izvedli, so biliLojze Gogala, Jože Kalinšek in Adrijan Kumar iz Ježiceter Mirko Kos iz Savelj. Kmalu po dogodku so vsi odšliv partizane, kjer sta v boju za svobodo svoje življenjedala Gogala in Kalinšek.Napad na italijansko patruljo je primer pogumaslovenskih mladincev, ki je vlil novih moči tudi drugimmladinskim borbenim organizacijam. V ČS Posavje vspomin na pogumno dejanje vsako leto organiziramokrajšo slovesnost s pogostitvijo in druženjem. Enakobo tudi letos, ko bomo dogodek zaznamovali zzanimivim kulturnim programom, v katerem bodosodelovali: • Pihalni orkester Bežigrad, • Moškipevski zbor Posavje, • Otroški pevski zbor Sovica, •recitator in harmonikaš, • Folklorna skupina Kolovrat.Slavnostni govornik na prireditvi bo župan Mestneobčine Ljubljana Zoran Janković.Vabljeni 6. septembra ob 17. uri v park 7. september obDunajski cesti!ČS TrnovoZa varnost zdravja in okoljaMarjana ŠaleharMesto je življenjski prostor meščanov in tudi vsehtistih, ki vanj potujejo zaradi dela, šolanja ali izzdravstvenih in drugih razlogov. V mestu je potrebnozagotavljati kar največjo kakovost življenja in v prvivrsti pogoje za zdravje. Zaradi povečanega prometain zastojev prihaja do čezmernega onesnaževanja zizpušnimi plini avtomobilov, motorjev, avtobusov,tovornjakov in drugih. Avtomobilija, način življenja, kitemelji na prevozu z avtomobilom, pomeni odvisnostod avtomobila za prevoz na delo, v šolo, vrtec,zdravstveno ustanovo, nakupovalni center in medrazličnimi predeli mesta. Pomeni tudi zasvojenost zavtomobilom, saj tudi sto metrov ne naredimo več peš.Avto nam pomeni varno »materino naročje«, v njemse hladimo, grejemo in tudi mobiliziramo. Avto nampomeni prestiž, po njem ocenjujemo, koliko smo vživljenju dosegli in koliko veljamo. Avtomobil teče tudi,kadar nismo na cesti in se ne premikamo. Ko stojimona parkiriščih ali pred vrtci, šolami ali zdravstvenimiustanovami, ko obiščemo znance in iz avtomobilakličemo in se pogovarjamo. Taksisti čakajo na svojestranke ali na nov poziv s prižganim motorjem. Ali kdajpomislimo, da če že ne moremo vplivati na tekočipromet, lahko to storimo vsaj pri mirujočem prometutako, da ugašamo motorje. To bi precej zmanjšaloemisijo strupenih plinov in s tem zagotovilo boljzdrav zrak v našem mestu in, širše gledano, pomagalopreživeti našemu planetu.Mobilnost v mestu naj bi zagotovila med drugim tudivarovanje okolja!Pomeni tudi čim bolj racionalen izkoristek prevoznihsredstev za osebni prevoz: avto, napolnjen s potniki,motorno kolo, kolo, rolerje, skiro in drugo. Pešačenjaseveda ne gre zanemariti!Škodljive posledice avtomobilije se kažejo vonesnaženosti okolja in posledicah na zdravju ljudi,živali in rastlin. Narašča število alergičnih bolezni dihalin malignih obolenj dihal. Na izpušne pline iz motorjevse veže cvetni prah in tako oblikuje posebno alergenedelce zlasti ob sončnem in toplem vremenu. »Zdravi«ekološki zeleni bencin, kjer so svinec zamenjali zdrugimi, bolj »prijaznimi« delci, pa je po ugotovitvahnovejših raziskav rakotvoren.V letu 1999 je posebna delovna skupina Sveta Evropeopredelila trajnostno mobilnost tudi z omejevanjememisij in zmanjševanjem hrupa. Ker lahko delujemosamo v okviru možnega, predlagam, da Mestna občinaLjubljana pristopi k zmanjševanju količine izpušnihplinov vsaj na področju mirujočega prometa v mestu.Torej dosledno ugašajmo motorje, kadar se ne vozimo:kadar čakamo pred vrtci, šolami in zdravstvenimiustanovami, tako naj ravnajo taksisti, vozniki kombijev,tovornjakov in avtobusov. Tudi na parkirišču predstanovanjskimi bloki in zasebnimi hišami prižganimotorji povzročajo dobesedno zaplinjevanjeprebivalcev.Ustrezne predpise že imamo, le izvajati jih je potrebno.Potrebno je ozaveščati vse ljudi, zlasti pa voznike,da obvezno ugašajo motorje takrat, ko ne vozijo.Potreben je nadzor s strani redarjev in policistov in tudimeščanom mora biti omogočeno javljanje prekrškarjevna določeno telefonsko številko. Predlagam anonimnosporočanje registrske številke vozila kršitelja. Nujno jeseveda kaznovanje prekrškov. S tako zbranimi sredstvibi Ljubljana prišla do manjkajočih bazenov. Kopanje vnjih bi zelo koristilo zdravju Ljubljančanov.Odgovor Antona Vozla, vodje redarjev Mestneobčine Ljubljana: Mestno redarstvo že zdaj obrednem delu navedeni problematiki posveča vsopozornost ter nevestne voznike sankcionira (izrečenože 5 glob v višini 80 evrov) in opozarja, da vozila, kostojijo na mestu za več kot tri minute ali ga parkirajo,takoj ugasnejo motor. Tako redarji kot policisti morajonavedeno kršitev ugotoviti neposredno z lastnozaznavo na kraju samem. Možnost anonimnegasporočanja registrskih številk vozila kršitelja je žemožna na anonimni telefon policije 080 1200, vendarmora policist kljub anonimni prijavi kršitev, kot rečeno,ugotoviti neposredno sam.

Četrtne skupnosti36Četrtni razglediFotografije: Dunja WedamAna Desetnica je bila letos svetlobno čarobna.V okviru junijskih prireditev za otroke na Prešernovem trguso bili na ogled Grafenauerjevi Nebotičniki, sedite.Labodje jezero v okviru kulturnega Junija 2010 naPrešernovem trgu.Redna športna vadba včetrtnih skupnostihŠportna zveza LjubljaneTako! Počitnic je nepreklicno konec, vsak čas se bodoodprla vrata šol, hkrati se je v športnih prostorih inna površinah začela nova vadbena sezona. In če stev minulih mesecih ali tednih ugotavljali, da bi bilže čas, da shujšate, pridobite nekaj kondicije ali pa,da bi se le želeli še naprej dobro počutiti, potem jezagotovo zdaj pravi čas, da se vključite v kateregaizmed številnih vadbenih programov, ki jih ponujajoljubljanska športna društva (in tudi ponudniki drugihorganizacijskih oblik). Ponudba je obsežna, raznolika,pričakujete pa lahko kakovostno in prijazno strokovnopodporo oziroma vodenje, odlično družbo in dobrevadbene pogoje. Za lažje iskanje in odločitev smopripravili spisek nekaterih programov, ki jih ponujajočlani Športne zveze Ljubljane (in še nekatera društva),med njimi pa izberite sebi najprimernejšega in se nanjčim prej prijavite. Podrobnejše podatke najdete tudi naspletni strani www.szlj.si. Pa veliko užitkov ob znojenjuvam želimo!ČS BežigradAerobika – pilates • starejši, Dnevni center za starejše,Puhova ulica 6, Mestna zveza upokojencev Ljubljana,01/534-40-26, www.mzu.si/dca.Atletika • učenci, Osnovna šola Danile Kumar,Godeževa ulica 11, Atletsko društvo Mass Ljubljana,040/457-876, www.admass.si; • učenci, Osnovna šolaSavsko naselje, Matjaževa ulica 4, Atletsko društvo MassLjubljana, 040/457-876, www.admass.si; • predšolskiotroci, Osnovna šole Franceta Bevka, Ulica Pohorskegabataljona 1, Atletski klub Olimpija, 051/426-665,www.atletski-klub-olimpija.si.Balinanje • dijaki, študenti, odrasli, starejši, Balinišče ŠDZarja, Linhartova 47 a, Športno društvo Zarja Ljubljana,01/437-73-88, • odrasli, Balinišče BŠK BS-3, Baragova 11,Balinarski športni klub BS-3, 041/772-029Gimnastika – ritmična • učenci, dijaki, Osnovna šoladr. Vita Kraigherja, Trg 9. maja 1, Športno društvo SokolBežigrad, 031/629-954, www.sokolbezigrad.si.Gimnastika – športna • učenci, Osnovna šola dr. VitaKraigherja, Trg 9. maja 1, Športno društvo Sokol Bežigrad,031/629-954, www.sokolbezigrad.si.Joga • odrasli, Osnovna šola Savsko naselje, Matjaževaulica 4, Društvo joga v vsakdanjem življenju Ljubljana,040/221-108, www.joga-ljubljana.org, • študenti, odrasli,Srednja gradbena, geodetska in ekonomska šolaLjubljana, Dunajska cesta 102, Inštitut 108, 040/582-674,www.108.si, • starejši, Dnevni center za starejše, Puhovaulica 6, Mestna zveza upokojencev Ljubljana, 01/534-40-26, www.mzu.si/dca.Ju – jitsu • dijaki, študenti, odrasli, Osnovna šolaBežigrad, Črtomirova ulica 12, Športno društvo Ju-jitsuOlimpija, 031/639-782, myjujitsu.net.Judo • predšolski otroci, dijaki, odrasli, BU-BA center,Vodovodna 25, Judo klub Bežigrad Ljubljana, 051/306-306, www.ilovejudo.com, • učenci, dijaki, Družbenidom Stadion, Staničeva 41, Judo klub Bežigrad Ljubljana,051/306-306, www.ilovejudo.com.Karate • učenci, dijaki, študenti, odrasli, Srednjagradbena, geodetska in ekonomska šola Ljubljana,Dunajska cesta 102, Inštitut 108, 040/582-674, www.108.si, • predšolski otroci, učenci, Družbeni dom Stadion,Staničeva ulica 41, Karate klub Forum, 031/231-440,www.sankukai.org.Kegljanje – rusko • starejši, Balinišče ŠD Zarja,Linhartova 47 a, Športno društvo Zarja Ljubljana, 01/437-73-88.Košarka • dijaki, Gimnazija Bežigrad, Peričeva ulica 4,Žensko košarkarsko društvo Ilirija, 041/709-460,www.zkdilirija.homestead.com.Namizni tenis • starejši, ŠD Zarja, Linhartova 47 a,Športno društvo Zarja Ljubljana, 01/437-73-88.Odbojka • učenci, Osnovna šola Danile Kumar,Godeževa 11, Športno društvo Fitt Črnuče, 031/360-845,www.drustvo-crnuce.si, • učenci, Osnovna šola Bežigrad,Črtomirova 12, Športno društvo Fitt Črnuče, 031/360-845,www.drustvo-crnuce.si, • učenci, Osnovna šola MiranaJarca, Ipavčeva 1, Športno društvo Fitt Črnuče, 031/360-845, www.drustvo-crnuce.si • odrasli, Osnovna šolaDanile Kumar, Godeževa ulica 11, Športno društvo Ježica,040/389-522, www.drustvo-jezica.si.Petanka • odrasli, starostniki, Balinišče ŠD Zarja,Linhartova 47 a, Športno društvo Zarja Ljubljana, 01/437-73-88.Plavanje • predšolski otroci, Osnovna šola Savskonaselje, Matjaževa ulica 4, Plavalni klub Ljubljana, 031/556-692, www.plavalniklub-ljubljana.si.Ples - navijaške skupine • učenci, Gimnazija Bežigrad,Peričeva ulica 4, Akademsko športno društvo za plesne innavijaške skupine Diamond, 040/468-617,www.zmaji.com.Rokoborba • učenci, dijaki, študenti, odrasli, Dijaškidom Bežigrad, Kardeljeva ploščad 28, Zveza borilnihšportov Ljubljana, 031/739-381.Savate • odrasli, Osnovna šola Bičevje, Splitska ulica 13,Zveza borilnih športov Ljubljana, 040/484-848,www.tepen.si.STV - splošna telovadba • odrasli, starostniki, Osnovnašola dr. Vita Kraigherja, Trg 9. maja 1, Športno društvoSokol Bežigrad, 031/629-954, www.sokolbezigrad.si, •odrasli, starejši, Osnovna šola Danile Kumar, Godeževaulica 11, Športno društvo Ježica, 040/389-522,www.drustvo-jezica.si, • starejši, Dnevni center zastarejše, Puhova ulica 6, Mestna zveza upokojencevLjubljana, 01/534-40-26, www.mzu.si/dcaVadba za otroke • predšolski otroci, Osnovna šola dr.Vita Kraigherja, Trg 9. maja 1, Športno društvo SokolBežigrad, 031/629-954, www.sokolbezigrad.si.ČS CenterAerobika • odrasli, Športno društvo Tabor, Tabor 13,Športno društvo Tabor, 01/23-22-528,www.sportnodrustvo-tabor.si, • odrasli, Športno društvoNarodni dom, Prešernova cesta 22, Športno društvoNarodni dom Ljubljana, 01/422-37-50,www.narodnidom-drustvo.si • odrasli, Kazina, Kongresnitrg 1, Društvo Kazina Ljubljana, 031/362-526,www.kazina.si.Aerobika – pilates • odrasli, Športno društvo Tabor,Tabor 13, Športno društvo Tabor, 01/23-22-528,www.sportnodrustvo-tabor.si.Aikido • učenci, Športno društvo Narodni dom,Prešernova cesta 22, Športno društvo Narodni domLjubljana, 01/422-37-50, www.narodnidom-drustvo.si.Balinanje • odrasli, starostniki, Balinišče za stavbo MOL,Zarnikova ulica 3, Športno društvo Poljane Ljubljana,040/321-141.Bunkarbrc • učenci, dijaki, študenti, Osnovna šolaJaneza Levca, Levstikov trg 1, Športno društvo Bunkabrc,041/564-385, footbag.si.Fitnes • študenti, odrasli, Športno društvo Tabor, Tabor13, Športno društvo Tabor, 01/232-25-28,www.sportnodrustvo-tabor.si.Gimnastika – športna • učenci, Športno društvoTabor, Tabor 13, Športno društvo Tabor, 01/232-25-28,www.sportnodrustvo-tabor.si, • učenci, Športno društvoNarodni dom, Prešernova cesta 22, Športno društvoNarodni dom Ljubljana, 01/422-37-50,www.narodnidom-drustvo.si.Joga • odrasli, Šolski center Ljubljana, Aškerčeva cesta 1,Društvo joga v vsakdanjem življenju Ljubljana, 040/221-108, www.joga-ljubljana.org, • odrasli, Dvorana MOL,Zarnikova ulica 3, Športno društvo Poljane Ljubljana,040/321-141, • odrasli, Športno društvo Narodni dom,Prešernova cesta 22, Športno društvo Narodni domLjubljana, 01/422-37-50, www.narodnidom-drustvo.si,• starejši, Dnevni center za starejše, Gosposvetska 4,Mestna zveza upokojencev Ljubljana, 01/232-24-21,www.mzu.si/dca, • starejši, Dnevni center za starejše,Povšetova ulica 20, Mestna zveza upokojencev Ljubljana,01/430-51-52, www.mzu.si/dca.Mali nogomet • odrasli, Športno rekreacijski centerPoljane, Poljanska cesta 26, Športno društvo PoljaneLjubljana, 040/321-141.Namizni tenis • odrasli, Osnovna šola Poljane,Zemljemerska ulica 7, Športno društvo PoljaneLjubljana, 040/321-141, • učenci, Osnovna šola Poljane,Zemljemerska ulica 7, Namiznoteniški klub Ljubljana,040/321-141.Odbojka • učenci, Športno društvo Tabor, Tabor 13,Športno društvo Tabor, 01/232-25-28,www.sportnodrustvo-tabor.si, • učenci, Športnorekreacijski center Poljane, Poljanska cesta 26, Športnodruštvo Poljane Ljubljana, 040/321-141, • učenci, Osnovna

Četrtne skupnosti38Četrtni razglediFoto: Nada ŽgankPrizor z letošnje julijske Parade ponosa.Foto: Arhiv Riko d.o.o.6. julija je bila odprta nova čistilna naprava za izcedne vode vokviru nadgradnje RCERO Ljubljana.Foto: Dunja Wedam23. junija je odprl vrata Muzej slovenske zgodovine naGradu.Odbojka • učenci, Osnovna šola Ketteja in Murna,Koširjeva ulica 2, Športno društvo Fitt Črnuče,031/360-845, www.drustvo-crnuce.si.Petanka • dijaki, odrasli, Balinišče, Brodarjev trg 10,Balinarsko športno društvo Fužine, 041/529-307.Planinstvo • predšolski otroci, učenci, dijaki,študenti, odrasli, starostniki, družine, Planinskodruštvo Drago Bregar, Brodarjev trg 5, Planinskodruštvo Drago Bregar Ljubljana, 041/355-589, www.pd-dragobregar.si.Plavanje • odrasli, starostniki, Zimsko kopališčeKodeljevo, Gortanova ulica 21, Športno društvoRiba, 041/365-542, www.riba-drustvo.si, • odrasli,starostniki, Zimsko kopališče Kodeljevo, Gortanovaulica 21, Plavalni klub Ljubljana, 031/821-243, www.plavalniklub-ljubljana.si, • odrasli, Kopališče Kodeljevo,Gortanova ulica 21, Športni klub 3K šport, 031/288-544,www.3ksport.si.Ples - navijaške skupine • dijaki, študenti, GimnazijaMoste, Zaloška cesta 49, Akademsko športno društvoza plesne in navijaške skupine Diamond, 040/468-617,www.zmaji.com.Tek na smučeh • študenti, odrasli, Fakulteta za šport,Gortanova ulica 22, Smučarsko društvo Krplje, 01/520-77-55, www.sd-krplje.si.ČS PoljeAtletika • učenci, Osnovna šola Polje, Polje 358,Atletsko društvo Mass Ljubljana, 040/457-876,www.admass.si, • učenci, Osnovna šola Polje,Podružnična šola Kašelj, Kašeljska cesta 119 a, Atletskodruštvo Mass Ljubljana, 040/457-876, www.admass.si,• učenci, Osnovna šola Zalog, Cerutova 7, Atletskodruštvo Mass Ljubljana, 040/457-876, www.admass.si.Balinanje • odrasli, starejši, Balinišče, Hladilniška pot36, Balinarski športni klub Zalog, 040/624-371, • odrasli,starejši, Športni park Sloga, Sneberje, Šmartinska cesta301, Športno društvo Sloga, 01/541-63-00,www.sd-sloga.si.Kajak kanu na divjih vodah • učenci, Kajakaškicenter na Vevčah pri mostu ob Papirnici, Kanu klubSimon, 041/417-345, www.kanu-klub-simon.si.Kolesarstvo • študenti, odrasli, starejši, Gostilna PriPeclju, Cesta v Kresnice 19, Kolesarsko društvo Rog,051/666-705.Petanka • odrasli, Športni park Sloga, Sneberje,Šmartinska cesta 301, Športno društvo Sloga, 01/541-63-00www.sd-sloga.si.Ples – družabni • starejši, Plesni klub Fredi,Zadobrovška cesta 88, Vrtnica - društvo za sonaravnoživljenje, 031/683-600, www.drustvo-vrtnica.si.Rokomet • učenci, Športna dvorana Kašelj, Kašeljskacesta 119 a, Športno društvo Polje, 051/205-959.Strelstvo • dijaki, študenti, odrasli, starejši, StreliščeŠD Partizan, Agrokombinatska ulica 2/1, Strelskodruštvo Partizan Zalog, 041/875-405.STV - splošna telovadba • odrasli, Športni dom Polje,Polje 356, Športno društvo Polje, 051/205-957.Vadba za otroke • predšolski otroci, učenci, Športnidom Polje, Polje 356, Športno društvo Polje, 051/205-957.ČS PosavjeJoga • odrasli, Joga center, Selanova 16, Društvo joga vvsakdanjem življenju Ljubljana, 040/221-108,www.joga-ljubljana.org.Karate • predšolski otroci, učenci, dijaki, študenti,starejši, Karate center Savlje, Selanova ulica 16, Karateklub Forum, 031/231-440, www.sankukai.org.Košarka • dijaki, Športnorekreacijski center Ježica,Savlje 6, Žensko košarkarsko društvo Ježica, 031/338-667, www.zkdjezica.si.STV - splošna telovadba • odrasli, starejši, Jogacenter, Selanova 16, Društvo joga v vsakdanjem življenjuLjubljana, 040/221-108, www.joga-ljubljana.org.Vadba za otroke • predšolski otroci, Joga center,Selanova 16, Društvo joga v vsakdanjem življenjuLjubljana, 040/221-108, www.joga-ljubljana.orgČS RožnikAtletika • učenci, Osnovna šola Vrhovci, Cesta naBokalce 1, Atletsko društvo Mass Ljubljana, 040/457-876, www.admass.si.Karate • predšolski otroci, učenci, Osnovna šolaVrhovci, Cesta na Bokalce 1, Karate klub Forum,031/231-440, www.sankukai.org.Tek • odrasli, Parkirišče nasproti Živalskega vrta,Športni klub 3K šport, 031/288-544, www.3ksport.si.ČS RudnikGimnastika – ritmična • predšolski otroci, učenci,Dvorana Krim, Galjevica, Ob Dolenjski železnici 50,Klub za športno ritmično gimnastiko Narodni dom,031/343-522, www.klubrg-narodnidom.si.Kajak kanu na divjih vodah • učenci, odrasli,Kajakaški center Ljubljana, Livada 31, Kajak kanu klubLjubljana, 040/432-271.Karate • predšolski otroci, učenci, Osnovna šolaOskarja Kovačiča, Dolenjska cesta 20, Karate klubForum, 031/231-440, www.sankukai.org.STV - splošna telovadba • starejši, Osnovna šolaOskarja Kovačiča, Dolenjska cesta 20, Športno društvoRudnik, 041/589-529, www.sdrudnik.org.Taekwon – do • učenci, dijaki, študenti, odrasli,Dvorana Krim, Galjevica, Ob Dolenjski železnici 50,Športno društvo Puma, 031/818-940,www.tkd-puma.com.ČS SostroAtletika • učenci, Osnovna šola Sostro, Cesta II. grupeodredov 47, Atletsko društvo Mass Ljubljana, 040/457-876, www.admass.si.Kajak kanu na divjih vodah • učenci, Osnovna šolaSostro, Cesta II. grupe odredov 47, Kanu klub Simon,041/417-345, www.kanu-klub-simon.si.ČS ŠentvidAtletika • učenci, Osnovna šola Franc Rozman Stane,Prušnikova 85, Atletsko društvo Mass Ljubljana, 040/457-876, www.admass.si, • učenci, Osnovna šola VižmarjeBrod, Na gaju 2, Atletsko društvo Mass Ljubljana,040/457-876, www.admass.si.Kajak kanu na divjih vodah • dijaki, odrasli,Kajakaški poligon Tacen, Marinovševa 8 a, Kajak kanuklub Tacen - KD Slovenica, 01/513-65-30,www.kajakklubtacen.siKošarka • učenci, dijaki, Osnovna šola Franca RozmanaStaneta, Prušnikova ulica 85, Žensko košarkarsko društvoIlirija, 041/709-460, www.zkdilirija.homestead.com,• učenci, Osnovna šola Vižmarje Brod, Na gaju 2,Žensko košarkarsko društvo Ilirija, 041/709-460,www.zkdilirija.homestead.com, • učenci, Športnorekreacijski center Šentvid, Bokalova ulica 14, Športnodruštvo Šentvid – Ljubljana, 040/209-340,www.sd-sentvid.si.Odbojka • učenci, Osnovna šola Franca RozmanaStaneta, Prušnikova 85, Športno društvo Fitt Črnuče,031/360 845, www.drustvo-crnuce.si.Smučarski skoki • učenci, Skakalnice v Guncljah,Smučarsko društvo Dolomiti, 031/364-811, • učenci,Osnovna šola Franca Rozmana Staneta, Prušnikova ulica85, Smučarsko društvo Dolomiti, 031/705-909.STV - splošna telovadba • odrasli, Športno rekreacijskicenter Šentvid, Bokalova ulica 14, Športno društvoŠentvid – Ljubljana, 01/518-50-57, www.sd-sentvid.si.Športno plezanje • dijaki, študenti, Škofijska klasičnagimnazija, Štula 23, Športno plezalni klub AndrejaKokalja, 041/569-530, www.plezanje-kokalj.si.ČS ŠiškaAerobika • dijaki, študenti, odrasli, Dvorana ŠD Gib,Drenikova cesta 32, Športno društvo Gib LjubljanaŠiška, 01/514-13-30, www.gib-sport.com.Atletika • učenci, Športni park Ljubljana, Milčinskegaulica 2, Atletsko društvo Mass Ljubljana, 040/457-876,www.admass.si, • učenci, Športni park Ljubljana,Milčinskega ulica 2, Atletsko društvo Kronos, 01/430-02-22, www.kronos-klub.si, • učenci, Športni parkLjubljana, Milčinskega ulica 2, Atletski klub Olimpija,051/426-665, www.atletski-klub-olimpija.si.Balinanje • dijaki, študenti, odrasli, Balinišče BŠDHermes LL, Ob kamniški progi 1, Balinarsko športno

Četrtne skupnosti39Foto: MediaspeedShirlie Roden na Srečebranjih v Konzorciju Mladinske knjige.Foto: Miha FrasŠe do 1. septembra je v Tiviloju na ogled razstava AljošeRebolja Skulpturirani čas v gledališču Tomaža Pandurja.Foto: Miha FrasPravkar je zaprl vrata letošnji sijajni poletni Festival Ljubljana.društvo Hermes LL, 041/557-467, • učenci, odrasli,starejši, gibalno ovirani – invalidi, Balinišče, Jezerskaulica 5, Balinarsko športno društvo Šiška, 041/876-457.Deskanje na vodi • dijaki, študenti, Centralnokopališče Tivoli, Celovška cesta 25, Ujusansa surf klub,040/541-527, www.ujusansa.si.Fitnes • dijaki, študenti, odrasli, starejši, Dvorana ŠDGib, Drenikova cesta 32, Športno društvo Gib LjubljanaŠiška, 01/514-13-30, www.gib-sport.com.Gimnastika – akrobatika • študenti, odrasli,Dvorana ŠD Gib, Drenikova cesta 32, Športno društvoGib Ljubljana Šiška, 030/312-805, www.gib-sport.com.Gimnastika – športna • učenci, Dvorana ŠD Gib,Drenikova cesta 32, Športno društvo Gib LjubljanaŠiška, 030/312-805, www.gib-sport.com.Joga • dijaki, odrasli, študenti, starejši, Dvorana ŠDGib, Drenikova cesta 32, Športno društvo Gib LjubljanaŠiška, 030/312-802, www.gib-sport.com, odrasli, Našklub, Černetova ulica 12, Društvo joga v vsakdanjemživljenju Ljubljana, 040/221-108,www.joga-ljubljana.org.Judo • predšolski otroci, učenci, odrasli, Dvorana ŠDGib, Drenikova cesta 32, Športno društvo Gib LjubljanaŠiška, 041/725-665, www.gib-sport.com, • predšolskiotroci, učenci, Centralno kopališče Tivoli, dvorana zajudo, Celovška cesta 25, Judo klub Olimpija Ljubljana,041/683-407, www.judo-olimpija.com, • učenci, BU-BAcenter, Vodovodna 25, Judo klub Bežigrad, Ljubljana,051/306-306, www.ilovejudo.com.Kajak kanu na divjih vodah • učenci, Centralnokopališče Tivoli, Celovška cesta 25, Kanu klub Simon,041/417-345, www.kanu-klub-simon.si.Karate • učenci, dijaki, odrasli, Nebeška palača,Celovška cesta 111, Karate klub Grade, 041/362-245.Kolesarstvo – sobno (spinning) • dijaki, študenti,odrasli, Dvorana ŠD Gib, Drenikova cesta 32, Športnodruštvo Gib Ljubljana Šiška, 01/514-13-30,www.gib-sport.com.Košarka • učenci, Osnovna šola Hinka Smrekarja,Gorazdova ulica 16, Žensko košarkarsko društvo Ilirija,041/709-460, www.zkdilirija.homestead.com, • učenci,Osnovna šola Spodnja Šiška, Gasilska 17, Ženskokošarkarsko društvo Ilirija, 041/709-460,www.zkdilirija.homestead.com.Motociklizem – spidvej • učenci, dijaki, študenti,Športni park Ilirija, Vodnikova cesta 155, Avto-mototouring klub Ljubljana, 031/340-671, www.amtk.si.Namizni tenis • učenci, študenti, odrasli, starejši,gibalno ovirani – invalidi, ŠUS, Namiznoteniškadvorana, Vodnikova 155, Namiznoteniški klub Ilirija,040/415-159.Odbojka • učenci, Osnovna šola Valentina Vodnika,Adamičeva 16, Športno društvo Fitt Črnuče, 031/360-845, www.drustvo-crnuce.si, • učenci, Osnovna šolaHinko Smrekar, Gorazdova 16, Športno društvo FittČrnuče, 031/360-845, www.drustvo-crnuce.si.Petanka • dijaki, študenti, odrasli, starostniki,Balinišče BŠD Hermes LL, Ob kamniški progi 1,Balinarsko športno društvo Hermes LL, 041/557-467.Plavanje • predšolski otroci, učenci, Centralnokopališče Tivoli, Celovška cesta 25, Plavalni klubLjubljana, 031/556-692, www.plavalniklub-ljubljana.si, • predšolski otroci, učenci, dijaki, študenti, odrasli,Centralno kopališče Tivoli, Celovška cesta 25, Športnodruštvo Aqua, 041/328-189, www.plavanje.net, •učenci, Centralno kopališče Tivoli, Celovška cesta25, SPM - društvo za razvoj skupnostnih programovza mlade, 01/520-64-42, www.csd-ljmostepolje.si, •učenci, dijaki, odrasli, Centralno kopališče Tivoli,Celovška cesta 25, Plavalni klub Olimpija, 01/433-42-43, www.pko-klub.si,• učenci, dijaki, odrasli, starostniki, Centralnokopališče Tivoli, Celovška cesta 25, Športno društvoRiba, 041/365-542, www.riba-drustvo.si, • učenci,dijaki, odrasli, starejši, Centralno kopališče Tivoli,Celovška cesta 25, Plavalni klub Ilirija, 01/439-75-80,www.plavalniklub-ilirija.si.Ples - navijaške skupine • dijaki, študenti,Gimnazija Šiška, Aljaževa ulica 32, Akademskošportno društvo za plesne in navijaške skupineDiamond, 040/468-617, www.zmaji.com.Rolanje • predšolski otroci, učenci, Kotalkal, •predšolski otroci, učenci, Kotalkališče Tivoli, Celovškacesta 25, Smučarsko društvo Novinar, 040/775-779,www.novinar-drustvo.si.Savate • učenci, dijaki, študenti, odrasli, Osnovnašola Hinka Smrekarja, Gorazdova ulica 16, Zvezaborilnih športov Ljubljana, 040/375-375,www.fencing.si.Smučarski skoki • predšolski otroci, učenci,Smučarski skakalni center Mostec, Mostec, Smučarskiskakalni klub Costella Ilirija Ljubljana, 041/608-982,www.sskilirija.com.Športno plezanje • učenci, Osnovna šola ValentinaVodnika, Vodnikova cesta 162, Športno plezalni klubAndreja Kokalja, 041/569-530, www.plezanje-kokalj.si,• odrasli, Gimnazija Šiška, Aljaževa ulica 32, Športnoplezalni klub Andreja Kokalja, 041/569-530,www.plezanje-kokalj.si.STV - splošna telovadba • odrasli, starejši, DvoranaŠD Gib, Drenikova cesta 32, Športno društvo GibLjubljana Šiška, 030/312-803, www.gib-sport.com.Vadba za otroke • predšolski otroci, učenci,Dvorana ŠD Gib, Drenikova cesta 32, Športno društvoGib Ljubljana Šiška, 030/312-805, www.gib-sport.com.Triatlon • odrasli, Centralno kopališče Tivoli,Celovška cesta 25, Športno društvo Sokol, 041/226-886,www.sokolgroup.com/sdsokol.ČS Šmarna goraAlpsko smučanje • učenci, Osnovna šola Šmartnopod Šmarno goro, Cesta v Gameljne 7, Smučarskodruštvo Novinar, 040/564-643, www.novinar-drustvo.si.Atletika • učenci, Osnovna šola Šmartno podŠmarno goro, Cesta v Gameljne 7, Atletsko društvoMass Ljubljana, 040/457-876, www.admass.si.Kolesarstvo • učenci, Policijski poligon Tacen,Rocen pod Šmarno goro, Kolesarsko društvo Rog,01/434-73-79, www.radenska-kdft.si.Odbojka • učenci, Osnovna šola Šmartno, Cestav Gameljne 7, Ženski odbojkarski klub Šentvid,041/884-648, www.volleyclub-sentvid.siČS TrnovoJoga • odrasli, Osnovna šola Trnovo, Karunova ulica14 a, Društvo joga v vsakdanjem življenju Ljubljana,040/221-108, www.joga-ljubljana.org.Vadba za otroke • predšolski otroci, Osnovnašola Livada, Ulica Dušana Kraigherja 2, Društvo zamotopedagogiko in psihomotoriko, 031/583-243,www.motopedagogika.comČS VičAerobika • študenti, odrasli, Partizan Vič, Tržaška 76,Partizan Vič, 041/526-784, www.partizanvic.si.Aerobika – pilates • študenti, odrasli, Partizan Vič,Tržaška 76, Partizan Vič, 041/526-784,www.partizanvic.si.Balinanje • odrasli, starejši, Športni park Svoboda,Gerbičeva ulica 61, Balinarsko športno društvoBičevje, 031/430-167.Gimnastika – športna • učenci, Partizan Vič,Tržaška 76, Partizan Vič, 041/526-784,www.partizanvic.si.Joga • študenti, odrasli, Partizan Vič, Tržaška 76,Partizan Vič, 041/526-784, www.partizanvic.si.Odbojka • učenci, Osnovna šola Bičevje, Splitska 13,Športno društvo Fitt Črnuče, 031/360-845,www.drustvo-crnuce.si.Savate • učenci, dijaki, študenti, Osnovna šolaBičevje, Splitska ulica 13, Zveza borilnih športovLjubljana, 040/484-848, www.tepen.si.STV - splošna telovadba • odrasli, starejši, PartizanVič, Tržaška 76, Partizan Vič, 041/526-784,www.partizanvic.si.Vadba za otroke • predšolski otroci, Partizan Vič,Tržaška 76, Partizan Vič, 041/526-784,www.partizanvic.siPripis: Vključeni so programi društev, pretežnočlanov Športne zveze Ljubljane, ki smo jih pridobilido konca julija 2010. Ponudniki vadb, pozor: Tisti,ki svojih programov tu niste našli, si še vedno lahkoprivoščite brezplačno objavo na spletu www.szlj.si.Dobrodošli pa ste prav vsi. Informacije: 01/434-72-92,info@szlj.si.Opomba: Nazivi starostnih oziroma ciljnih skupin,ki so zapisani pri vsaki vadbi, pomenijo moški in (ali)ženski spol.

ŠportSlovenci med glavnimi favoritina svetovnem prvenstvu!Borut Perko40Foto: Janko MavecSlovenska kajakaška reprezentanca.Foto: Miha FrasReprezentante in organizatorje svetovnega prvenstva v kajak kanu slalomu 2010 je natiskovni konferenci gostil in obdaril župan Zoran Janković.Svetovno prvenstvo v kajak kanu slalomu (SLOKA 2010) na brzicah reke Save v Tacnu pod Šmarno goro je vse bližje. Še kratek čas(prvenstvo bo od 7. do 12. septembra) nas loči od letošnjega največjega športnega dogodka pri nas, če izvzamemo svetovnoprvenstvo v smučarskih poletih, ki je bilo že marca letos v Planici. Organizacijske priprave za Sloko 2010 potekajo normalno, o njihsta pred časom poročala županu in podžupanu Ljubljane, Zoranu Jankoviću in Janiju Mödendorferju, predsednik Kajakaške zvezeSlovenije in tudi OO svetovnega prvenstva, Bojan Žmavc in generalni sekretar Sloke Ivo Tomc, mi pa smo se pogovarjali z AndrejemJelencem, nekdanjim svetovnim prvakom v spustu s kajakom na divjih vodah, kajakaškim šampionom svetovnega formata in kasnejedolgoletnim trenerjem naših divjevodašev, zdaj pa direktorjem kajakaških reprezentanc Slovenije, o tem, kaj lahko Slovenci septembrav Tacnu pričakujemo od naših tekmovalcev in tekmovalk.Pravzaprav do zdaj ni bilo svetovnega prvenstva, pred katerim bibili lahko tako optimistični in bi s tako visokimi pričakovanji gledeuvrstitev naših čakali nanj.Že ko smo kandidirali za svetovno prvenstvo, je bila naša poglavitna ideja,da z organiziranjem prvenstva na domači progi damo našim tekmovalcemmožnost vrhunskih uvrstitev pred domačimi gledalci. Te priložnosti so seočitno zavedeli tudi tekmovalci in trenerji in se na letošnjo sezono odličnopripravili, kot kažejo aktualni uspehi na evropskem prvenstvu v slalomu nadivjih vodah v Bratislavi. Veseli smo, da imamo v vsaki disciplini tekmovalcaoziroma tekmovalko, ki je sposoben doseči vrhunski rezultat, s čimer sev preteklosti nismo mogli pohvaliti. Ni le Peter Kauzer tisti, na kateregaračunamo, čeprav vsi po njegovem lanskoletnem dominiranju med kajakašinajveč pričakujemo prav od njega. Luka Božič in Sašo Taljat, BenjaminSavšek, Jure Meglič, Dejan Kralj, Urša Kragelj, Nina Mozetič in drugi članiekipe, da ne naštevam vseh, so ravno tako sposobni vrhunskih uvrstitev.Imamo izjemno močno reprezentanco, pa še na domačem terenu,v nam ljubem Tacnu, bodo tekme.Tacen je zelo specifična proga. Kdor na njej veliko trenira, je vsekakor vmanjši prednosti. Vendar to ne velja le za Tacen. To je značilnost večineumetnih prog. Ker naši tekmovalci veliko treninga opravijo ravno v Tacnu,se nadejamo, da bo ob dobri pripravljenosti to še dodatna prednost. Zadnjetekme so pokazale, da so tekmovalci tudi zelo izenačeni, kar bo vsekakorzelo dobro tudi za ekipni nastop.Veseli, da nimamo samo vrhunskih kajakašev, s Kauzerjem na čelu,pač pa tudi vse boljšega kanuista, domačina Benjamina Savška,mlada primorska matadorja v C-2, Taljat in Božič, pa sta splohposebna zgodba, saj si Slovenci še pred nekaj leti nismo upaliniti pomisliti, da bi sestavili kakšen dvojec, da se bo ta uvrščal vsvetovni vrh, pa je bila znanstvena fantastika.Pogled v zgodovino nam pokaže, da smo z izjemo discipline K-1 ženske vvseh drugih že dosegali vrhunske rezultate. Kolajne so slovenski tekmovalciosvajali tako v K-1, kot v C-1 in C-2. Je pa res, da tako vrhunske posadkedvosedov, kot jo sestavljata Sašo in Luka, še nismo imeli. Navdušujetapredvsem s svojim načinom vožnje, ki gre ob bok najboljši dvojici zadnjegaobdobja, bratoma Hochshorner. Savšek je že lani dokazoval, da je trebananj resno računati prav za vrh, mislim pa, da bo že letos blizu tudi AnžeBerčič.Tudi dekleta so vedno boljša ...Menim, da imamo tudi izjemno dobro žensko ekipo, ki bi se na svetovnemprvenstvu lahko borila za uvrstitev med prvih pet ekip. Ljubljančanka EvaTerčelj je letos zadnje leto mladinka, tako da njena zrela leta šele sledijo.Zelo pa sta prek pripravljalnega obdobja napredovali Nina Mozetič in UršaKragelj. Predvsem slednja je letos nekoliko bolj zanesljiva. Ocenjujem, dabi se morali večkrat uvrstiti v finale, kar je bila doslej bolj redkost. Na prvihletošnjih tekmah so imela dekleta precej manjše zaostanke za najboljšimikajakaši kot v preteklih letih, kar kaže na pomemben dvig kvalitete.Kaj torej lahko pričakujemo, kakšne so želje za Sloko 2010septembra na Savi pod Šmarno goro?Napovedi so vedno nehvaležna reč. Seveda si vsi želimo, da bi doma osvojilikolajno. Peter Kauzer brani naslov svetovnega prvaka in bo v primeru, dane bi osvojil kolajne, verjetno kar precej razočaran, z njim vred pa še mi.Tudi drugi tekmovalci in tekmovalke so sposobni visokih uvrstitev, velikopa si obetamo tudi od moštvenih voženj. Je pa slalom sila nepredvidljivšport. Pričakujem, da bodo vsi športniki, ki bodo nastopili na svetovnemprvenstvu, naredili vse za čim boljši nastop, če pa bodo drugi boljši, jimbomo pač športno stisnili roko.

ŠportLjubljana v gibanju41V središču prestolnicenočni tek na 10 kilometrov!Predstavljajte si, da bi v samem centru Ljubljane zaves promet zaprli nekaj cest in ulic, povrhu pa šepredor pod Ljubljanskim gradom ter javne prometnepovršine spremenili v športno prizorišče množičnorekreativnega nočnega teka! Na to idejo je prišel tudiPovodni mož, ki je meščanom bolj znan po triatlonuLjubljanica in zabavnih otroških tekih Povodnegamoža. Tekaški dogodek pa bo zgolj osrednja atrakcijakar dvodnevnega dogajanja ob Ljubljanici – od 9. do 11.septembra bo v samem središču Ljubljane moč videtimarsikaj! Zanimiva prireditev je takoj dobila podporotudi s strani Mestne občine Ljubljana, saj jo je pod svojepokroviteljstvo vzel podžupan Jani Möderndorfer.Skupek posameznih segmenov dvodnevneprireditve, ki bodo imeli vrhunskošportno,množično, izobraževalno, promocijsko, pa tudimednarodno konotacijo, bo potekal pod enotnimokriljem ŠD Povodni mož, T.E.M. športnegamarketinga, Sokolske zveze Slovenije in ŠDSOKOL. Organizatorji so se zedinili, da je čas, da seuveljavljeni triatlon, kjer so sredi junija že pet let splavanjem po Ljubljanici zbujali pozornost vrhunskitriatlonci iz tujine, šprinterski dvoboj med tekačiin kolesarji na 100 m ter otroški teki Povodnegamoža združijo v en sam dogodek, ki bi bil izvedenna lokalni ravni, imel nacionalni doseg ter ohranilmednarodno udeležbo, dodali pa bi promocijskeaktivnosti Sokolske zveze Slovenije, ki se v projektvključuje z akcijo Voda za vse. Vse prireditve sovezane na osnovne športe (plavanje, kolesarjenje,tek, veslanje, pohodništvo), rdeča nit dogajanjapa bo promocija zdravega načina preživljanjaprostega časa, torej gibanja, rekreacije, druženja invseh omenjenih športov. Prav vsi obiskovalci, takorekreativci, odrasli kot otroci, bodo imeli možnostnastopati in se udeležiti športnih dogodkov,namenjenih vsem starostnim skupinam in stopnjampripravljenosti, medtem ko bosta dvoboj na 100metrov in triatlon namenjena le vrhunskim, zgoljpovabljenim atletom.Foto: Miha FrasOrganizatorji evropskega ženskega prvenstva v petanki so se predstavili na sprejemu v Mestni hiši.• Voda za vse, dogodki ob Ljubljanici, Trnovskipristan, predstavitve športnih društev, predstavitvešportov na, ob in v vodi, izvedba v sodelovanju sSokolsko zvezo Slovenije, 9. in 10. september od 10.do 16. ure, www.sokolska-zveza.si• 4. Dvoboj kolesar tekač, nikoli odločen dvobojna 100 m med najboljšimi slovenskimi šprinterji inšprinterkami, Tromostovje, 10. september ob 16. uri,www.sokolgroup.com/sdsokol• 6. Triatlon Ljubljanica 2010, elitni triatlonskidogodek s tremi tekmami po 15 minut in s 16izključno povabljenimi triatlonci iz vse Evrope,Tromostovje, 10. septembra od 18. do 19:30 ure,www.triatlonljubljanica.si• Nočni pohod z baklami na Ljubljanski grad,pohod z omejenim številom udeležencev in ogledgradu, 11. september ob 23. uri, Tromostovje.• Tek za zdravje, zabavni otroški tekiPovodnega moža na 200 m, 400 m, 800 m,Tromostovje, 11. september ob 18. uri, www.tekzazdravje.com, www.triatlonljubljanica.si.• Nočni tek na 10 km, množični rekreativnotekmovalnitek, Tromostovje, 11. september ob 21.30uri, prijave in informacije na: www.ljubljanica.net.V okviru dogodkov bo bogat tudi spremljevalniprogram (žrebanja, delavnice za otroke, predstavitvešportne opreme, predstavitve športne prehrane, živaglasba, gosti, druženje …).Za konec pa še enkrat beseda o nočnem teku. Trasaz začetkom in ciljem na Tromostovju bo potekala poStritarjevi, čez Ciril Metodov trg, skozi predor podGradom in čez Slovensko in Čopovoe ulice nazajdo Tromostovja. Število mest bo omejeno na 1000,številke bo moč dvigniti od 10. septembra v šotoruna Pogačarjevem trgu, vsak udeleženec pa bo prejeldarila sponzorjev.Organizatorji bodo poskrbeli, da bo »športni indružabni praznik« za zaključek poletne sezonenekaj posebnega, zato se sodelovanja z meščaniže vnaprej veselijo in vas vabijo k čim aktivnejšiudeležbi!Evropsko žensko prvenstvov petanki letos v LjubljaniMed 19. in 22. avgustom je Ljubljana gostila 5. ženskoevropsko prvenstvo v petanki – privlačni francoskiigri s kroglami, ki jo pozna in igra staro in mlado napraktično vseh kontinentih sveta.Na začetku druge dekade v avgustu je tako vSlovenijo pripotovalo kar 30 najboljših ženskihreprezentanc iz vse Evrope – iz Francije, Španijein skandinavskih držav, ki veljajo za petankarskevelesile v Evropi in svetu, kot država organizatorkapa je Slovenija izkoristila tudi pravico do prijave dvehženskih ekip. Ker dogodek s svojo odmevnostjozagotovo pomeni tudi pomembno promocijo našemajhne države in njenega glavnega mesta, tega nispregledal niti ljubljanski župan Zoran Janković, ki jesprejel častno pokroviteljstvo nad prireditvijo.Dogodek je tudi sicer prelomen. Ne zgolj zato,ker so prvič v zgodovini tekmovalne petanke takoveliko mednarodno tekmovanje odigrava v Sloveniji,temveč tudi zato, ker je Slovenija hkrati tudi prvačlanica srednjeevropskih držav CEP, ki ji je bila vlogaorganizatorja tega prestižnega tekmovanja splohzaupana.Boji najboljših evropskih reprezentanc v petankiso se odigrali v novi športni dvorani Zalog, kitekmovalkam nudi vse potrebno ugodje, gledalcempa postreže z več kot 800 sedeži. Prvenstvo,katerega uradno maskoto Zmajčico Anko jeizdelal slikar in oblikovalec Franci Nemec, je polegtekmovalnega dela, ki je trajal tri dni, spremljal tudiposeben promocijski program. - V času prvenstvaso s podporo lokalne skupnosti, turističnegainformacijskega centra in ob pomoči Mestneobčine Ljubljana potekale najrazličnejše dodatnepromocijske aktivnosti za prepoznavnost mestaLjubljane in države Slovenije v tujini ter aktivnapromocija igre petanke v Sloveniji.DOBER TEK!Tekaške proge v Ljubljani –izhodišče BrodTomo ŠarfTEK kot oblika rekreacije doživlja v obdobjuzadnjega desetletja nesluteno rast – najboljši dokazza to je udeležba na dveh najbolj priljubljenihslovenskih tekaških prireditvah: Teku trojk inLjubljanskem maratonu.Rekreativni tekači iščejo primerne poti za dnevnovadbo običajno v neposredni bližini svojegaprebivališča; ne glede na to, ali gre za »staroselce«ali za »priseljence« se predvsem začetniki pogostosprašujejo, kje so v bližini najprimernejši tereni zatek.Kako najti primerno tekaško pot je torej vprašanje, skaterim se pogosto sooča marsikateri tekač in pot doodločitve, da vam pri tem pomagamo, ni bila težka.Projekta smo se lotili s podporo Mestne občineLjubljana in Športne zveze Ljubljana.Projekt urejanja tekaških poti na širšem področjuLjubljane smo si zamislili v več fazah. V prvi bi,oziroma smo že, poiskali najprimernejše poti, pričemer smo upoštevali različne interese in telesnesposobnosti potencialnih uporabnikov. Naslednji

Šport 42Ljubljana v gibanjuABCNezahtevno - Brod, Tacen št. proge: 10 11 12 13 14 15 17Dolžina km: 1,5 2,1 2,8 4,1 5,1 6,5 7,0Valovito – okoli Šmarne gora št. proge: 20 21 22 23Dolžina km / višinska razlika m: 10,5 / 90 12,0 / 95 16,0 / 100 20,0 / 110Razgibano – Medenski hrib št. proge: 30 – Medenski hrib 31 – Golo brdo-Medenski hribDolžina / višinska razlika: 9,0km / 195m 13,5 km / 380mRazgibano – Šmarna gora št. proge: 40 (Križ-kraž po ŠG) 41 (Zavrh-ŠG)DDolžina / višinska razlika : 9,2km / 225m 13km / 400mTekaška proga 20.Izbor tekaških poti.korak je predstavitev izbora poti na spletnih straneh- prvi, ki zajema širše področje Šmarne gore, jeposkusno že predstavljen, sledijo še ostala področja(Rašica, Golovec, Rožnik…). Potem ko je bila v tehdneh sprejeta celostna grafična podoba športa vLjubljani, ni več ovir za izvedbo naslednjega koraka– to je ureditev informacijskih tabel na izhodiščihin izdajo zloženke s predstavitvijo poti. Končnikorak bo označitev poti na terenu, kar pa je zaradizakonskih formalnosti lahko precej zapleteno.Tekaške poti – izhodišče Tacenski mostŠmarne gore Ljubljančanom ni treba posebejpredstavljati – vsi jo poznamo, večina se nasvsaj tu in tam kdaj povzpne nanjo. Kljub temu,da tradicionalni Tek na Šmarno goro vsako letopritegne smetano svetovnega gorskega teka, pašmarnogorske steze za povprečnega ravninskegarekreativnega tekača niso kdo ve kako zanimive.Preveč so strme, preveč je izpostavljenih skal inkorenin, ki zahtevajo posebej pri spustih obilokoncentracije in specifične tehnike teka.Zato pa ponuja čudovite tekaške poti neposrednaokolica Šmarne gore. Notranjost polkroga, ki gana vzhodu omejujejo Črnuče, na severu pobočjaRašice in Šmarne gore, na zahodu Šentviški hribin na jugovzhodu šišenska predmestna naselja,nudi čudovite tekaške poligone, kjer lahko vsakdopoišče sebi primerne terene tako po dolžini progein vrsti podlage kot po konfiguraciji oziromarazgibanosti terena.Proge, katerih skupna dolžina je preko 130 km, sorazdeljene v štiri skupine.V skupini A so krajše, manj zahtevne proge dolžnedo 7 km, ki potekajo pretežno po obrobju urbaneganaselja (Tacen, Brod), torej večinoma po asfaltu inso pokrite z mestno razsvetljavo. Zato so primerneza jesenske popoldneve in večere, ko so dnevikratki, zunaj urejenih cest pa je tudi precej blata.Primerne so tudi za sprehode in prve kolesarskeizletke z malčki (proge št. 10 – 17).Skupino B zmerno razgibanih prog, dolgih od10 do 20 km, druži krog okoli Šmarne gore. Vseobkrožijo našo Goro v smeri urnega kazalca.Ključni del (severno od Šmarne gore) je skupen,ostalo so variante, ki so izbrane tako, da večjaheterogena skupina tekačev lahko prične tekskupaj, nato pa vsaka manjša skupina ubere sebiprimerno možnost tako, da se čez dobro uro spetsrečajo skupaj na izhodišču na čaju ali pivcu (progešt. 20 – 23).Skupina C in D predstavljata izbor bolj gorskoobarvanih poti. So zahtevnejše, nekaj vmesnegamed gorskim tekom in cestnim tekom. Pri izborusmo skušali poiskati čim bolj tekaške (manj strme)variante in se izogniti blatu, dolžine pa so okoli10 km. Progi št 30 in 31 sta speljani po Medenskemhribu, 40 in 41 pa po Šmarni gori.Na spletni strani www.smarnagora.com/tekaskepotije predstavljen naš izbor poti na področjih, zakatera menimo, da so v dosegu tekaškega korakaprebivalcev severozahodnega dela Ljubljane. Opisiin zemljevidi so prirejeni kar se da uporabnikuprijazno – s klikom lahko natisnemo A 4 list in gavtaknemo v žep.Torej, ostane vam samo še to, da zberete voljo in sepridružite nam, tekaškim zanesenjakom Tekaškegakluba Šmarnogorska naveza, ki vsak četrtek ob 18.uri organiziramo vadbo teka po opisanih poteh.Preverite svoj napredekŠportna zveza LjubljaneNapredek pri redni vadbi lahko sproti spremljates pomočjo različnih testiranj: od brezplačnihCooperjevega tekaškega ali plavalnega preizkusa,pa testa hoje na 2 kilometra za popolne začetnike,do testov, podobnih tistim, ki smo jih opravljali vosnovnih šolah (športni karton), da zahtevnejših(in dražjih) testov v zdravstvenih ustanovah splohne omenjamo. Lahko pa se udeležite tudi kateregaizmed organiziranih rekreativnih dogodkovv septembru. Mi vam ponujamo nekaj samoljubljanskih, druge pa poiščite na www.rekreacija.si.Začenjamo s kolesarjenjem. Najprej z dvemazaporednima delavnicama gorskega kolesarjenja zazačetnike, ki bo na prvo soboto ter nedeljo izvedenna Bokalcah (040/ 175-656, www.mtbstudio.si), načisto pravi izlet pa se, z ljubljanskimi društvi, naizlet z gorskim kolesom lahko odpravite po manjobljudenih poteh nad Vranskim (11. 9., 041/ 611-089,www.pdrustvo-ptlj.si), nad Tolmin (18. 9., 051 /825-072, www.kgkvolja.si) ali pa na Gobariado, to je nakolesarsko-pohodniški izlet na Krim (25. 9., 031/551-459, www.sdrudnik.org). S cestnim kolesom seboste po asfaltu lahko vozili po okolici Črnuč (11.9., 040/ 355-809), na zadnjo septembrsko sobotopa prav tam (in še precej naokoli), naš znani ultramaratonski kolesar pripravlja kar dvesto kilometrovdolgo kolesarjenje, imenovano Brevet (041/ 437-734,www.markobaloh.com).Med svetovnim kajakaškim prvenstvom seboste lahko dodobra spoznali s ponudbo tamkajdomujočih kajakašev, saj 13. septembra pripravljajobrezplačne predstavitve dejavnosti (01/ 513-65-30,www.kajakklubtacen.si).Zelo živahno bo ves mesec (in še pol oktobra)po četrtnih skupnostih. Začele so se namreč boljali manj bogate predstavitve športne ponudbepo mestnih predelih, kjer boste lahko tudiaktivno sodelovali na tekaških, nogometnih,namiznoteniških, kolesarskih in še drugih dogodkihv Šentvidu, na Fužinah, v Centru, na Rudniku,v Sostrem, za Bežigradom … Za podrobnostipovprašajte v svoji četrtni skupnosti ali pa obiščitespletno stran www.szlj.si.Če želite hoditi, se lahko udeležite enega izmedjesenskih preizkusov hoje na dva kilometra (žev uvodu smo jih omenili kot možnost za lastnotestiranje), pridite pa 2. septembra na PST priŽalah, 16. septembra na PST pri Koseškem bajerju,20. septembra k Fužinskemu gradu ali k Taborskipiramidi v Šentvidu ali pa 22. septembra speth Koseškemu bajerju (www.zd-lj.si). Tisti z večkondicije pa se boste lahko udeleževali planinskihpohodov v bližnjo ali malo bolj oddaljeno okolicoslovenskega sredogorja ali še više: Krim, Malaplanina, Vršič, Golovec, Kanin, Šmarna gora, Rožnik.Med pohodniškimi akcijami le še povabilo natečaj nordijske hoje, ki se bo 7. septembra začel vljubljanskem Tivoliju (041/ 447-446, www.szlj.si).Malo manj kot dva meseca pred Ljubljanskimmaratonom (mimogrede, o njem lahko več preberetena zadnji strani glasila ali pa obiščite spletno stranwww.ljubljanskimaraton.si), bo kar nekaj priložnostitudi za pripravo nanj. Začnite 2. septembra naKodeljevem z brezplačnim Cooperjevim tekaškimpreizkusom, kjer si boste lahko izmerili še težo,pritisk, višino, dr. Branko Škof pa vam bo povedaltudi kakšen koristen nasvet (www.tek.si), 8., 15. ali29. septembra se začetniki lahko udeležite tekaškegatečaja z Urbanom Praprotnikom (051/ 346-897, www.tekaskitrener.si), 18. 9. bo na Viču pri tamkajšnji šolipotekal že peti Viški žabji tek (031/ 326-317), 19. 9.bo na Kodeljevem potekal tek na prireditvi Danfair playa (041/ 390-655, www.sportikus.org), 25.septembra boste za dober namen na prireditvi Tek inhoja za upanje Europa Donna tekli po ljubljanskemparku Tivoli (01/ 231-21-01, www.europadonnazdruzenje.si),v nedeljo, 26. septembra, pa bodo 32.gozdni tek pripravili na Brdu pri Ljubljani (041/603-455).Kje se bomo torej srečali?

Poročila 44Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana razpisujeŠtipendije za šolsko oziroma študijsko leto 2010/2011Ljubljanskenovice60 štipendij za nadarjene dijake in študente Mestne občine Ljubljana in sicer18 štipendij za dijake25 štipendij za študente dodiplomskega izobraževanja in enovitega magistrskega študija vSloveniji2 štipendiji za študente podiplomskega izobraževanja v Sloveniji6 štipendij za dodiplomski študij v tujini9 štipendij za podiplomski študij v tujiniNa razpis se lahko prijavijo dijaki od vključno 2. letnika srednjega izobraževanja, študentidodiplomskega in enovitega magistrskega izobraževanja v Sloveniji od vključno drugega letnika,študenti podiplomskega izobraževanja v Sloveniji in študenti, ki študirajo v tujini (kandidati zapodiplomski študij in za študij v tujini se lahko prijavijo že v 1. letniku), če izpolnjujejo naslednje pogoje:zzdijaki od vključno drugega letnika, ki ob vpisu v drugi letnik srednje šole niso starejši od 18 let,zzštudenti dodiplomskega in enovitega magistrskega študija, ki se izobražujejo v Republiki Sloveniji,od vključno drugega letnika, če ob vpisu v drugi letnik niso starejši od 25 let, razen v primeru, če sopredhodno končali dodiplomski študijski program,zzštudenti podiplomskega študija, razen enovitega magistrskega študija, ki se izobražujejo v RepublikiSloveniji, od vključno prvega letnika, če ob vpisu v prvi letnik niso starejši od 30 let,zzštudenti dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov, ki se izobražujejo v tujini, od vključnoprvega letnika, če študenti dodiplomskega študija in enovitega magistrskega programa ob vpisu v prviletnik niso starejši od 24 let, razen v primeru, če so predhodno končali dodiplomski študijski program,študenti drugih podiplomskih programov pa niso starejši od 30 let.Starost dijakov in študentov višjih letnikov je lahko sorazmerno višja.Poleg zgoraj navedenih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:zzda imajo stalno prebivališče na območju Mestne občine Ljubljana,zzda niso v delovnem razmerju,zzda ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti,zzda niso družbeniki gospodarskih družbe ali ustanovitelji ali soustanovitelji zavodov,zzda niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje;zzda hkrati ne prejemajo druge štipendije v Republiki Sloveniji, razen če študirajo v tujini,zzda imajo dijaki v preteklem šolskem letu in študenti, ki se izobražujejo po programih dodiplomskega inenovitega magistrskega študija v tujini, v zaključnem letniku srednjega izobraževanja povprečno ocenonajmanj 4,0 iz vseh ocenjenih predmetov, študenti pa v preteklem študijskem letu najmanj povprečnooceno 8 iz vseh opravljenih izpitov in drugih študijskih obveznosti, študenti, ki študirajo v tujini pa z njoprimerljivo oceno,zzda so v zadnjih treh šolskih oziroma študijskih letih glede na šolsko leto, za katero uveljavljajo pravico doštipendije, imeli dosežke na posameznem področju in sicer:zzuvrstitve na tekmovanjih v znanju, športu, raziskovalnem delu in na umetniških področjih,zzuvrstitve na umetniških, arhitekturnih ali drugih natečajih,zzjavne nastope in predstavitve,zz objave in predstavitve izvirnih avtorskih del na umetniških, strokovnih ali znanstvenoraziskovalnihpodročjih, urejanje publikacij, glasil in revij ter vodenje projektov,zzizboljšave ter registrirane izume in patente,zzdodatna izobraževanja, vzporedni redni študij, študijske izmenjave,zzudeležbe na seminarjih in kongresih,zzzzzz funkcije in/ali vloge v različnih organizacijah,z priporočila profesorjev, mentorjev in društev,z študij na univerzah, ki so visoko uvrščene v svetovnem merilu,z uspešen zaključek dveh letnikov v enem študijskem letuz druge dosežke.V skladu z merili iz tretjega odstavka 10. člena Odloka o štipendiranju (Uradni list RS, št. 54 /2010, spletnastran www.ljubljana.si) morajo kandidati dosegati najmanj skupno 12 točk za dosežke dijaki in najmanj 18točk za dosežke študenti.Štipendijo lahko pridobi dijak ali študent, ki nima zahtevane povprečne ocene (dijak 4 in študent 8), čeima vsaj na enem področju dosežke v evropskem ali svetovnem merilu v zadnjih treh letih, glede na šolskooziroma študijsko leto, za katero uveljavlja pravico do štipendije, in so ti boljši od dosežkov tistih dijakov inštudentov, ki te pogoje izpolnjujejo. V tem primeru povprečna ocena dijaka ne sme biti nižja od ocene 3,študenta pa ne nižja od ocene 7 oziroma z njo primerljive ocene, če študent študira v tujini.Prijavi na obrazcu DZS 1.51 je potrebno priložiti:zzdokazilo o vpisu v izobraževalni program za tekoče šolsko oziroma študijsko leto,zzdokazilo o učnem oziroma študijskem uspehu zadnjega letnika izobraževanja,zzdokazila o dosežkih na posameznem področju v zadnjih treh šolskih oziroma študijskih letih glede našolsko oziroma študijsko leto, za katero upravičenec uveljavlja pravica do štipendije,zzživljenjepis z opisom dosedanjega izobraževanja ter kariernih ciljev.Vse v roku prispele in s predpisanimi dokazili opremljene vloge bodo ocenjene v skladu z merili iz 12. dovključno 22. člena Odloka o štipendiranju in uvrščene na prednostne liste za posamezne vrste razpisanihštipendij. Štipendije bodo dodeljene kandidatom po vrstnem redu na prednostni listi glede na številorazpisanih štipendij.Ob enakem številu točk za pridobitev posamezne vrste štipendije ima prednost kandidat z nižjimpovprečnim mesečnim dohodkom na družinskega člana.Vsi kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni najpozneje v dveh mesecih od poteka rokaza prijavo na razpis.Prijave z vsemi potrebnimi dokazili oddajo dijaki najpozneje do 15. 9. 2010, študenti pa do 15. 10. 2010v zaprti ovojnici z oznako: »Prošnja za štipendijo – zaupno« na naslov:Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana.Podrobnejše informacije v zvezi s prijavo lahko dobite od 8. 9. 2010 dalje na številki 01/ 306 40 27 ali poelektronski pošti na naslovu: nada.breznik@ljubljana.si.Razstava o županu IvanuHribarjuTatjana PristoličV Mestni knjižnici Ljubljana, Knjižnici OtonaŽupančiča smo postavili razstavo Legendarniljubljanski župan Ivan Hribar, ki jo posvečamopolitiku, pesniku, prevajalcu, publicistu,podjetniku in dolgoletnemu ljubljanskemužupanu ob stoletnici konca njegovegaštirinajstletnega obdobja županovanja Ljubljani.Hribar je bil ena od osrednjih figur političnega,družbenega in kulturnega življenja v Ljubljani naprehodu med 19. in 20. stoletjem, župan, ki se gavse do danes drži karizma enega najbolj aktivnihžupanov Ljubljane. Na razstavi se dotikamoglavnih postaj njegovega življenja in zlastinjegovega županskega obdobja.Na ogled so knjige in revije iz naših zbirk, mednjimi izbor člankov iz obdobja županskih letIvana Hribarja, ki jih hrani Slovanska knjižnica.Razstavljeni so tudi predmeti iz zapuščinedružine Hribar po izboru kustosinje Irene Žmuciz ljubljanskega Mestnega muzeja. Med drugimipredmeti so razstavljeni pladenj za sprejemanjevizitk družine Hribar, delovna torba in pisalnipribor Ivana Hribarja. Družina Hribar jeuporabljala tudi jedilni servis v barvah slovensketrobojnice, ki ga je dal izdelati sam Hribar – naogled je prtič v barvah slovenske trobojnice.Iz Hribarjevega političnega udejstvovanjarazstavljamo delček spominskih predmetov, kijih je Hribar dobil v dar ob različnih priložnostihv stikih s tujimi političnimi akterji, na ogled paje tudi nekaj predmetov, ki orisujejo njegovopoklicno pot in osebna zanimanja.Ivan Hribar (1851 - 1941) si svojega slovesani ustvarjal le kot eden vodilnih liberalnihpolitikov tistega časa. V obdobju, ki ga jeoznačeval nepomirljiv spor s klerikalci, je bilHribar demokrat in politik, ki si je prizadevalza napredek svojega naroda in svojega mesta.Sodobniki in zgodovinarji so ga označevali ssuperlativi, kot so svetovljan, aktivist, idealist.Bil je zaveden Slovan in slovanstvo je bila enanjegovih – deloma tudi uresničenih – življenjskihželja. Na drugi strani pa seveda ni šlo breznenehnih političnih bojev in diskreditacij iztabora Hribarjevih številnih nasprotnikov izvrst opozicijskih strank, ki so mu, med drugim,prilepili oznako »politični komedijant«. Ljubljanije županoval med letoma 1896 in 1910 – karpet mandatnih obdobij. Šestič, 22. avgusta 1910,cesar Franc Jožef Hribarja ni ponovno potrdilza župana, čeprav so ga predstavniki ljudstva žeizvolili.Tega burnega obdobja se spominjamo tudi skoziizbrane izjave samega Ivana Hribarja, kot jihje zapisal v dveh zvezkih knjige Moji spomini,ki so prvič izšli leta 1928. Ljubljana – »blatna,dolga vas«, tako je mesto poimenoval Hribarjevsodobnik in njegov županski naslednik pisateljin politik Ivan Tavčar – je v času, ko je županskistol zasedal podjetni Hribar, zaradi njegovihprizadevanj postala sodobno mesto. Iz tedajrevne prestolnice je z neznansko željo inenergičnostjo ustvaril moderno mesto. Šelev času Hribarjevega županovanja je postalaLjubljana zares glavno mesto tedaj deželeKranjske; tako po urbanistični in arhitekturniplati. Ko je leta 1941 Jugoslavija podpisala pristopk trojnemu paktu, je Ivana Hribarja okupacijadežele in mesta, ki ga je nadvse ljubil, tako strla,da se je 18. aprila 1941, zavit v slovensko zastavo,podal še na zadnjo pot k Ljubljanici. Tudi zadnjiprotest tega takrat že skoraj 90-letnega moža jeprešel v legendo.Razstava je v Knjižnici Otona Župančiča naogled še do 7. septembra 2010, nato se bo stalnidel razstave selil po enotah Mestne knjižniceLjubljana. V Knjižnici Šiška bomo razstavo uradnoodprli s priložnostnim programom v sredo, 22.septembra, ob 19.30. Vabljeni!Foto: Miljana Smrdel ButinaKipar Mirsad Begić je ustvaril celopostavni 3,5-metrskikip župana Ivana Hribarja, ki bo slovesno odkritna Bregu 30. avgusta ob 18. uri. Kip je bil izbran navabljenem javnem natečaju in bo postavljen obstoletnici izteka Hribarjevega vodenja Ljubljane.Brezplačni računalniški tečajiza LjubljančaneLjubljančani, upokojenci, starejši od 55 let,se lahko brezplačno udeležijo računalniškegausposabljanja. Usposabljanje poteka 35 urv začetnem in 30 ur v nadaljevalnem tečaju,v manjših skupinah na sedežih četrtnihskupnostih, in to trikrat na teden, podogovoru dopoldne ali popoldne. Prijavitese lahko na sedežu četrtnih skupnosti MOLali v Službi za lokalno samoupravo, tel.: 01/306 48 62 (Vesna Bolle).Tudi če doma nimate računalnika, naj vas neskrbi, saj lahko brezplačno brskate po spletuna sedežih vseh sedemnajstih ljubljanskihčetrtnih skupnostih v času, ko imajo uradneure. To so tako imenovane e-točke, kjerbrezplačno dostopate do interneta.•Najboljši svetovni arhitekti innjihovi sonaravni projekti1. septembra 2010 ob 19. uri bo naJakopičevem sprehajališču odprta razstavaSvetovna nagrada za sonaravno arhitekturo,ena izmed najprestižnejših svetovniharhitekturnih nagrad za dosežke na področjusonaravne arhitekture. Gre za priznanjesvetovno znanim arhitektom, ki se v svojidolgoletni karieri z inovativnimi pristopiukvarjajo z okoljsko problematiko. Razstavobosta odprla ministrica za kulturo MajdaŠirca in župan Zoran Janković, na ogledpa bo do 15. oktobra. Razstavljeni bodoprojekti 15 svetovno znanih arhitektov, ki so zinovativnimi pristopi dali nov pomen estetiki,funkcionalnosti in družbeni odgovornosti dookolja. Ogledati si bo mogoče 120 avtorskihfotografij, 15 filmov s portreti posamezniharhitektov pa v Medanrodnem grafičnemlikovnem centru. Ob koncu razstave bodofotografije projektov tudi naprodaj, denarod prodaje fotografij pa bo namenjenustanovitvi Centra za sonaravno arhitekturo,ki ga bodo na pobudo dr. Špele Hudnik inFakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljanimed drugim soustanovila tudi podjetja, ki sopostavitev razstave podprla. Več o Svetovninagradi za sonaravno arhitekturo: www.global-award.org.

Poročila 45Foto: ŠD SokolŠD Sokol Bežigrad obeležuje 80-letnicouspešnega delovanja z razstavo, slavnostnoakademijo in vseslovenskim sokolskim zletom.Revščina in socialnaizključenostJubilejni 10. Festival za tretježivljenjsko obdobjeLetošnjo jesen bo v Cankarjevem domuspet prekipevalo od veselega dogajanja.Med 29. septembrom in 1. oktobrom sebo odvijal jubilejni 10. Festival za tretježivljenjsko obdobje, ki bo tudi letospovezoval generacije. Organizatorji festivalanapovedujejo pester program in razstavo,na kateri bo vsakdo našel nekaj zase.Posebnost letošnjega festivala jemednarodna udeležba, saj bi organizatorjiželeli sporočilo o medgeneracijskem sožitjurazširiti tudi čez meje države in s temspodbuditi vseevropsko družbo strpnosti insožitja. Na festivalu pričakujejo več kot 140razstavljavcev, ki bodo v tematskih parkihpredstavili svojo ponudbo, namenjenokvalitetnejšemu preživljanju jeseni življenja.Na dveh odprtih odrih se bo na več kot200 kulturnih dogodkih predstavilo 2500nastopajočih vseh starosti in iz vseh koncevSlovenije. Med drugimi je svojo udeležbopotrdil tudi ženski pevski zbor Generacija57, ki ga sestavlja 19 pevk, nekdanjih članicprve generacije otroškega in mladinskegapevskega zbora, ki sta bila ustanovljena naRadiu Ljubljana leta 1957. Od tod tudi imeskupine. Sodelovala bo tudi Akademskafolklorna skupina France Marolt, katereplesalci so stari znanci koncertnih dvoran,Cankarjevega doma in mednarodnihkoncertnih odrov. K sodelovanju so bilipovabljeni tudi otroci in mladi, katerihlikovni, literarni, fotografski in raziskovalniizdelki bodo predstavljeni na samemfestivalu v Cankarjevem domu. Posebnapriznanja bodo podeljena posameznikom,ki s svojimi dobrimi deli premoščajo prepadmed generacijami. Na tridnevni konferencibo tekla beseda o Revščini in socialniizključenosti, kar je tudi rdeča nit celotnegafestivala.Za vse željne zborovske pesmi pripravljajo10. Srečanje pevskih zborov društevupokojencev Slovenije in Revijo zamejskihpevskih zborov, kjer se bodo predstavilipevci iz Italije, Avstrije in Madžarske.Večer pesmi in plesa pa je namenjen vsemljubiteljem ljudske glasbe.Udeležite se okrogle mize slavnih starejših,doživite slavnostno otvoritev in zaključekfestivala in pridite spodbujat nastopajoče izvašega kraja.V sodelovanju s Slovenskimi Železnicamibo 10. Festival za tretje življenjsko obdobješe dostopnejši. Skupine šestih upokojencevse bodo lahko na festival in domov zvlakom odpeljale po posebej ugodni ceni.Za dodatne informacije se obrnite na vašelokalno društvo upokojencev.Pridite na 10. Festival za tretje življenjskoobdobje in se prepustite veselemumedgeneracijskemu vzdušju! Več o festivalunajdete na spletni strani www.f3zo.si.•Film o Brunu GroeninguKrog prijateljev Bruna Groeninga vabina predvajanja dokumentarnega filmaFenomen Bruno Groening - po sledehčudodelnega izcelitelja. Kdor išče pomoč,tega filma ne bi smel zamuditi. Filmskapredstava bo v hotelu M na Derčevi ulici 4v Ljubljani: 19. septembra, 17 . oktobra, 21.novembra, 19. decembra, vsakokrat z ob14. 30. z dvema odmoroma in trajanjem do19.30. Spletna stran: www.bruno-groeningfilm.org. Vstop prost ali prostovoljniprispevki.Foto: Miha FrasGluhi in naglušni otroci so ob 110. obletniciZavoda za gluhe in naglušne Slovenije razstavililikovne izdelke v MGLC-ju.Predavanje Holozofskegadruštva SlovenijeHolozofsko društvo Slovenije vabi na predavanjeOdkritje višjega jaza, ki bo 15. septembra ob 19.uri v Meditacijskem centru na Slomškovi 17 vLjubljani. Vstop prost.•Vabilo k sodelovanju prifilmskem projektu Rojena 18.septembra 1967Režiserka Beate Kunath je bila rojena 18.septembra 1967 v tedanji Vzhodni Nemčiji, vmestu Karl-Marx Stadt, ki se danes imenujeChemnitz in je od leta 1966 pobratenomesto Ljubljane. Kot režiserka želi ohranitizanjo pomembne zgodbe, številne tudi zavtobiografskimi ozadji v zvezi z njenimporeklom. Posvečene so predvsem domu inukoreninjenosti v okolje, iz katerega izhaja.Ker je namen medmestnih partnerstev meddrugim tudi vzpostavljanje prijateljskih stikovin podpora mednarodnim izmenjavam medposamezniki, društvi, različnimi organizacijami inpodobno, želi avtorica prikazati življenje žensk,ki jih povezuje skupen datum rojstva ter bivanjev enem izmed 12 pobratenih mest Chemnitza.V dokumentarcu želi predstaviti primerjavoživljenjskih razmer in zgodb teh žensk. Izbraneženske načrtuje krajši čas spremljati, beležitivsakodnevne dogodke, prikazati njihovo kariero,posneti njihove najljubše kraje in predstavitinjihove sanje in želje. Zanimajo jo morebitneskupne vrednote, načela in značilnosti ter osebneživljenjske zgodbe znotraj in zunaj političnihokoliščin in družbenih sprememb. Odkriti želimorebitne podobnosti z usodo drugih žensk,rojenih na isti datum.Avtorica išče primerne kandidatke od avgusta2009 do septembra 2010. Snemanje je predvidenood januarja 2011 do decembra 2011, zaključekprojekta pa decembra 2012.Stik in informacije: www.b-k-productions.de,e-naslov: email: info@b-k-productions.de, Mestnaobčina Ljubljana, Odsek za mednarodne odnosein protokol: 01/ 306-11-59 ali klement.cepon@ljubljana.si.•Ljubljanska turistična karticaurbanaZ nakupim eno-, dvo- ali tridnevne ljubljansketuristične kartice urbana imajo imetniki možnostbrezplačnega koriščenja javnega prevoza zavtobusi LPP in nekaterih drugih vrst prevozov,enkratni brezplačni vstop v ljubljanske muzeje,galerije in dostop do različnih turističnihprivlačnosti mesta v obdobju veljavnosti kartice,pa tudi do nekaterih storitev, ki jih izvaja TurizemLjubljana. To so: • prevozi - LPP, vzpenjača,turistični vlakec, ladjica, izposoja kolesa, •vstopnine v kulturne institucije - Narodnagalerija, Mednarodni grafični likovni center,Mestna galerija, Moderna galerija, Plečnikovahiša, Slovenski etnografski muzej, Mestni muzejLjubljana, Galerija Jakopič, Narodni muzejSlovenije, Muzej novejše zgodovine Slovenije,Prirodoslovni muzej Slovenije, Tehniški muzejSlovenije, Železniški muzej, • dostop doturističnih privlačnosti - Ljubljanski grad(stolp), muzej, razstava slovenske zgodovine,Živalski vrt, Arboretum Volčji Potok, Botanični vrt,• ponudba Turizma Ljubljana - vodeni ogledmesta, izposoja digitalnega vodiča, prost dostopdo svetovnega spleta.Cena kartice: • 24-urna kartica: 23 evrov, • 48-urna kartica: 30 evrov, • 72-urna kartica: 35 evrov.Kartico je mogoče kupiti v vseh treh turističnihinformacijskih centrih in na drugih prodajnihmestih. Spletna stran http://www.visitljubljana.si/si/ljubljana-in-vec/turisticna-kartica-urbana/Foto: Arhiv Čebelarska zveza SlovenijeOd 28. septembra do 2. oktobra bo potekal3. forum o apiterapiji in 2. forum o kakovostičebeljih pridelkov.Razstava kiparskih knjižnihspomenikovMestna hiša bo 1. septembra ob 20. uri odprlavrata za slovensko kiparsko razstavo, tokratv znamenju Ljubljane – svetovne prestolniceknjige 2010, ki jo organizira Zavod za kiparstvo.Tema razstave Kiparstvo in književnost oziromaKnjižni spomeniki je pritegnila več kot 60ustvarjalcev, izbrani kipi pa so delo 46 kiparjev,predvsem mlajše generacije. Ob tej priložnostibo župan Zoran Janković podelil tradicionalnožupanovo nagrado za najboljše delo na razstavi.Vsi izbrani avtorji bodo s po enim delompredstavljeni v spremnem katalogu. Razstava boodprta tri tedne, to je do 21. septembra, vsak danmed 9. in 19. uro.•80-let ŠD Sokol BežigradŠportno društvo Sokol Bežigrad letos praznuje80-letnico ustanovitve. Ob tej priložnosti jepoleg drugih prireditev v sodelovanju s Četrtnoskupnostjo Bežigrad in s knjižnico Bežigradpripravilo tudi razstavo o življenju in delubežigrajskega telovadnega društva 1930 – 2010.Razstava je bila odprta od 26. julija do 13.avgusta, na slavnostno jubilejno akademijo padruštvo vabi 9. oktobra zvečer, 10. oktobra pa vsodelovanju s Sokolsko zvezo Slovenije pripravljavseslovenski sokolski zlet z mednarodnoudeležbo.•Apimedica in apiquality forum2010. S čebelami do zdravjaOd 28. septembra do 2. oktobra 2010 bo podokriljem Čebelarske zveze Slovenije in svetovnečebelarske organizacije Apimondia v Slovenijipotekal 3. Apimondia forum o apiterapiji in 2.Apimondia forum o kakovosti čebeljih pridelkov.Forum je odlična priložnost, da se tako strokovnakot laična javnost seznanita s pomenom inmožnostmi, ki jih ponujajo čebelji pridelki.Čebelarstvo in apiterapija sta edinstveni področji,kjer lahko uspešno gradimo močno vertikalomed vsakdanjo uporabo čebeljih pridelkov inosnovnimi znanstvenimi raziskavami. Številnevzporedne aktivnosti pred, med in po forumubodo približale bogato uporabo čebeljihpridelkov v vsakdanjem življenju širši javnostiin s tem prispevale h krepitvi našega zdravja inpočutja.Čebele imajo v naravi pomembno vlogo.S tem ko oprašujejo rastline, prispevajo kohranjanju ravnovesja v naravi, obenem nampa dajejo čebelje pridelke. Čebelji pridelki,kot so med, cvetni prah, matični mleček inpropolis, so povsem naravna živila, ki nam vhitrem tempu življenja pomagajo ohranjati inkrepiti naše zdravje. V »knjigi življenja« starihIndijancev je bilo zapisano, da se dolžinaživljenja podaljšuje, kolikor vsakodnevno v svojoprehrano vključujete med in mleko. Med jeresnično svet v malem, ne samo, da je odličenvir energije, mineralnih snovi in omogoča boljšeizkoriščanje drugih snovi iz hrane, je še velikoveč. Cvetni prah nam pomaga pri fizični inpsihični utrujenosti ter krepi obrambne lastnostinašega organizma. Posebej dragocena pridelkaiz čebeljega panja pa sta zagotovo propolisin matični mleček. Veda, ki se ukvarja s tem,kako si s pomočjo čebeljih pridelkov krepimoin ohranjamo zdravje, se imenuje apiterapija.Začetki apiterapije segajo stoletja nazaj doegipčanske, grške, kitajske, babilonske in drugihcivilizacij. Ustanovitelj moderne apiterapije jeFilip Terč, zdravnik in čebelar češkega rodu,ki je dolga leta deloval v Mariboru. Svetovnačebelarska organizacija Apimondia je namreč 30.marec, njegov rojstni dan, razglasila za svetovnidan apiterapije.Foto: Miha FrasV okviru Ljubljane – SPK 2010 je v parku predGruberjevo palačo na ogled razstava Berljivo.V Sloveniji je skrb za kvaliteto čebeljihpridelkov podprta z raziskavami naakademski ravni, s praktičnim izvajanjemrednih kontrol kvalitete v okviru Čebelarskezveze Slovenije kakor tudi pri čebelarjih inpodjetjih, ki uporabljajo čebelje pridelke zasvoje proizvode. Z raziskavami posegamo tudiv sodobne trende, kot je antioksidativnostin antimikrobnost medu, vključno zindustrijskimi rešitvami izdelave izdelkovza osebno nego in skrb za zdravje. Ta razvojtemelji na bogati čebelarski tradiciji, polegtega pa Slovenijo štejejo za izvorno deželosodobne apiterapije.Festivali čebelarstva po vsej SlovenijiV sklopu foruma bodo v Mariboru, DolenjskihToplicah, Lipici, Bledu in Lukovici potekalitudi festivali čebelarstva, na katerih bodoorganizirana • predavanja o uporabnostičebeljih pridelkov v vsakdanjem življenju,• degustacije medu in medenih pijač, •medena tržnica, • bogat kulturni program,• program za upokojence in • program zamladino.Festivali bodo potekali 30. septembra do1. oktobra 2010. Več o samem programu naposamezni lokaciji najdete na spletni straniwww.sl.apimedica.orgV Ljubljani bo na Gospodarskem razstaviščuves čas foruma odprta mednarodna razstavaAPIEXPO (od 29. septembra do 1. oktobra).Razstava bo na ogled v dvoranah Kupola,Kocka in Steklena dvorana, predstavilo pa sebo več kot 150 domačih in tujih razstavljalcev.Na njej bodo predstavili čebelarsko opremoin čebelje pridelke ter njihovo prodajo, medin izdelke iz medu, čebelarski turizem občin,lokalnih turističnih organizacij in posameznihponudnikov ter medeno tržnico.Sočasno bodo potekala predavanja o uporabičebeljih pridelkov v vsakdanji prehraniin njihovem vplivu na počutje. Predavalibodo priznani strokovnjaki s področjaapiterapije, svoje izkušnje pri uporabi čebeljihpridelkov pa bodo z nami delili tudi ljudje,ki so z uporabo čebeljih pridelkov izboljšalimarsikatero zdravstveno težavo.Z mislijo na prihodnost bo del dogajanja naforumu posebej prilagojen tudi mladim. Takobo 1. oktobra 2010 organiziran naravoslovnidan, ki bo namenjen osnovnošolcem.Pozabili pa niso niti na upokojence. Njimbo posvečen 30. september. Za upokojenceorganizirajo celodnevne izlete z obiskimedenih poti, degustacijami čebeljihpridelkov, predavanji o uporabi čebeljihpridelkov, predavanji o uporabi čebeljihpridelkov v vsakdanji prehrani, ogled razstaveAPIEXPO.Več o programih si lahko preberete na spletnistrani: www.apimedica.org.•23. septembra srečanjetrgovcev mesta LjubljanePodjetniško trgovska zbornica, ki jo vodi mag.Vida Kožar, je letos gostiteljica upravnegaodbora Evropskega združenja malih podjetij(ESBA). V okviru štiridnevnega dogodka zmednarodno udeležbo bo 23. septembra 2010ob 15. uri Srečanje trgovcev mesta Ljubljane vdvorani A Gospodarske zbornice Slovenije naDimičevi ulici 13.Slavnostni govornik bo župan ZoranJanković, ki bo imel predavanje z naslovomOhranjanje in razvoj mestnega jedra vLjubljani (trenutna situacija in vizija zaprihodnost). V sodelovanju z Ekonomskofakulteto v Ljubljani bodo prvič predstavljeni

Poročila46Energetski kotičekPokliči me!Foto: Dunja WedamZnameniti Kozolec je po vseh zapletih zasijal v prelepiprenovljeni podobi.rezultati raziskave o problematiki trgovcevmesta Ljubljane in nakupovalnih navadahpotrošnikov v Ljubljani (mag. Vida Kožar,Klavdij Skrt), projekt vzpostavitve mestnegamarketinga v slovenskih mestih (mag. RolandMurauer), potekala bo tudi okrogla miza opomenu in prihodnosti mestnih jeder (mag.Roland Murauer, župani občin, vključenihv projekt vzpostavitve mestnega marketingav slovenska mesta, Tina Sommer, člani UOEvropskega združenja malih podjetij ESBA,mag. Vida Kožar).Program srečanja in okroglo mizo bopovezovala Vida Petrovčič, zagotovljenobo prevajanje, kotizacije ni. Udeležbo jepotrebno potrditi na e-naslov: bojana.zarnik@gzs.si ali po tel.: 01/ 58 98 485 najpozneje do17. septembra 2010.•Plakatna mesta in brezplačniprostor v glasilu Ljubljana včasu volilne kampanjeMestna občina Ljubljana je skladno z določili8. člena Zakona o volilni in referendumskikampanji (Uradni list RS, št. 41/07) in 16.člena Odloka o oglaševanju (Uradni list RS,št. 87/99, 69/04, 66/07) v petek, 6. avgusta2010, javno naznanila Pogoje za pridobitevpravice do uporabe plakatnih mest za volilnokampanjo za volitve župana ter članovMestnega sveta, ki so objavljeni na spletnistrani MOL, 18. avgusta pa na podlagi 6. členaZakona o volilni in referendumski kampanji(Uradni list RS, št. 41/07) in 15. člena Odlokao ustanovitvi in izdajanju javnega glasilaLjubljana (Uradni list RS, št. 66/95 in 10/01)Pravila za izrabo brezplačnega prostora vglasilu Ljubljana za predstavitev kandidatov,političnih strank, kandidatnih list in njihovihprogramov v glasilu Ljubljana v času volilnekampanje za lokalne volitve 2010 v Mestniobčini Ljubljana, dostopna na spletni straniMOL.•Povabilo županaZorana Jankovića na dneveodprtih vrat v Mestni hišiŽupan Zoran Janković ostaja odprt zapredloge, pobude in morebitne težaveLjubljančank in Ljubljančanov. Tako ste vsi,ki vam ni vseeno za naše mesto, vsak prvitorek v mesecu dobrodošli na dnevuodprtih vrat, ko je župan na voljo med 14.in 17. uro v pritličju Mestne hiše, Mestni trg 1.Župan je dosegljiv tudi na elektronskemnaslovu zoran.jankovic@ljubljana.si.Pisma z vprašanji županu ali Mestni upravilahko naslovite tudi na Glasilo Ljubljana,Mestna občina Ljubljana, Dalmatinova 1,Ljubljana in Službo za pobude in pritožbeobčanov, Adamič-Lundrovo nabrežje 2,Ljubljana.Najem poslovnih prostorovMestna občina Ljubljana oddaja več poslovnihprostorov v najem. Vse informacije soobjavljene na spletni strani http://www.ljubljana.si/, dodatne informacije so vam navoljo na tel. št. 01/306-11-37.Finančne spodbude zaenergetsko učinkovitost stavbMag. Miha Praznik,Energetsko svetovalna pisarna LjubljanaPri izvajanju različnih investicijskih ukrepovna stanovanjskih stavbah, za povečevanjeenergijske učinkovitosti ter za uvajanje sistemovz obnovljivimi viri energije, se lahko lastnikistanovanjskih enot poslužujejo različnih oblikfinančne pomoči. Ekosklad, slovenski okoljskijavni sklad, že od leta 2008 dalje izvaja različneoblike finančne pomoči v obliki razpisov in javnihpozivov, pri čemer se program spodbud vsakoleto širi. V letošnjem letu je tako poleg ugodnihfinančnih kreditov razpisanih tudi večje številookoljskih ukrepov, za katere lahko fizične osebepridobijo nepovratna sredstva.Iz obsežnega programa finančnih spodbud, kije skupaj z razpisno dokumentacijo že od koncameseca maja objavljen na spletnih staneh www.ekosklad.si, v nadaljevanju podajamo nekajključnih informacij, ki se nanašajo na posamičneukrepe. V naslednji številki pa bodo opisana šepreostala področja ukrepov, ki pa so aktualna zaobstoječe večstanovanjske stavbe ter energijskoučinkovite novogradnje.Višina nepovratnih spodbud je praktično zavse ukrepe navzgor omejena na 25 % priznanihstroškov naložbe, pri čemer imajo različniinvesticijski ukrepi posebej definiran obsegpriznanih stroškov ter višino same subvencije.Tako lahko v primeru stanovanjskih stavbkandidirate za vgradnjo solarnega ogrevalnegasistema, pri čemer je višina spodbudeomejena na 150 €/m 2 neto površine za sistemes ploščatimi sprejemniki ter 200 €/m 2 zavakuumske sprejemnike. Pri vgradnji sodobnekurilne naprave za centralno ogrevanje na lesnobiomaso znaša višina spodbude največ 1.500ali 2.000 €, glede na vrsto naprave, ki lahkouporablja polena ali pa sekance oz. pelete. Dofinančne spodbude so upravičene tudi stavbe,ki se priključujejo na daljinski sistem ogrevanjana obnovljiv vir energije. Zadnji od ukrepov spodročja obnovljivih virov energije je vgradnjatoplotne črpalke za pripravo sanitarne vode aliza centralno ogrevanje, pri čemer je spodbudaza sisteme za toplo vodo največ 250 €, v primeruogrevanja pa 1.000 do 2.000 €, odvisno od vrstetehnologije.Na področju gradbenosanacijskih ukrepovza povečevanje energetske učinkovitosti jepotrebno opozoriti na zamenjavo zunanjegastavbnega pohištva, pri čemer znaša najvišjaspodbuda 50 €/m 2 , dodatna spodbuda pa jemožna za primer vgradnje stavbnega pohištva izlesa. Sistemi za toplotno zaščito fasade oziromastropa/strehe pa so deležni spodbude z do 12oziroma z do 10 €/m 2 .Novost med ukrepi je spodbuda za vgradnjolokalnega ali centralnega sistema zaprezračevanje z vračanjem toplote odpadnegazraka (rekuperacija), kjer je spodbuda navzgoromejena na 400 € za lokalne naprave in do2.500 € za centralne sisteme.Vsebina razpisa podrobno opredeljujeminimalne tehnične zahteve za tehnologije, kiso predmet spodbud. Meščanom predlagamo,da se po pregledu razpisa in oblikovanjuizhodiščne ideje za ukrepe oglasijo v Energetskosvetovalni pisarni, kjer lahko skupaj pregledamotehnične rešitve ter vam ob tem svetujemo.Zdravstvo in socialno varstvo: Ambulanta za ljudi brezzdravstvenega zavarovanja: tel.: (01) 437 20 10; Socialna delavkav Ambulanti za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja: tel.: (01)437 91 82; Klinični center: tel.: 01/ 522 50 50; TOM - telefon otrok inmladostnikov: tel.: 080 12 34; telefonski klic v duševni stiski (od 19.do 7. ure): tel: (01) 520 99 00; telefon za starše pri Mladinskem domuJarše (tor. in čet. od 16. do 18, ure): tel.: (01) 543 43 23 ali e-naslov: stanskupina.hisa@guest.arnes.si;Klepetalnica za starše pri Dijaškemdomu Poljane (pon., tor. in čet. od 14. do 15. ure): tel.: (01) 300 31 34 alie-naslov: lidija.vranesic@guest.arnes.si; Pravnoinformacijska pisarnaSveta za varstvo pravic najemnikov stanovanj MOL, Tavčarjeva3 (tor. od 18. do 19.30 ure): tel.: (01) 431 23 24; SOS telefon za ženske inotroke – žrtve nasilja: 080 11 55 SOS telefon je namenjen ženskamin otrokom, ki so doživljali ali še vedno doživljajo nasilje v družini indrugih medosebnih odnosih ter potrebujejo pogovor. SOS telefon jenamenjen tudi ženskam in njihovim otrokom, ki potrebujejo umikpred nasiljem v družini v Zatočišče za ženske in otroke – žrtve nasilja vLjubljani. Prek SOS telefona se ženske lahko vključijo tudi v skupino zasamopomoč za ženske, ki so doživljale ali še vedno doživljajo nasilje.Na SOS telefon lahko pokličete ob delavnikih od 12. do 22., ob sobotah,nedeljah in praznikih pa od 18. do 22. Telefonska številka 01 / 524 19 93 paje telefaks, namenjen gluhim – žrtvam nasilja. ROZA ALARM! Prijavitehomofobno diskriminacijo in nasilje prek spletne prijave na naslovuwww.ljudmila.org/lesbo/alarm. Namenjena je prijavam, obveščanjuin poročanju o nasilju, zlorabah in diskriminacijah, katerih žrtve so geji,lezbijke, biseksualci in transspolne ter transseksualne osebe. Omogočahitro in preprosto poročanje o kršitvah ter takojšen dostop do pomoči inpodpore. Krizni center Ženske svetovalnice lahko pokličete 24 urna dan na telefonski številki: 040/ 260 656 in 031/ 233 211.Fužine: Svetovanje in informiranje posameznikom,parom, družinam, ki so se znašli v psihosocialnih stiskahin težavah; Preglov trg 15, tel.: 5206-442, vsak dan od 9. do 17. ure.Svetovalnicasvetovalnica.fuzine@siol.net, www.csd.ljmostepolje.si ProgramKorak: svetovanje, informiranje in pomoč uporabnikomnelegalnih drog in njihovim svojcem; Preglov trg 15, tel.: 5206-442, vsak dan od 9. do 17. ure svetovalnica.fuzine@siol.net; www.csd.ljmostepolje.si Center za psihološko svetovanje POSVET, Mestnitrg 8, 1000 Ljubljana, uradne ure: vsak delovni dan od 12. do 19. ure,tel.: 01/251 29 50, faks: 01/421 77 95, e-naslov: posvet@posvet.org ininfo@posvet.org, spletna stran: www.posvet.org Pomoč družinina domu: Zavod za oskrbo na domu (ZOD), tel.:01/ 23 96 502,Zavod Pristan: 01/ 54 79 579, 031/ 702 698. Društvo Al-anonza družine, v katerih je problem alkohol. Naslov: Lepi pot 6, Mirje,e-naslov: alanon@email.si; dežurni telefon: 041/ 590 789. Anonimnialkoholiki Vas zanimajo naše izkušnje? Pišite, telefonirajte, pridite!Naslov: P. p. 3512, 1001 Ljubljana, tel: 01/ 433 82 25, e-naslov: aa.slo@amis.net,spletni naslov: http:/www.aa-drustvo.si Društvo socialni forumza zasvojenosti in omame, Resljeva 11, Ljubljana: najava potel.: 01/ 438 68 00, 01/ 438 68 05 ali na e-naslovu tomazic.katja@siol.net;odprto od ponedeljka do petka med 9. in 15. uro, v ponedeljek in četrtektudi od 17. do 19. ure. Promet: Oddelek za gospodarske javneslužbe in promet: tel.: (01) 306 17 14; številka za zapuščena vozila: tel.: (01)306 16 25; Redarstvo: tel.: (01) 306 16 32; AMZS, pomoč, vlečna služba,informacije: tel.: 19 87 Služba za pobude meščanov: tel.: (01)306 12 82 Okolje: JP Snaga, reklamacije, informacije innaročila: tel.: (01) 477 96 40 ali (01) 477 96 67; JP Energetika, Center zapomoč uporabnikom: tel.: 080 28 82; dežurna številka Inšpektorata MUMOL, informacije o divjih odlagališčih, prevrnjenih smetnjakih in drugihdejavnikih onesnaževanja okolja: tel.: (01) 306 16 04 Varuh človekovihpravic, brezplačni klic in informacije: tel.: 080 15 30 Policija: tel: 113Center za obveščanje, gasilci, reševalna postaja: tel.: 112 Dnevnicenter za starejše: Povšetova, tel.: 01/430 51 520 Zavetišče za živaliGmajnice 30, tel.: 01/256 02 79. Uradne ure za obiskovalce - delavniki: od11. do 12. ure in od 14. do 17. ure, sobote, nedelje in prazniki - od 12. do 15.ure. Za oddajo najdenih živali lahko pokličete kadarkoli 24 ur na dan innajdenčka oddaste.

Okoljske meritveKakovost vode in zraka v Ljubljani47Rezultati nadzora pitne vode v LjubljaniCentralni vodovodni sistem mesta Ljubljane in okolicese oskrbuje iz dveh vodnih virov, Ljubljanskega polja inLjubljanskega barja, kjer se podzemna voda izkorišča vpetih vodarnah: Kleče, Hrastje, Jarški prod, Šentvid inBrest.Notranji nadzor nad skladnostjo pitne vode JP Vodovod-Kanalizacija izvaja na vseh oskrbovalnih območjihskladno z določili Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS 19/04,35/04, 26/06, 92/06, 25/09) v okviru mikrobioloških infizikalno-kemijskih preiskav, katerih obseg je odvisen odocene tveganja za določeno vzorčno mesto oz. nadzornotočko sistema. Notranji nadzor izvajajo akreditiranilaboratoriji.Druge javno dostopne informacije uporabniki prejmejo:po elektronski pošti na naslovu voka@vo-ka.si,na spletni stani JP Vodovod-Kanalizacija www.vo-ka.si.Dodatne informacije o rezultatih notranjeganadzora pitne vode najdete v podmenijih na spletnistrani www.jh-lj.si/index.php?p=3&k=364Kakovost podzemne vode junija 2010MV - predpisane mejne vrednosti za podzemno vodo poUredbi o stanju podzemne vode (Ur. l. RS, št. 25/09)( ) - meja zaznavanja merilne metode (LOD)- - spojine niso bile ugotovljene< - Meja določanja (LOQ)Mejne vrednosti za podzemne vode so bile, odvseh izmerjenih parametrov, junija presežene zadesetilatrazin (razgradni produkt atrazina) namerilnem mestu Hrastje I a in Brest I a.Zrak v Ljubljani junija 2010V tabeli so predstavljeni podatki meritev onesnaženostizraka na merilnem mestu ob križišču Tivolske ceste inVošnjakove ulice. Na merilnem mestu junija 2010 nismozabeležili dnevnih preseganj delcev PM 10. Mejna 24-urnavrednost delcev PM 10, ki znaša 50 µg/m 3 , je bila od začetkajanuarja do konca maja 2010 presežena 46-krat. Preostaleizmerjene vrednosti se gibljejo v okviru dovoljenih meja.V skladu z Uredbo o ukrepih za ohranjanje in izboljšanjekakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 52/02) in Uredboo ozonu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 8/03) veljajonaslednji normativi:SO 2: Mejna letna koncentracija SO 2znaša 20 µg/m 3 , urnamejna koncentracija znaša 350 µg/m 3 in je lahko preseženanajveč 24-krat v koledarskem letu. Dnevna mejnakoncentracija SO 2znaša 125 µg/m 3 in je lahko preseženanajveč 3-krat v koledarskem letu.NO 2: Mejna letna koncentracija NO 2v letu 2010 znaša40 µg/m 3 .Urna mejna koncentracija znaša 200 µg/m 3 in je lahkopresežena največ 18-krat v koledarskem letu.Benzen: Mejna letna koncentracija benzena ssprejemljivim preseganjem za leto 2010 znaša 5 µg/m 3 .PM 10: Mejna letna vrednost v koledarskem letu znaša40 µg/m 3 , mejna 24-urna vrednost delcev PM 10znaša 50 µg/m 3 in je lahko presežena 35-krat v koledarskem letu.Rezultati notranjega nadzora julija 2010OSKRBOVALNO OBMOČJEPARAMETER enota mejna vrednost KLEČE KLEČE, HRASTJE,JARŠKI PROD, BREST6. 7. 2010 6. 7. 2010pH 6,5 -9,5 7,4 7,6Elektroprevodnost (pri 20 0 C) µS/cm 2500 461 425Celotni organski ogljik (TOC) mg/l C brez sprememb 0,9 1,4Amonij mg/l NH 40,5

Organizacijski odborLjubljanskega maratona15. Ljubljanski maraton24. oktober 2010Timing LjubljanaStaničeva 41, 1000 LjubljanaTel. 01/ 234 80 02Fax. 01/ 234 80 05Razpis za 21 in 42 kminfo@timingljubljana.siwww.lljubljanskimaraton.si1. Kraj prireditve: središče in okolica mesta Ljubljane2. Čas: nedelja, 24. oktobra 2010 ob 10.00 uri3. Prirediteljica: Mestna občina Ljubljana4. Izvajalec: TIMING Ljubljana5. Prijava: Prijave sprejemamo na spletni strani www.ljubljanskimaraton.si najpozneje do 19. 10. 2010. Prijavne obrazce lahko dobite tudi naTimingu Ljubljana, v Turistično informacijskem centru v Ljubljani intrgovinah Intersport. Pisne prijave pošljite na naslov: Organizacijskiodbor 15. Ljubljanskega maratona, Timing Ljubljana, Staničeva 41, 1000Ljubljana najpozneje do 19. 10. 2010.6. Prijavnina 2010: V ceno prijavnine je vključen tudi čip zaenkratno uporabo. Če ima udeleženec svoj lastni čip, čipa (4 €) neplača. Prijavnino lahko poravnate na številko TRR: SI56 0313 41007833 866, pripišite sklic, ki je vpisan v spodnjem delu prijavniceoziroma ga boste dobili vkolikor se boste prijavili preko spletneaplikacije.Prijavnina je za 42.195 m in 21.098 m: • do 30. septembra25 € , • od 1. do 19. oktobra 35 €. Prijavnina za organiziraneskupine (najmanj 10 prijavljenih) na 42.195 m in 21.098 m:• do 30. septembra 20 € , od 1. do 19. oktobra 30 €. Skupnoprijavnico in plačilo mora izpolniti oziroma izvesti društvo aliklub ali delovna organizacijaObrazcu za skupinsko prijavo morate obvezno predložiti fotokopijoplačane prijavnine. Če ne bo dokazila o plačani prijavnini, prijavnice nebomo upoštevali. Prijava velja z datumom plačila prijavnine! Opozorilo:zadnji dan za oddajo prijave je 19. oktober 2010!7. Tekmovalne kategorijeMaraton na 42.195 m in polmaraton na 21.098 m - start ob 10. uri: • moškiA, rojeni 1992 - 1981 od 18 - 29 let, • moški B, rojeni 1980 - 1976 od 30 - 34let, • moški C, rojeni 1975 - 1971 od 35 - 39 let, • moški D, rojeni 1970 -1966 od 40 - 44 let, • moški E, rojeni 1965 - 1961 od 45 - 49 let, • moški F,rojeni 1960 - 1956 od 50 - 54 let, • moški G, rojeni 1955 - 1951 od 55 - 59let, • moški H, rojeni 1950 - 1946 od 60 - 64 let, • moški I, rojeni 1945 -1941 od 65 - 69 let, • moški J, rojeni 1940 in starejši nad 70 let.Maraton na 42.195 m in polmaraton na 21.098 m - start ob 10. uri: •ženske A, rojene 1992 - 1981 od 18 - 29 let, • ženske B, rojene 1980 - 1976od 30 - 34 let, • ženske C, rojeni 1975 - 1971 od 35 - 39 let, • ženske D,rojene 1970 - 1966 od 40 - 44 let, • ženske E, rojeni 1965 - 1961 od 45 -49 let, • ženske F, rojene 1960 - 1956 od 50 - 54 let, • ženske G, rojene1955 - 1951 od 55 - 59 let, • ženske H, rojeni 1950 - 1946 od 60 - 64 let,• ženske I, rojeni 1945 - 1941 od 65 - 69 let, • ženske J, rojeni 1940 instarejše nad 70 let.8. Zdravstveno varstvo: Vsakdo tekmuje na lastno odgovornost. Obprogi in na cilju maratona bo dežurna zdravniška služba.9. Trasa proge: Start teka je na Šubičevi ulici, cilj na Trgu republike.Trasa bo potekala po ulicah in cestah v središču mesta, Bežigradu in Šiški.Opozorilo: Limit prvega kroga na 42 km je 2 uri in 15 minut.10. Nagrade in denarne nagrade: Prvi trije tekmovalci v vseh trehdisciplinah in kategorijah prejmejo medalje. Spominsko priznanje zvpisanim doseženim časom lahko uvrščeni tekmovalci prevzamejo v ciljuoziroma si ga po končanem maratonu natisnejo na spletni strani www.ljubljanskimaraton.si. Tekmovalci v maratonu in polmaratonu prejmejotudi spominsko medaljo. Prvih osem uvrščenih vabljenih tekmovalcevin prvih šest vabljenih tekmovalk, ter prvi trije slovenski tekmovalci intekmovalke v absolutni kategoriji na 42.195 m prejme denarno nagrado.Denarne nagrade se ne seštevajo.11. Podelitev nagrad: Javna podelitev priznanj in nagrad bo samoza absolutno moško in žensko kategorijo na 42.195 m in 21.098 m. Prvitrije uvrščeni posamezniki v vsaki kategoriji bodo prejeli priznanja naposebnem prostoru v bližini glavnega odra.12. Razpis državnega prvenstva v polmaratonu (21.098 m) zaleto 2010: Vse klube in društva obveščamo, da je razpis za polmaratonobjavljen v knjižici AZS - Razpisi tekmovanj za leto 2010 . Vse drugepodrobnosti so objavljene v podrobnem razpisu organizatorja.13. Splošna določila: Tekmovanje bo potekalo po pravilih AZS, po temrazpisu in pravilih Mednarodne atletske federacije (IAAF). Informacijskaslužba, ki bo dajala vsa navodila v zvezi s tekmovanjem, bo poslovala naTimingu Ljubljana, Staničeva 41,1000 Ljubljana, tel.:01/234 80 00. Uradnirezultati bodo objavljeni na spletni strani: http://www.ljubljanskimaraton.si. Pritožna komisija bo sprejemala pisne pritožbe s predloženo kavcijo vvišini 40 € na dan tekmovanja na Trgu republike v prostorih sekretariata.Razpis rekreativnega teka na 10 km1. Kraj prireditve: središče in okolica mesta Ljubljane2. Čas: nedelja, 24. oktobra 2010 ob 8.30 uri3. Prirediteljica: Mestna občina Ljubljana4. Izvajalec: Timing Ljubljana5. Prijava: Prijave sprejemamo na spletni strani www.ljubljanskimaraton.si najkasneje do 19. 10. 2010. Prijavne obrazcelahko dobite tudi na Timingu Ljubljana, v Turistično informacijskemcentru v Ljubljani in trgovinah Intersport. Pisne prijave pošljitena naslov: Organizacijski odbor 15. Ljubljanskega maratona, TimingLjubljana, Staničeva 41, 1000 Ljubljana najkasneje do 19. 10. 2010.6. Prijavnina 2010: V ceno prijavnine je vključen tudi čip za enkratnouporabo. Če ima udeleženec svoj lastni čip, čipa (4 €) ne plača. Prijavninolahko poravnate na številko TRR: 03134-1007833866, pripišite sklic, ki jevpisan v spodnjem delu prijavnice oziroma ga boste dobili vkolikor seboste prijavili preko spletne aplikacije.Prijavnina za rekreativni tek na 10 km: • do 30. septembra 20 €,• od 1. do 19. oktobra 30 €. Prijavnina za organizirane skupine(najmanj 10 prijavljenih) na 10 km: • do 30. septembra 15 €, • od1. do 19. oktobra 24 €.Skupno prijavnico in plačilo mora izpolniti oziroma izvesti društvo ali klubali delovna organizacija. Obrazcu za skupinsko prijavo morate obveznopredložiti fotokopijo plačane prijavnine. Če ne bo dokazila o plačaniprijavnini, prijavnice ne bomo upoštevali. Prijava velja z datumom plačilaprijavnine!Opozorilo: zadnji dan za oddajo prijave je 19. oktober 2010!7. Rekreativni tek na 10 km - start ob 8.30 uri: • enotna moškakategorija, • enotna ženska kategorija.8. Zdravstveno varstvo: Vsakdo tekmuje na lastno odgovornost. Obprogi in na cilju bo dežurna zdravniška služba.9. Trasa proge: Start teka je na Šubičevi ulici, cilj na Trgu republike. Trasabo potekala po ulicah in cestah v središču mesta, Rožne doline in Brda.10. Nagrade: Prvi trije tekmovalci in tekmovalke prejmejo medalje.11. Splošna določila: Tekmovanje bo potekalo po pravilih AZS, po temrazpisu in pravilih Mednarodne atletske federacije (IAAF). Informacijskaslužba, ki bo dajala vsa navodila v zvezi s tekmovanjem, bo poslovala naTimingu Ljubljana, Staničeva 41,1000 Ljubljana, tel.:01/234 80 00. Uradnirezultati bodo objavljeni na spletni strani: http://www.ljubljanskimaraton.si.Pritožna komisija bo sprejemala pisne pritožbe s predloženo kavcijo vvišini 40 € na dan tekmovanja na Trgu republike v prostorih sekretariata.Organizacijski odbor 15. Ljubljanskega maratona