Modra stran No.75.indd - Cinkarna Celje

Vodenje procesa kalcinacije s pomočjoon-line analize na osnovi Ramanovespektroskopije; Državni načrt razdelitve emisijskihkuponov 2008-2012; Proizvodna informatika;75četrtohttp://tio2-center/index.phpčetrtletje Konferenca združenja NAMUR; Poslovna etika; Pravopis, slog in uglajenost pisanja (V); Povzetki zaključnih poročilraziskovalno-razvojnih nalog inprojektov.2006STROKOVNE INFORMACIJEstrokovne informacije

UvodnikPrvo leto Modre strani v novi podobi se zaključuje in upamo, da smo uspeli pokazatidelež ustvarjalnega vrenja med sodelavci podjetja. Veseli smo, da se polegavtorjev, ki so naši zvesti in stalni sodelavci, za pisanje odloča tudi vse več drugihstrokovnjakov. To nam vzbuja upanje, da postaja Modra stran vse bolj sestavni delstrokovnega dogajanja v podjetju in tudi priložnost za vse ustvarjalne sodelavce,da pokažejo tisto nekaj več od rednih nalog, kar vsak strokovnjak potrebuje in zna.Zadovoljstvo, da lahko z drugimi deliš svoje znanje, ki se sicer v strokovnih poročiliheksplicitno ne vidi ali ostane prikrito, v veliki meri odtehta trud, ki ga je potrebnovložiti v pripravo prispevkov. Zato poskusite tudi tisti, ki se do zdaj še niste odločili,in obogatite naše glasilo.V tej številki lahko najprej kot nadaljevanje prispevka mag. Marinčeve preberete prispeveko praktični izvedbi merjenja odstotka rutila na izhodu iz kalcinacijskih peči.Energija postaja čedalje pomembnejši dejavnik poslovne uspešnosti še posebej zaprocesno industrijo. Kako novi državni predpisi vplivajo na naše poslovanje nampojasni avtor naslednjega prispevka.Kakšna je vloga proizvodne informatike v delovanju podjetja in kakšne so njenemožnosti lahko na zelo pregleden način spoznate iz tretjega prispevka.Strokovno delo naših strokovnjakov in zahtevnost problemov, ki jih vsakodnevnorešujemo, so tudi na nekemijskih področjih marsikje že prerasli državne okvire innarekujejo širše evropske povezave in izmenjave znanja in izkušenj. Tako smo se napodročju avtomatizacije poskusno pridružili organizaciji NAMUR, ki združuje uporabnikesistemov avtomatizacije iz procesne industrije. Vtisi s kongresa in predstavitevdejavnosti organizacije so strnjeni v naslednjem prispevku.Vse bolj se zavedamo, da je za uspešnost podjetja kljub novim tehničnim rešitvamše vedno najpomembnejši človek. In za to, da ljudje svoje moči in sposobnostiučinkovito uporabljajo za dobro podjetja, sta potrebni tako motivacija, kot tudidelo v skladu s poslovno etiko. Pomen teh netehničnih vidikov poslovanja nampredstavi avtor petega prispevka.Nadaljujemo tudi s prispevki, ki vam lahko pomagajo pri boljši predstavitivi vašihprojektov in oblikovanju vaših pisnih izdelkov.V predstavitvah zaključenih projektnih in raziskovalnih nalog, ki jih je tokrat razveseljivoveliko, lahko spoznamo vso paleto strokovnega dela v podjetju.Ob novem letu vam želimo vse dobroter srečno, zdravo in ustvarjalno leto 2007.Glavni urednikmag. Vladimir Vrečko

mag. Vladimir VrečkoVodenje procesa kalcinacije s pomočjoon-line analize na osnovi Ramanovespektroskopije1. UvodV proizvodnji belega pigmenta titanovega dioksidaje tehnološki postopek kalcinacije ključenza končno kvaliteto proizvoda. V njem se zaporednoizvršijo trije procesi in to sušenje, odstranjevanježveplove kisline in kalcinacija. Začetnakristalna struktura anatasa se v najbolj vročemdelu peči večinoma pretvori v rutil. Razmerjemed anatasom in rutilom v pigmentu na izstopuiz kalcinacijske peči je pomembno merilo kvalitetepigmenta.Cilj procesnega vodenja je zagotoviti ustreznokvaliteto proizvoda ob največji možni količini.Toda dobro vodenje kalcinacijske peči je zelotežko doseči, saj je tehnološki postopek s stališčavodenja zelo zahteven. Praktično edina možnostje uporaba modela procesa v kombinacijiz adaptivnim algoritmom za vodenje. Osnovniproblem pri praktični uporabi te rešitve pa jepoleg priprave zahtevnega modela uporabnametoda za merjenje odstotka rutila v izhodnempigmentu.Sedanja meritev poteka po metodi XRD v laboratorijukontrole proizvodnega procesa in todvakrat dnevno. Za avtomatsko vodenje procesaje takšna pogostost meritev premajhna in nedopušča smiselne izvedbe vodenja. Zato so pripodjetju Huntsman Tioxide preizkusili in vpeljalion-line meritev odstotka rutila s pomočjo stalnegamerjenja na osnovi Ramanove spektroskopije.Osnove Ramanove spektroskopije je predstavilamag. Smilja Marinc v 74. številki Modre strani, vtokratnem prispevku pa predstavljamo praktičnevidike izvedbe merilne naprave.2. Vodenje kalcinacijskih pečiMaterial na izhodu iz kalcinacijske peči je mešanicaanatasne in rutilne kristalne strukture.Za večino proizvodov mora biti delež anatasnestrukture v primerjavi z rutilno zelo majhen. Pomembencilj je torej, da vzdržujemo majhen, aenakomeren delež anatasa v pigmentu, saj tozagotavlja stalno kvaliteto proizvoda. Delež anatasane sme biti ne prevelik ne premajhen.Osnovni regulacijski krog je regulacija temperaturemateriala na čelu peči. Temperaturo reguliramoz regulacijo pretoka plina in v ustreznemrazmerju pretoka primarnega zraka. Želenovrednost temperature na osnovi laboratorijskihpodatkov ročno nastavljajo operaterji. Ker je zadrževalničas materiala v peči zelo dolg (okoli 10ur), spreminjamo lahko malo parametrov (predvsemdelovanje gorilnika) in v peči hkrati potekaveč kemijskih reakcij, je postopek ročno zelotežko optimalno voditi, oziroma je to odvisno odintuitivne ocene obratovodje in operaterjev.Napredne možnosti vodenja naj bi omogočileon-line merjenje odstotka rutila, ki je kritičen parameterza obvladovanje peči, in vodenje peči zadaptivnimi algoritmi na osnovi modela peči.Najpomembnejši komponenti, ki bi omogočiliavtomatsko vodenje postopka kalcinacije stamodel in on-line merilni odjemnik.Priprava in preizkušanje dinamičnega modelaje zahtevna naloga, ki pa ne sodi v okvir tegaprispevka. Zato si bomo podrobneje ogledaliizvedbo merilnega odjemnika na osnovi Ramanovespektrometrije, kot so ga uporabili v firmiHuntsman.3. Osnove izvedbe on-line merjenja odstotkarutilaOsnovni problem pri izvedbi merilnika je, da sokristali titanovega dioksida zelo majhni in hkratizelo trdi. To je vzrok, da hitro obrabijo in poškodujejotudi merilno opremo zgrajeno za najzahtevnejšepogoje uporabe. Zato je spektrometernujno vgraditi v posebno zatesnjeno ohišje,ki je nameščeno 50 do 100 m stran od peči. Sposebnim merilnim odjemnikom pri peči ga povezujejosvetlovodniki.Spektrometer je standarden, z Nd:YAG laserskimvirom, ki deluje na valovni dolžini 532 nm. Laserskižarek razdelijo na štiri enako močne žarke, kijih po svetlovodnikih vodijo do glave odjemnika,kjer jih usmerijo na vzorec pigmenta. Štirje neodvisnipovratni žarki se po ločenih svetlovodnikihvrnejo v spektrometer, kjer jih neodvisno

drug od drugega zajemajo in ovrednotijo. Zaobdelavo in vrednotenje signalov uporabljajodva posebna programska paketa proizvajalcaspektrometra. Meritve zajemajo v 3-sekundnihintervalih in izračunavajo povprečja desetih zaporednihmeritev.Merilni odjemnik ni nameščen neposredno napeči, ampak na posebnem sistemu za odvzemvzorcev iz izhoda peči. Glavna zahteva, ki jo moraodjemnik izpolnjevati, je zagotavljanje dobregaoptičnega stika z vzorci pigmenta. Vzorec morabiti zanesljivo dostavljen k odjemni glavi, biti v fokusulaserskih žarkov in predstavljati reprezentativenvzorec dejanskega proizvoda na izhodu peči.Da bi izpolnili zahteve, so se odločili, da z majhnimpolžem odvzemajo material na izhodu izpeči, ki pada v hladilni boben. Na koncu polžaje nameščeno okence, ki je med meritvijo rahlopotopljeno v vzorec. Na drugi strani okna je glavaodjemnika, ki je nastavljena tako, da je fokuslaserskih žarkov na stiku okenca in vzorčenegamateriala. Izvedba merilnika je shematsko prikazanana sliki 1.Odjemnik je zelo občutljiv na nabiranje oblogvzorčenega materiala na okencu, saj zaradi fokusaštirih žarkov dopušča le majhno globino merjenja.Zato so poskrbeli za samodejno čiščenjeoblog. Za ta namen periodično obrnejo smer vrtenjapolža in hkrati okno očistijo z močnim curkomzraka. Sistem med tem samodejno preverjarazlike v spektru meritve pred in po čiščenju in stem ugotavlja učinkovitost čiščenja.Ker spektrometrija ni absolutna metoda, je potrebnoceloten sistem periodično umerjati.Za umerjanje spektrometra uporabljajo neonskireferenčni vir signala. Poleg tega zagotavljajostalno temperaturo merilne glave s posebnimprezračevalnim sistemom.Celoten sistem pa periodično umerjajo z večvzorci z znano, a različno sestavo (različni deležianatasa in rutila). Za ta namen je merilna glavaizvedena tako, da omogoča ročno vstavljanjevzorcev na točko fokusa laserskih žarkov.4. Zaključne ugotovitveIzkušnje v Huntsman Tioxide so pokazale, da priprejšnjem načinu vodenja peči niso zadovoljivoobvladovali. Krivulja odstotka rutila je kazala rednavelika nihanja in skokovite padce. Značilnosttega nelinearnega procesa je, da so bili ti padcinenadni in hudi.Z uporabo Ramanove on-line spektroskopije,modela peči in adaptivnega vodenja so dosegli,da so padanje zaznali veliko hitreje kot prej inpravočasno izvedli ustrezne ukrepe.Glavni učinek je bil v izboljšanju stabilnosti procesain v povečani produktivnosti, saj je možnost,da so odstotek rutila obvladovali v ožjih mejah,omogočala večjo proizvodnjo.Slika 1: Izvedba merilnega odjemnika

Njihove izkušnje pa kažejo, da je za uspešno vpeljavometode potrebno veliko znanja in izkušenjz njenimi značilnostmi.Poleg tega je potrebno imeti dinamičen modelkalcinacijske peči, kar je ravno tako zelo zahtevnanaloga.Za naše podjetje je pomemben sklep, da je zauvajanje naprednih rešitev za izboljšanje delovanjapostopka kalcinacije potrebno veliko znanja,izkušenj in dela. Če bi hoteli takšne rešitve v prihodnjeuvajati, bi morali že sedaj pričeti spoznavatiin preizkušati Ramanovo spektroskopijo inpripravljati dinamični model kalcinacijske peči.Viri[1] King, B., Clegg, I., Everall, N.: Increasing TiO 2production by closed-loop Raman. New developmentsin Raman spectroscopy, 1999.[2] Clegg, I. et al.: On-line Analysis Using RamanSpectroscopy for Process Control during theManufacture of Titanium Dioxide. Appliedspectroscopy, Vol 55, N. 9, str. 1138–1150,2001.[3] Marinc, S.: Možnost avtomatskega nadzoraprocesa kalcinacije. Modra stran, št. 74, str.3–6, 2006.UvodBranko StaričDržavni načrt razdelitve emisijskih kuponov2008-2012Republika Slovenija je z ratifikacijo Kjotskega protokola prevzela obveznost, da bo povprečno letneemisije TGP v obdobju od 2008 do 2012 zmanjšala za 8 odstotkov glede na izhodiščno leto 1986.Emisije TGP v izhodiščnem letu 1986 so znašale 20.203 mio. tCO 2 ekv., iz česar sledi, da morajo povprečneletne emisije v obdobju od 2008 do 2012, z upoštevanjem ponorov, znašati 19.909 mio. tCO 2ekv. Podatki zadnjih evidenc emisij TGP kažejo, da so bile emisije v letu 2004 (19.946 mio. tCO 2 ekv) naravni 98,7 % emisij iz leta 1986, oziroma 0,037 mio. tCO 2 ekv nad ciljnimi emisijami za obdobje od 2008do 2012. Republika Slovenija lahko pri izpolnjevanju obveznosti upošteva ponore CO 2 skladno s členi3.3 in 3.4 Kjotskega protokola. Kot država iz Priloge I Kjotskega protokola lahko Republika Slovenija,poleg lastnih ukrepov za zmanjševanje emisij, za izpolnjevanje svojih obveznosti uporabi tudi skupnenaložbe v projekte zmanjšanja obremenjevanja okolja skladno z določbami Zakona o varstvu okolja(Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 39/06; ZVO-1-UPB1).Določitev količine emisijskih kuponovDoločitev celotne količine emisijskih kuponov, ki se podelijo upravljavcem za obdobje od 2008 do2012, izhaja iz obveznosti Republike Slovenije, da omeji in zmanjša emisije toplogrednih plinov (vnadaljnjem besedilu: TGP) skladno z Zakonom o ratifikaciji Kjotskega protokola k Okvirni konvencijiZdruženih narodov o spremembi podnebja (MP, št. 17/02, Uradni list RS, št. 60/02; v nadaljnjem besedilu:Kjotski protokol), pri čemer so upoštevani cilji in ukrepi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov,ki jih določa Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (Sklep Vlade RepublikeSlovenije, v nadaljnjem besedilu: OP_TGP2).Določitev največje možne razdelitve emisijskih kuponov v Državnem načrtu glede na Kjotske cilje:Ciljne emisije TGP v obdobju od 2008 do 2012Ostali TGPCiljne emisije CO 2 v obdobju od 2008 do 2012OP_TGP2Ostale emisije CO 2Emisije CO 2 (državni načrt)OP_TGP2Maksimalna razdelitev

Celotna količina emisijskih kuponov, ki se podelijo upravljavcem za obdobje od 2008 do 2012, je biladoločena na podlagi OP_TGP2 ter revizije projekcij emisij v sektorjih, ki niso vključeni v državni načrt.Povprečne letne ciljne emisije TGP iz OP_TGP2 za obdobje od 2008 do 2012 in pripadajočapovprečna letna količina emisijskih kuponov, razdeljenih po sektorju:SektorIndustrija –zgorevalne emisijeCiljne emisijeTGP iz OP_TGP2MtCO2ekvivalentaCiljne emisijeCO2 iz OP_TGP2Delež emisijupravljavcev naprav,vključenih v državninačrt v ciljnihvrednostih iz OP_TGP2Celotna količinaemisijskih kuponov,razdeljenih po sektorjih(letno povprečje2008-2012)MtCO2 % MtCO22,261 2,244 66% 1,487Pričakovano povečanje emisij TGP v obdobju od 2008 do 2012 znaša v industriji 0,8 %, in je predvsem posledica gospodarske rasti inpovečevanja proizvodnje ter gradnje novih enot soproizvodnje toplote in električne energije, ob hkratnem izvajanju ukrepov učinkoviterabe energije in trgovanja s pravicami do emisije TGP.V državni načrt so vključene naprave, za katere so njihovi upravljavci do 1. 1. 2006 pridobili dovoljenjeoziroma spremembo dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov po določbah zakona, ki ureja varstvookolja, in uporabno dovoljenje po predpisih o graditvi objektov do.Ob upoštevanju celotne količine emisijskih kuponov, razdeljene posameznemu sektorju, ki je določenaz OP_TGP2, predstavljajo izhodiščne emisije za razdelitev povprečne letne emisije posameznenaprave v obdobju 2002–2005, pri čemer metoda razdeljevanja emisijskih kuponov vključuje metodopodedovanih emisij (v nadaljnjem besedilu: »grandfathering«) v 70 % in metodo primerjanja (vnadaljnjem besedilu: »benchmarking«) v 30 %.Za naprave, katerih upravljavci so pridobili dovoljenje ali spremembo dovoljenja za izpuščanje toplogrednihplinov v obdobju od 1. 1. 2005 do 1. 1. 2006 in so na njihovi podlagi pridobili emisijskekupone, je izhodišče za podelitev emisijskih kuponov preteklo letno povprečje emisij TGP iz obdobjaod leta 2002 do leta pred spremembo naprave ter podeljena količina emisijskih kuponov.Za naprave, katerih upravljavci so za obdobje od 2008 do 2012 izkazali nižje napovedi, kot so bilenjihove izhodiščne emisije TGP, se za izhodišče za podelitev emisijskih kuponov uporabi napovediemisij TGP za obdobje od 2008 do 2012 (letno povprečje) utežene z »benchmarking« faktorjem terbonusom za nadaljevanje proizvodnje električne energije iz soproizvodnje.Cinkarna Celje, d. d. je razvrščena v izračun po metodi CPri določitvi količine emisijskih kuponov za upravljavce industrijskih naprav in toplarn, ki so pridobilidovoljenje za izpuščanje TGP do 31. 12. 2004 je izhodišče za podelitev emisijskih kuponov letno povprečjeemisij iz obdobja 2002–2005, uporabljene pa so bile naslednje formule:pri čemer je:AImet-c količina podeljenih emisijskih kuponov upravljavcu naprave,REp izhodiščne procesne emisije (letno povprečje iz obdobja 2002–2005),REc izhodiščne zgorevalne emisije (letno povprečje iz obdobja 2002–2005)Kp korekcijski faktor za procesne emisije,Kc,j sektorski korekcijski faktor za zgorevalne emisije (Tabela 4),BMFi »benchmarking« faktor (faktor CO 2 intenzivnosti uporabljenega goriva),(10)Opomba:Za naprave, katerih emisije so se v obdobju 2002–2005, zmanjšale:• kot posledica zmanjšanega obsega naprave• kot posledica zmanjšanega obratovanja obstoječe naprave za 40% ali več se kot izhodišče upošteva obdobje po izvedeni spremembinaprave oz. zmanjšanju emisij.(9)

Glavne koristi, ki jih opažajo v podjetjih, ki so tovrstensistem vpeljala so: izboljšanje učinkovite izrabe opreme, izboljšanje učinkovitosti zaposlenih v proizvodnji, višja kakovost izdelkov in s tem zmanjšanje izmetain števila reklamacij, sledljivost izdelkov in analiza vzrokov težav, zmanjšanje zalog, zmanjšanje stroškov na področju priprave proizvodnje, zmanjšanje celotnih proizvodnih stroškov, večja fleksibilnost proizvodnje, učinkovito planiranje in mikroplaniranje, sprotna analiza učinkovitosti proizvodnegaprocesa in prikaz ključnih proizvodnih kazalnikov(KPI), boljše obvladovanje zastojev, zmanjšanje številaizpadov zaradi boljšega nadzora nad napravamiin boljšim sodelovanjem z vzdrževanjem, povezava z informacijskimi sistemi za podporoodločanju, večja pretočnost podatkov med vsemi vpletenimideli podjetja, zmanjšanje podvajanjapodatkov, dosledno zaznamovanje težav inmožnost analize vzrokov.Tovrstne investicije so se podjetjem običajno povrnileprej kot v dveh letih.SklepiMarsikdo se lahko vpraša ali je vse to potrebno.Odgovor je lahko “da” in “ne” – oba sta pravilna.Vse je odvisno od implementacije. Če je ta dobra,učinkovita, naravnana na reševanje resničnihproblemov, ekonomsko smotrna z merljivimiučinki, potem je brez tega zelo težko doseči ciljeobvladovane proizvodnje. Če pa gre za nepremišljenoinvesticijo v tehnologijo, ki je nihče nerazume niti ne potrebuje, je lahko le draga igračaz lepimi grafikoni na zaslonu.V PE Titanov dioksid že tretje leto teče projekt,ki počasi in premišljeno vodi v smer postopneizgradnje sistema proizvodne informatike. Neustvarjamo si iluzij, da bi lahko to dosegli čeznoč. Želimo preveriti smotrnost vsakega naslednjegakoraka, saj se zavedamo, da lahko naivnapričakovanja vodijo v zgrešene investicije brezpozitivnih učinkov. Prav tako se zavedamo, dabo potrebno veliko angažiranja ljudi, učenja nanapakah, izobraževanja, sprotnega opazovanjain prilagajanja, da bomo na koncu dosegli učinke,ki se bodo izkazali z večkratnimi prihranki alidodatnimi pozitivnimi rezultati.Da bi se izognili nesmotrnim odločitvam brezpreverjanja koristnosti, se projekta lotevamo pofazah, pri čemer vsako posebej ovrednotimo vsmislu smotrnosti nadaljevanja.Viri[4] http://sl.synatec.si/[5] http://www.inea.si/[6] http://www.metronik.si/[7] http://www.tvp.si/[8] http://www.osisoft.com[9] http://www.gefanuc.com

mag. Vladimir VrečkoKonferenca združenja NAMURCinkarna se je letos poskusno včlanila v združenjeNAMUR. To je evropsko združenje uporabnikovsistemov za vodenje in avtomatizacijo vprocesni industriji. Glavni namen njegovega delovanjaje izmenjava izkušenj med člani, pripravadokumentov in priporočil za člane in zastopanjenjihovih interesov pri proizvajalcih opreme inpri oblikovanju standardov s področja avtomatizacijeprocesov. Že pred nekaj leti so namrečugotovili, da so ekipe strokovnjakov v procesniindustriji premajhne in preveč razdrobljene, dabi lahko oblikovale enotne zahteve, izrazile svojapričakovanja in težave, kaj šele, da bi pomembnejevplivale na aktivnosti proizvajalcev in nanastajanje standardov. Razdrobljenost znanja inizkušenj pa je zmanjševala učinkovitost delovanjastrokovnjakov v lastnih okoljih. Naštete problemeso zato poskusili reševati v okviru interesnegazdruženja NAMUR.ki jih vsakodnevno rešujejo tudi drugi. Zato somi obljubili pomoč in izmenjavo izkušenj v naslednjemletu, ko bomo v združenju sodelovalikot člani.Na zasedanju združenja, ki je bilo prvi dan, semspoznal organizacijo in delovanje združenja, ternosilce posameznih delovnih področij. Ta so:Področje (AF) 1: “Načrtovanje in vgradnja”Področje pokriva vodenje projektov, obvladovanjekvalitete projektov, načrtovanje in vgradnjo.Delovne skupine (AK ) so:AK 1.2 “Značilnosti”AK 1.3 “Računalniško podprto načrtovanje(CAE)”AK 1.8 “Montaža”AK 1.10 “Načrtovanje sistemov za vodenjeprocesov (SVP)”Področje 2 “Sistemi za vodenje procesov inproizvodnje”Področje se ukvarja z rešitvami za sisteme za vodenjeprocesov in proizvodnje.Delovne skupine (AK ) so:Vsako jesen organizirajo letno konferenco članovin na letošnjo so nas kot novo članico posebejpovabili. Konferenca je potekala v Lahnsteinu,majhnem mestu ob Renu v bližini Koblenza.V prelepem naravnem okolju, oddaljenem odmestnega vrveža, se je zbralo več kot sto predstavnikoviz procesne industrije. Večina jih je prihajalaiz nemškega govornega področja (Nemčija,Avstrija, Švica, Nizozemska), saj združenjeizhaja iz Nemčije in je tudi delovni jezik konferenceNemščina. Ker je združenje preraslo prvotneokvire, so bili še posebej veseli naše udeležbein pokazali velik interes po sprejemu novih članoviz Slovenije in drugih držav iz srednje, južnein vzhodne Evrope.Ob odlični organizaciji so se predstavniki združenjaizkazali tudi z izredno prijaznostjo in pomočjopri spoznavanju ostalih članov. Tako semv treh dneh, kolikor je trajala konferenca, spoznalpredstavnike nekaj največjih podjetij s področjakemije in farmacije (BASF, BAYER, Degussa, SanofiAventis, Clariant) in z njimi navezal stike. Zelozapolnjen urnik nam sicer ni dopuščal obširnejšihpogovorov, a smo ugotovili, da so težave, skaterimi se srečujemo v Cinkarni, tudi problemi,AK 2.1AK 2.2AK 2.3AK 2.4AK 2.6AK 2.8AK 2.9“Programirljivi krmilniki in sistemi zavodenje (SVP)”“Vodenje procesov”“Batch Control”“Sistemi za upravljanje proizvodnje(MES)”“Lokalna omrežja”“Internet/Intranet”“Komunikacija med človekom insistemom”AK 2.10 “Diagram funkcij in informacij”AK 2.11 ”Industrijska IT/krmilna oprema”Področje 3 “Oprema v polju “Področje se ukvarja z merilno opremo in izvajalnimiorgani v polju proizvodnih naprav. Določanje zahtev uporabnikov za opremo zanamen izboljšanja opreme in merilnih metods poudarki na- kvaliteti, zanesljivosti, varnosti, stroški življenjskegacikla,- pričakovanega obsega funkcij,

- diagnostiko in javljanjem stanja,- poenotenem nastavljanju in načrtovanjuopreme,- vgradnji in vzdrževanju,- povezavi na višje nivoje vodenja (ožičeni inbrezžični). Standardizacija naprav, preizkuševalnih metodin opreme- ugotavljanje zahtev (npr. za ohranjanje delovanja),priprava priporočil (NE),- spremljanje ponudbe, presojanje naprav inmerilnih metod,- organizacija in izvedba preizkušanja tipov. Izdelava in ohranjanje aktualnosti NAMURjevihpublikacij. Podopora in sodelovanje pri pripravi mednarodnihin nacionalnih predpisov ter njihovotolmačenje. Izmenjava izkušenj o merilni opremi in metodah. Komunikacija z organizacijami za preizkušanjein pristojnimi organi. Zastopanje interesov uporabnikov pri proizvajalcihin dobaviteljih.Delovne skupine (AK ) so:AK 3.9 “Preizkušanje merilne opreme”AK 3.11 “Merjenje tlaka”AK 3.13 “Merjenje temperature”AK 3.14 “Nizkonapetostna tehnika”AK 3.15 “Pogoni”Področje 4 “Skupne teme”Področje pokriva vzdrževanje, E- tehnologijo, izobraževanjein varnost naprav za avtomatizacijo.Delovne skupine (AK ) so:AK 4.1 “Vzdrževanje”AK 4.3 “Osnovno in dopolnilno izobraževanje”AK 4.4 “Električno ogrevanje”AK 4.5 “Varnost naprav”AK 4.6 “Elektromagnetna skladnost”AK 4.7 “Protieksplozijska zaščita”AK 4.13 “Obvladovanje virov (Asset Management)”AK 4.14 “Izvajanje visokošolskih programov”AK 4.15 “Brezžična komunikacija (WirelessAutomation)”AK 4.16 “Elektronska identifikacija (RFID)”AK 3.1AK 3.2AK 3.3AK 3.4AK 3.6AK 3.8“Merilni odjemniki”“Merjenje pretoka”“Tehtanje in odzračevanje”“Izvršilni organi”“Procesna analitika”“Merjenje nivoja”Področje 5 “Eksplozijska zaščita”Področje pokriva določanje nivojev eksplozijskenevarnosti, ukrepov zaščite in zahtev za opremo.

Področje 5 “Značilnosti in lastnosti opreme”Področje pokriva pripravo obrazcev in podatkovza poenoteno predstavljanje lastnosti in značilnostidobavljene in vgrajene opreme ter uveljavljanjeteh obrazcev pri proizvajalcih in delovnihskupinah uporabnikov.V Cinkarni smo se odločili, da bomo v enoletnempreizkusnem obdobju poskusili vzpostaviti čimboljše stike s predstavniki združenja in preveriliresnične prednosti in možnosti, ki bi jih članstvoza nas lahko pomenilo. Stopnja avtomatizacije invelikost sistema za vodenje v našem podjetju jenamreč tolikšna, da smo v zahtevah prerasli nacionalneokvire na področju procesne industrije.Poleg tega nam znanje in pridobljene izkušnjeomogočajo povsem enakovredno nastopanje vevropskem prostoru.Glede na široko področje aktivnosti združenja bopredvsem od nas samih odvisno, v kakšni meribomo članstvo izkoristili za izmenjavo izkušenj inpridobivanje koristnih podatkov. Ker sem tokratnavezoval predvsem stike iz področja sistemovza vodenje, ostaja še veliko možnosti za navezavostikov tudi na ostalih področjih delovanjazdruženja.

Mag. Jure VengustPoslovna etikaPredvsem, jako nehvaležna tema, ki (si) jo neuspešnopridušam nekoliko odstreti znotraj temModrih strani (in sicer) že določeno število let.Pred vami ni bogve kako razburljivo in žal tudine katarzično branje, njegov zgornji domet bodinekaj misli, morda napotkov, ki bodo upajmonekomu pri delu prišli prav, korak več bi gotovobil sprožen razmislek v glavah ljudi, ki soustvarjajo»cinkarniško javno« mnenje in pa delavnoozračje našega podjetja.V zvezi s tekstom, bi morda povedal le-to, da jedobre poljudne in strokovne literature, ki bi obravnavalaomenjeno temo bore malo. Zato jeimprovizacija skorajda nujna.In še razlog: zakaj potlej to temo sploh obravnavati?Tega žal navedem na koncu, je bistven, todana tem mestu je to vse.Poslovna etika, je (grobo po SSKJ) zbir načel, pravilin meril človekovega ravnanja oziroma poslovanja,ki opredeljujejo kaj je dobro in kaj slabo.Konkretno poskusimo malo sistematizirati: poslovna etika (PE) po subjektu ravnanja: PElastnikov, PE uprave, PE zaposlenih, PE okolja,PE države, PE poslovnih partnerjev …; (analogno) poslovna etika po subjektu/naslovnikuposledic ravnanja: PE do lastnikov, PE dopartnerjev, PE do konkurence, PE do kupcev,PE do zaposlenih …; poslovna etika po poslovnih funkcijah: PE proizvodnje,PE računovodenja, PE upravljanja, PEfinanciranja, PE trženja, PE informiranja …; poslovna etika po organizacijsko/hierarhičniravni; poslovna etika po osnovni razmejitvi: dobro &slabo …In tako naprej … Že samo kombinacije zgornjihrazmejitev tvorijo nepregledno množico pravil,zapovedi, napotil in seveda prepovedi, ki tvorijosodobni poslovni etos. Časovna dimenzija zgodbezna pojasniti čemu je zadeva tako obsežna.Sodobna ekonomska doktrina je stara preko 200let, je nehoteni otrok evropske renesanse, ta pajemlje inspiracijo pri antični znanosti in kulturi,slednja pa je plod 20-tisoč letnega eksistencialnegaboja sodobnega človeka. Skratka dovoljčasa, da zadeve postanejo precej kompleksne.Ampak bistvo je vendar zgolj eno: kakor tvoriobča etika osnovni nujni institucionalni pogojčlovekovega življenja, dela (napredka) in smrti,tako daje poslovna etika osnovni institucionalniokvir uspešnemu poslovanju. Zadeva je preprosta,pa vendar jo razume malokdo. Ekonomskadoktrina je torej civilizacijska pridobitev, ki nemore in tudi ne temelji na laži, goljufiji, korupcijiin nasilju. Posledično so utvare, da je nacionalnogospodarstvo, v katerem vladajo nezakonitost,nepoštenost, korupcija in prevara lahko uspešno,da je koruptivni poslovnež lahko uspešenposlovnež in da je koruptivna korporacija lahkouspešna, vsebinski nesmisel. Da ne bom tu predolg,samo še sklepno misel, ki si jo bom sposodilprosto po prof. M. Senjurju: z nožem pridobljeno– z nožem izgubljeno.Od splošnega k značilnemu … Od kristalno jasnegak prikritemu. Kakšne so pojavne oblike neetičnegaposlovanja, mimo sistematizacij:1. Merilo /ustava, zakoni, podzakonski akti/: kraja,goljufija, prevara, poneverba, opustitev zakonskihobveznosti, nespoštovanje pogodbe,zavajanje, prikrivanje, manipuliranje …2. Merilo /statut, pravilnik, interni predpis podjetja…/: kršitev delovnih obveznosti, nespoštovanjepravil, opustitev načela skrbnega investnega ravnanja …3. Merilo /javno razkritje odločitve, dejanja …/:malomarnost, lenoba, škodoželjnost …Od tu naprej lahko mirno izpeljemo, kako se posamezniksooča z vprašanjem etičnosti svojegaravnanja. Povedano drugače, vsi smo bili (znotrajčasa in prostora, povezanih s podjetjem) postavljeni(naključno, po lastni zaslugi ali na račun invzpodbudo nekoga drugega) pred dilemo etičnegaznačaja. V stiski utegnejo pomagati sledečavprašanja, po taistem vrstnem redu:1. Je odločitev zakonita (legalna in/ali legitimna).Je v skladu s predpisi, pravilniki in kulturo podjetja.2. Je odločitev notranje konsistentna in uravnotežena.Je nepristrana do vpletenih (ne gledena časovno distanco presoje). Spodbuja odkritoin pošteno ravnanje vseh.3. Kako se bom počutil (in kako bom spal). Kakobi se počutil, če bi zgodba postala javna, in bizanjo zvedel šef, sodelavec, podrejeni, sorodnik…In od tu že kar naprej pridemo do naslednjegavprašanja: kaj storiti, kako delovati in kako živetiod trenutka streznitve. Kako ravnati, ko smo soočeniz neetičnim okoljem, neetičnim ravnanjem,

neetičnim delovanjem sodelavcev in nadrejenih… Tta problem bodo jasno zaznali zgolj ljudje,ki se ustavijo nekje med točko 1 in 3 prejšnjegaodstavka.Spet je možnosti mnogo (izbira pa samo vaša):I. Zamenjate službo in se zaposlite v okolju, ki jeetično sprejemljivejše.II. Odklopite etični vidik svojega dela in se usmeritev izpolnitev ciljev.III. Ostane v organizaciji in poskusite kaj spremeniti,premakniti.Zadnja možnost bo gotovo vaša izbira, če ševedno berete. In tudi to pot imate na voljo nekajmožnosti. Lahko norite, se jezite, prijavljate,nergate, tožarite … Žal, dokazano in potrjeno, tataktika ne deluje. Potlej preostane subtilno subverzivnodelovanje. Prof. Možina predlaga sledeče,znotraj delovnega okolja tvorite etične otoke(etične poole), poiščite ljudi, ki mislijo delajoin poslujejo pošteno in etično, poiščite etičnoavtoriteto. Pošteni in pozitivno naravnani ljudje(in s tem skupine) so uspešnejše in dolgoročnoučinkovitejše, po zakonu naravne selekcije boneetično ravnanje izgubilo domicil in se s temodkotalilo na obrobje, kamor sodi.Končno pri številki in razlogih, malo znano dejstvoje, da je posebna sociološko/ekonomskaraziskava, ki so jo pred časom financirale najboljšeameriške korporacije pokazala, da lahkopovprečna mednarodna korporacija letno izgubiokoli 6 % svojih prihodkov od prodaje zaradineetičnega poslovanja. Vključujoč nezakonitosti,koruptivnosti, malomarnosti, nestrokovnosti neznanegamotiva do svojih zaposlenih, partnerjev,uprave … Pred 10-mi leti se mi je zdela številkapreprosto pretirana, danes (po izkušnji WorldComa,Enrona, Parmalata …) nisem več tako prepričan.Torej zakaj? Zato ker drobne individualne koristi(sive provizije, usluge in uslugice, povračila,majhna nakazila, drobne promile od posla) incelo malomarnosti, nedoslednosti ter opustitvekorektnega in vestnega ravnanja povzročajopodjetju izjemno visoko neposredno in posrednoškodo (finančno škodo, škodo izgube ugleda,škodo zaradi demotivacije …).Zoran PevecMISLIMO, KJER SMO – V STROKOVNI KNJIŽNICIPravopis, slog in uglajenost pisanja (V)1. Tvorjenje stavkov - skladnjaIsta beseda ima lahko na različnem sintaktičnem/skladenjskemmestu različen pomen: Drži,Janez se v modri obleki poti ali Modri Janez sev obleki drži poti (Tomo Virk: Moderne metodeliterarne vede. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelekza primerjalno književnost in literarno teorijo,1999, str. 19).Poved je zaključeno sporočilo ali zaključen delsporočila; glasovno zaznamovana z značilnimspustom ali dvigom glasu. Obsega enega ali večstavkov (podredje – osebkov, predmetni, krajevni,časovni, pogojni, dopustni, načinovni inprilastkov odvisnik; priredje – vezalno, stopnjevalno,ločno, protivno, vzročno, pojasnjevalno inposledično ali sklepalno).Stavek je tipična zveza besed: najobičajnejši stavekje zveza osebne ali oblike z drugimi besedami.Glagol se na levi navadno druži s samostalnikom,ki imenuje tistega, ki kaj dela ali z njim nekajje. Tudi na desni se lahko veže s samostalnikom.Po jedrni besedi jih imenujemo samostalniške alipridevniške, po pomenu pa tudi prislovne.O polstavku govorimo, kadar so besede okrogneosebne glagolske oblike – nedoločnika, namenilnika,deležja, deležnika, pridevnika.Poznamo prosto ali zloženo poved.Osebek vpliva na povedek (tj. povedek se ujemaz osebkom), povedek pa na predmet (veže predmet).Prilastek štejemo za del stavčnega člena.Povedkovo določilo ni samostojen stavčni člen,je del zloženega povedka (Janko je moj bratranec.Danes je bolan).Besedni red se v Sloveniji ravna po perečnosti(aktualnosti). V enostavčni povedi ali podredju jenajprej bolj znani del (izhodišče) nato pa neznani,novi del (jedro).Primer: Srednji napadalec (I) je bil naš Igor (J).

Pri dopolnjevalnih vprašanjih je jedro (novo, neznano)na začetku: Kdo je bil srednji napadalec.Stalna zveza besed je osebek, povedek, prilastek,predmet.2. Praktična stilistikaV osnovi poznamo dve vrsti stilistike – ena najbi bila stalna oblika sporazumevanja, druga paumetniška besedila.6.1 Osnovna načela6.1.1 Slovniška pravilnost – to pomeni obvladovanjeslovničnih pravil, kar je precejšnja zahteva,vendar pa je bistveno izhodišče dobrega jezika.Temeljno študijsko gradivo so Toporišičeva Slovenskaslovnica, Slovenski pravopis in Slovar slovenskegaknjižnega jezika.6.1.2 Besedna čistost, naravnost – gre za odnosdo tistega, kar je nečisto v jeziku; sem spadajonepotrebno prevzete besede ali tujke (popačenke)– konkretno = stvarno; nesmiselno je slovenitibesede kot so avto, radio ipd.; veliko beseddanes jemljemo iz angleščine; neprimerne sotudi narečne besede in vulgarizmi.6.1.3 Natančnost – gre za dve natančnosti – gledevsebine (v Shakespearovih igrah ne morejostreljati s topovi, ker jih takrat še niso poznali) inbesedna natančnost (otročji čevlji, namesto čevljiza otroke).Še nekaj primerov:- točen (tisti, ki pravočasno pride) – uporabljamonepravilno tudi namesto natančnost (»tosi točno povedal«) – tu gre za zamenjevanje;- ostali (tisto, kar ostane – npr.: žalujoči ostali),danes pa pišemo npr. na mlekarni mleko inostali izdelki – pravilno bi bilo: in drugi mlečniizdelki; tu gre za sopomenskost;- ločiti je potrebno odtenke – star – starikav; jezen– nejevoljen; ukrasti – odtujiti;- nadpomenke – so besede ali besedne zveze,s katerimi poimenujemo skupno pomenskolastnost več besed (za jazbečarja je pes);- podpomenka – so besede ali besedne zveze sskupno pomensko lastnostjo (npr. za športnoopremo – kratke hlače, dres, majica);- sopomenke – so besede, ki imajo enak ali podobenpomen (petka, renault, renault 5 – istaznamka vozila je poimenovana z različnimi izrazi);- protipomenke – so besede z nasprotnim pomenom(toplo – mrzlo);- blizuzvočnice – so besede, ki so si po glasovni,pisni ali pravopisni podobi tako zelo blizu, dajih ljudje pogosto zamenjujejo (Anica je odličnaplaninka. Planika je zaščitena gorska rastlina.).6.1.4 Uglajenost – v proznem tekstu recimo niprimerna rima, podobno niso primerne sameenozložne besede (Če pa mu še to ni dovolj, potempa nič …).6.1.5 Jasnost – v zvezi z vsebino in z izrazi:- dvoumnost: Boril se je z Nemci (ali z njimi aliproti njim);- pristavek ali hiperbat: pri hitrem govoru – musmo ga dali, namesto smo mu ga dali;- zevgma ali napačna vezava: Videl sem jo kričatiin žugati s prstom (kričati je nismo mogli videti);- napačni povedek, če imamo dva osebka: Kruhin vino je za življenje najpomembnejši (pravilno– sta najpomembnejša);- preskok ali anakolut: Grozili so mu s službo.Pravilno: Grozili so mu, da bo ob službo;- napačna uporaba relativnika: Dohitel je policaja,ki ga je vprašal, kje je Gregorčičeva ulica(ne vemo kdo je koga vprašal); preizkus ali jerelativnik pravilen, je, da pred odnosnico postavimotisti ali tista, če stavek to prenese, potemje to pravilno; npr.: Prišel sem v Maribor(tisti), kjer sem diplomiral (tam);- nerodnosti, npr.: v telegramu: Ne, ne, pridem– potem to pomeni da pride; če bi ne bilo drugevejice, pomeni da ne pride.6.1.6 Jedrnatost – tu gre za ponavljanje, kar povzročaodvečnost besedišča, sem spadajo tudimašila (kajne, torej ipd.); istorečje ali tavtologija– npr.: sem povedal in rekel; preobilje – ničvredenpodlež; čista resnica ipd.6.1.7 Lahkotnost – preveč rodilnikov (Seja komisije,vladnega kabineta, ministra … Tvoriti jepotrebno nerodilniške zveze – seja kabineta ovladi; kopičenje predlogov (ob in na zidu); sekanjestavkov – kdor preveč vriva razne povedi vdruge, kopičenje podredij – To je moj prijatelj, kimi je povedal, da jutri ne pride, ker …6.1.8 Naravnost – nenaravno spakovanje (Majdicaje imela 50 let. Pravilneje bi bilo – Majda…);bizarnost – Najedel se je kot nilski konj; prevljudnost– Prosim, bi bili tako prijazni, bi mi pokazalitiste čevlje, če vam ni pretežko.);

2.1.9 Ustreznost – sporočanje je ustrezno, če sooblika, vsebina in jezikovna znamenja v besediluusklajena z okoliščinami sporočanja.6.2 Principi dobrega sloga6.2.1 Enotnost – zahteva enotnost kraja, časa,teme in stališč.6.2.2 Sorazmernost ali proporcionalnost – uvod,jedro in zaključek morajo biti primerno odmerjeni.6.2.3 Princip skladnosti – skladnost naslova z vsebino,skladnost glede oblike in vsebine.6.2.4 Princip postopnosti – da ne pričnemo takojz najpomembnejšo temo, temveč, da tekstpočasi uvajamo od manj pomembnega k pomembnejšemu.6.2.5 Princip raznovrstnosti – odvisen od besedišča,da ne dolgovezimo.6.2.6 Izčrpnost – s čim manj besedami povedatičim več.Rešitev vaj iz prejšnjega sestavka1. Ali je v naslednjih primerih potrebno pisativejico?Razgrnil je načrt in začel hitro razlagati.Ali se zberi ali ne boš nič razumel.Presenetil nas je z nenavadno znanstveno nalogo.Vejice ni nikjer.2. Postavite vejice, kjer je potrebno.Naredila sta načrt, a nista ga mogla uresničiti.Ni le predaval temveč, je tudi pisal strokovnečlanke.Vsi ti bomo pomagali, a končna odločitev je letvoja.Poročilo smo pravočasno oddali, celo nagrajenismo bili.3. Ali so sprejemljivi naslednji zapisi vejic?V soboto, 28. januarja, ob 15. uri…Seja bo v Celju, v četrtek, 1. februarja ob 16.00 uri.Zapisi so sprejemljivi.4. Pred katerim veznikom manjka vejica?Prosimo, da nas povprašate o stvareh, ki jih iztega besedila niste razumeli, ali nas opozorite nanaše morebitne nepravilnosti, ki jih sami nismoopazili.Ker veznik ali ni vezalni ali ločni, je pred njim vejica.5. Vstavite manjkajoče vejice in odgovoritena vprašanje, kje je vejica, kadar pride skupajveč veznikov.Potrudite se, ker če se ne boste bo to v vašo škodo.Povedal je, da ko bo zapis bolje sestavljen, ga bošele sprejel.Niso bili zadovoljni z vašo obrambo, toda kobodo sami poskusili narediti podobno, bodo ževideli.Vejica stoji vedno le pred prvim veznikom.6. Vstavite manjkajoče vejice.Na seji se je oglasil gospod Fister, naš novi poslovniodvetnik, in predstavil svoj program, polndomiselnih novosti, ter nas navdušil za sodelovanje.1. Podčrtajte pravilno obliko.1. Do smrti je skrbela za mati / mater.2. Boste kmalu prišli po hčer / hči?3. Niti gospodu niti gospej / gospe niste razložilipostopka.4. Nisem še brala te knjige / to knjigo.5. Ne bom jo / je kupila.6. Pridružil sem se pešcema / pešcoma.7. Ni se rada družila s tujimi otroci / otroki.8. Poročilo bom sestavila skupaj z Božotom /Božom.9. Razširiti bo treba obe naselji / oba naselja.10. Ob njemu / njem se počutim varno.11. S čem / čim vam lahko postrežem.12. Izstrelek je zadel letalo, in to / ki se je razletelo.13. Ta tvoj novi / nov seznam zahtev me je osupil.14. Odgovoril mi je neznan / neznani človek.15. Vam je eden / en zadostoval.16. Želeli so nam pomagati / pomagat.17. Kemik se sprejme. / Kemika sprejmemo.18. Gospa, zdaj ste pa res že dolgo izbirala / izbirali.

Povzetki zaključnih poročilraziskovalno-razvojnih nalog in projektovDefiniranje in odprava vzrokov zaprekomerno obrabo jet mlinovOznaka: 011.004.06 / KU VODP 10/05Nosilec naloge: Pavel BlagotinšekSodelavci: I. Kolenc, D. Barbulovič, B. Arčan, K.Zdolšek in M. Milošević.IzvlečekIz evidenc PE V in E je bilo razvidno močno povečanjeobrabe jet mlinov. Mline je bilo potrebnomenjavati na 10–12 dni oziroma pri pribl. 400 tzmletega materiala. Menjava in obnova jet-mlinovpovzroča visoke stroške.Cilj naloge je bil podaljšanje življenjske dobe jetmlinovin s tem znižanje stroškov, zmanjšanjemotenj v proizvodnji ter preprečitev kontaminacijepigmenta z železom.V fazi izvajanja projekta smo podaljšali življenjskodobo jet-mlinov, tako da smo spremenili geometrijošob, pogoje za mletje ter spremenili regulacijo,namesto regulacije pretoka zraka izvajamoregulacijo tlaka. Po teh spremembah zmeljemona jet-mlinih pribl.1000 t materiala oziroma jemlin v obratovanju od 25 do 30 dni.Posredno smo s tem zmanjšali tudi porabo električneenergije za pripravo stisnjenega zraka, kersmo vgradili šobe z manjšim premerom in smoznižali tlak mlevnega in injicirnega tlaka. Z vgradnjotlačne posode se je spremenil tudi režimobratovanja, za tri jet-mline sta potrebna samodva kompresorja, pred vgradnjo pa so moraliobratovati vsi trije kompresorji.Dosegli smo postavljeni cilj - podaljšali smo življenjskodobo in znižali obratovalne stroške (zaobnavljanje in električno energijo), zmanjšalimotnje v proizvodnji in v večji meri znižali kontaminacijopigmenta z železom.Rekonstrukcija pranja po kemičniobdelaviOznaka: P-009-72-00Nosilec naloge: Pavel BlagotinšekSodelavci: Igor Kolenc, Boris Arčan, Milko Kristan,Boris Debelak, Blaž Črepinšek, Dušan Mestinšek,Vladimir Vrečko, Borut Dolar, Dragan Barbulovič,Franjo KuglerIzvlečekV Končni predelavi procesa proizvodnje titanovegadioksida smo imeli postavljeni dve liniji zapranje pigmenta: linijo 1A in linijo v PD2.Postavili smo še tretjo linijo 1B za pranje pigmentas kapaciteto 84 t/dan. Nova linija 1B obsegadva dvoetažna dekanterja (D=15m) z vso pripadajočoprocesno opremo. Zagon je bil izvedenv aprila 2005.V sklopu projekta »Rekonstrukcija pranja pokemični obdelavi« smo na liniji 1A izvedli spremembonamembnosti dekanterjev in zamenjavovrstnega reda dekanterjev.Pri tem smo v celoti predelali tudi obstoječi sistemza računalniško vodenje, izvedli smo predelavona PCS7 in vgradili novo napravo za pripravoflokulanta.S postavitvijo dodatne linije smo zagotovili enakomernejšoin boljšo spranost pigmenta ter takoizboljšali in stabilizirali kakovost končnih proizvodov.Prav tako smo izboljšali fleksibilnost, to jemožnost proizvajanja različnih tipov istočasno. Stemi ukrepi smo stabilizirali kakovost proizvodovin obseg proizvodnje oziroma smo zagotovilirazširitev proizvodnje do 56.000 t/tpa oz. 60.000tpa.Komprimiran zrak 7,5bar – III. fazaOznaka: (009-90-00)Nosilec naloge: Branko StaričSodelavci: Marjan Kolar, Boris Debelak, MarkoPirman.IzvlečekS komprimiranim zrakom nazivnega nadtlaka 7,5bar se iz kompresorske postaje Energetike napajajoPE TiO2, PE Metalurgija in PE Vzdrževanje inenergetika. Trend porabe tega zraka kaže od leta2001, ko je bila urna poraba 2611m 3 /h (po ISO1217) stalno rast. V letu 2005 smo povprečnoporabili kar 4868 m 3 /h tega zraka. S tem je bilatudi dosežena oziroma presežena v predhodni II.fazi zahtevana skupna kapaciteta qv=4125–4825m3/h. V kompresorski postaji so bili postavljeni3-je kompresorji: IR – turbo, qv = 4590 m 3 /h, IR– turbo, qv = 2700 m 3 /h, Aerzen- vijačni , qv =

2025 m 3 /h. Ob morebitnem izpadu – servisa, remontaali celo okvare največjega IR – turbo, qv= 4590 m 3 /h ali manjšega IR – turbo, qv = 2700m 3 /h nismo mogli zagotavljati zanesljive oskrbePE s tem zrakom.Zato smo tudi sprejeli odločitev, da je potrebnarazširitev obstoječe kompresorske postaje z novimkompresorjem, sušilnikom in hladilnim sistemom.Odločili smo se za nabavo in montažokompresorja: tehn. poz.: 67.18, IR – turbo, qv =4590 m3/h (tip: IR-CV 80 MX2) in absorbcijskegasušilnika: poz. 67.19, qv = 4700 m 3 /h (tip: IR- H30), ter seveda ustrezno povečanje hladilnegasistema.Ravno v času, ko smo se odločali za novo opremoje firma Ingersoll-Rand predstavila nov absorbcijskisušilnik na vroč komprimiran zrak, kinaj bi dosegel točko rosišča –30°C. Praktično topomeni, da kompresor nima hladilnika 2. stopnjeampak se na 180°C komprimiran zrak neposrednouvaja v absorbcijski sušilnik, kar pomeni,da sušilnik ne potrebuje pomožne energije priobratovanju (ni potrebno ogrevanje za regeneracijosušilnega sredstva). Tako rešitev že daljčasa uporablja firma Atlas Copco pri brezoljnihvijačnih kompresorjih. Tako smo predvidevali, dabi z mešanjem s komprimiranim zrakom iz ostalihkompresorjev, za katerimi sta postavljena hladilniškasušilnika s točko rosišča 3°C, naj ne bilotežav z zmrzovanjem zraka pozimi. Že po prvemtestnem zagonu so se pojavile velike pomankljivostisušilnika, ki jih je Ingersoll-Rand kasnejeodpravil (zamenjeva absorbcijskega sredstva,dodaten hladilnik in odvajalnik kondenzata, nižjatočka rošišča –40°C). Z vsemi možnimi izboljšavamiso se sicer dosegli projektni parametri vendarnismo popolnoma zadovoljni z aplikacijo. Ševedno iščemo optimalen režim obratovanja, šeposebej pri zamenjavi stolpov, ko v sistem pridezrak s točko rošišča –35°C. Trenutno testiramonove ideje za katere pričakujemo, da nam bododale optimalne rešitve obratovanja sistema.Raziskava vzrokov za pojav motnepralne vode in vpliva motnosti narazklopOznaka: 009.020.05Vodja projekta: Mateja Močnik IvecSodelavci: Boža Šuk Lubej, Zvone Marcen, AlenkaStepančič, Dragica Valek, Tomaž Raznožnik,Rajko Pavlič, Martin Majer, Gregor Kovačič.IzvlečekV nalogi je izpostavljen pojav motne pralne vode,ki jo pridobivamo pri postopku pranja blata in jouporabljamo za raztapljanje trdne mase sulfatov,nastale pri reakciji razklopa rudne mešanice zžveplovo (VI) kislino.Zakaj je pralna voda motna?Domnevno je motnost pralne vode (v nadaljevanjuPV) posledica neenakomernega pranjablata oziroma nekontroliranih pogojev, ki so tamprisotni. Postopek pranja blata je dvostopenjski,možno je tudi enostopenjsko pranje, ki smo ga vobdobju trajanja projekta tudi spremljali ter ugotovili,da na motnost PV način pranja ne vpliva.Lahko pa je posledica koloidnih delcev, ki se vusedalnikih na Pranju blata ne morejo izločiti iztekoče faze.Z neposrednimi meritvami smo preverili postavljenoteoretično bilanco operacije Pranjeblata in jo potrdili. Nato smo izločili obdobja, koje bila PV motna zaradi nam poznanih razlogovtehnične narave ter se osredotočili na tista obdobja,ko nismo poznali vzroka njene motnosti.PV postane motna zaradi neustreznega dodatkaflokulanta (previsok dodatek pomeni bolj motnoPV) ter visokih vsebnosti blata v bistrilniku. Vzorcerazlično motnih PV smo analizirali in ugotovili,da je bistvena razlika med motno in bistro PV vvsebnosti silicija. Z dodatnimi poskusi smo tougotovitev potrdili.Kateri flokulant naj uporabimo na operacijiPranje blata?Pranje blata je dvostopenjsko in poteka v usedalnikih.Flokulant se doda, da se delci blata lahkousedejo in da dobimo bistro tekočo fazo (to jePV). S poskusi v laboratorijskem merilu so bili naosnovi bilance te operacije preverjene hitrostiusedanja in sposobnost očiščenja tekoče faze zavse potencialno možne situacije; pri običajno velikihvtokih, pri minimalnih in maksimalnih vtokihna Pranje blata. Ugotovljeno je bilo, da je izmedvseh testiranih flokulantov najučinkovitejši trenutnouporabljani (Preastol 859 BS). Dodatek jeodvisen od vsebnosti blata v tokovih, ki prihajajona operacijo Pranje blata. V razmerah, ki so tipič-

ne, je najoptimalnejši dodatek 3 l / m 3 0,3 % raztopinePreastola oziroma 9 ppm suhe substanceflokulanta na 1 m 3 vodne suspenzije.Ali je motnost pralne vode sploh pomembna?Da bi odgovorili na to vprašanje, smo morali preveriti,ali je razlika v kvaliteti nastale črne raztopine(v nadaljevanju ČR), če uporabimo motnonamesto (predpisane) bistre PV. Z izvedbo razklopovin raztapljanja na pilotni napravi smougotovili, da z uporabo bolj motne PV dobimobolj motno ČR, a da je možno pri drugih pogojihtudi z uporabo bistre PV dobiti motno ČR. Da nineposredne povezave med motnostjo PV in ČRje pokazala tudi statistična obdelava podatkov izproizvodnega procesa (med omenjenima parametromani korelacije). Vendar pa ima motnostPV negativen vpliv na stabilnost raztopine nafiltraciji ter na kapaciteto filtracije, izraženo s količinoprefiltrirane ČR.Pomembnejši kot vpliv motnosti oz. morebitneprisotnosti koloidnih delcev v raztopini na potekin rezultate raztapljanja je vpliv na obnašanjetakšne raztopine pri hidrolizi. Hidroliza, skuhanaiz motne ČR, se po rezultatih analiz sodeč ni razlikovalaod skuhane iz bistre raztopine, a je biloopravljenih testov premalo, da bi lahko ta rezultatsprejeli.Zaključimo lahko, da je motnost PV posledica nekontroliranih pogojev na Pranju blata (v temprimeru je PV motna zaradi plavajočih delcevblata); povečane vsebnosti finega blata z oborjenim(koloidnim) SiO 2 , ki se izloči iz rudne mešanicemed razklopom.Motnost PV ni bistvena za uspešnost raztapljanjain kvaliteto nastale raztopine sulfatov (ČR), povzročipa manj stabilno raztopino na filtraciji terpočasnejšo filtracijo, morda lahko vpliva tudi nakvaliteto hidrolizata kadar je povišana vsebnostsilicija, vendar bi bilo za oceno dejanskega učinkavsebnosti silicija v ČR na hidrolizat potrebnoizvesti več hidroliz pod kontroliranimi pogoji.Projekt: Vpliv pomletja ilmenita narazklop in raztapljanjeOznaka: 009.001.06Vodja projekta: Mateja Močnik IvecSodelavci: Martin Majer, Zvone Marcen, LidijaKozole.IzvlečekZa večjo učinkovitost razklapljanja titanonosnerude je le to potrebno predhodno zmleti naprimerno velikost osnovnih delcev. Učinek pomletjažlindre kot bolj uporabljane rude je bil ževečkrat preverjen, ilmenita pa ne. S ciljem povečevanjadeleža ilmenita v rudni mešanici oz. vcelokupni porabi rud se je povečal tudi pomenpomletja te rude.Naloga zajema učinek pomletja ilmenita tako prirazklopih s pretežnim deležem žlindre (testiraneso bile rudne mešanice z 85 % žlindre in 15 %ilmenita), kakor tudi pri razklopih z več ilmenita(mešanice z 80 % ilmenita in 20 % žlindre).Ugotovljeno je bilo, da za testirane intervale pomletja,izražene s specifično površino SBlaine,velja, da z izboljšanjem pomletja (zmanjšanjemdelcev) pozitivno vplivamo na izkoristek razklopain raztapljanja.Z izboljšanjem pomletja ilmenita uspemo izboljšatiizkoristek razklopa: Pri razklopih s pretežno vsebnostjo žlindre vrudni mešanici (RM) za 1,7 % (najnižji izkoristek94,8 % je pri pomletju ilmenita 5010 cm 2 /g,najvišji 96,4 % pri 8330 cm 2 /g). Pri razklopih s pretežno vsebnostjo ilmenita vRM za 2,9 % (pri pomletju 5010 cm 2 /g je izkoristek82,4 %, pri pomletju 8330 pa 84,8 %).Ta ugotovitev velja za testirane intervale pomletjailmenita, torej za območje SBlaine =5000–8300 cm 2 /g in se ne sme posploševati naširše intervale, ker je zaradi različne reaktivnostižlindre in ilmenita možen pojav predčasnega oz.zakasnjenega reagiranja posamezne rude v mešanicikislina – rudna mešanica.Rezultati raziskave se bodo potrdili oz. ovrgli spreizkusom v proizvodnji; na mlinih se bodospremenile nastavitve s ciljem pridobiti bolj pomletiilmenit, nakar se bodo spremljali rezultatirazklopa in raztapljanja.

Oskrba z električnim tokomOznaka: (009-80-01)Nosilec naloge: Alojz UlagaSodelavci: Maks Polenik, Albin Turnšek.Izvleček:1. Izhodišča za projekt so bili naslednja:Za potrebe povečane proizvodnje v okviruprojekta P5.6 je bilo potrebno zagotovitipotrebne količine el. energije ter zanesljivonapajanje.2. Cilji projektaCilj je bil zagotoviti dovolj močne energetskepovezave z vso potrebno opremo zadistribucijo električne energije z merilniminapravami in zaščito.3. Opis projektaProjekt je vključeval tri večje podprojekte:1. Izgradnja novih dovodnih kablovodov2. Izgradnja nove RTP TiO23. Izgradnja novih trafo in razdelilnih postajin rekonstrukcija obstoječihIzgradnja novih dovodnih kablovodov :Glede na prejete podatke iz proizvodnje, so sepri dimenzioniranju kablov upoštevale naslednjezahteve:Dovod iz RTP Trnovlje – glavno napajanje:- kablovod je bil projektiran za napetost 20 kV,sedaj še obratuje na napetosti 10 kV (končnoobratovalno stanje 20 kV),- projektirana prenosna moč je 20 MVA . Pri napetosti10 kV omogočajo 3-je kabli prenosnomoč min.18 MVA, ko pa RTP Trnovlje preide nanapetost 20 kV (predvidoma leta 2010), se prenosnamoč podvoji (36 MVA).Dovod iz RP EMO – rezervno napajanje:- kablovod je bil projektiran za napetost 20 kV,sedaj še obratuje na napetosti 10 kV (končnoobratovalno stanje 20 kV),- zahtevana prenosna moč je bila 8 MVA, 2 položenakabla pa omogočata prenos 12 MVA prinapetosti 10 kV.OCENA ZANESLJIVOSTI :Dovodni kabli so dimenzionirani, tako da lahko vvarianti osnovnega napajanja brez težav prenesejo18 MVA. Za zagotavljanje mehanske zaščiteso uporabljeni zelo kvalitetni materiali pri kablihin tudi kabelska trasa je izvedena s stališča mehanskevarnosti zelo kvalitetno. Električno ščitenjedobavitelja energije (Elektro Celje, d. d.) in nanaši strani je izvedeno z digitalno elektronsko zaščito,tako da je zanesljivost ščitenja zelo visoka.Nova RTP TiO 2 :Glede na to da stara RTP TiO 2 ni zagotavljala večzanesljivega napajanja (stara oprema , vlaga vprostoru itd.) ter da ni bilo več na razpolago rezervnihcelic, na katere bi lahko priključili noveporabnike (kompresorji A, B, C; Mlin D), smozgradili novo RTP TiO2 , ki je odpravila omenjeneslabosti.OCENA ZANESLJIVOSTI:Nova RTP TiO 2 zagotavlja skupaj s dovodnimi kabliprenosno moč 20 MVA, kar glede na sedanjoporabo zadošča potrebam celotne Cinkarne. Dosedaj je bil maksimum porabe dosežen dne 10.11. 2006, ko smo dosegli obremenitev 15 MW.Torej nam ostaja rezerva 5 MW, ki pa bi moralazadoščati za prihodnost glede na to , da projektnoni predvidenega bistvenega povečanjaporabe električne energije od sedanjega. Leta2010 bo potrebno za RTP TiO 2 nabaviti še entransformator moči 20 MVA , ker od takrat naprejne bo več rezerve v transformatorjih, ki jo sedajzagotavljata dva stara transformatorja moči 8MVA. S spremembo napetosti na dovodu pa tadva transformatorja nista več primerna. Zanesljivostobratovanja trenutno ocenjujemo kot zelovisoko.Trafo postaje in razdelilne postaje:V letu 2002 je bila zgrajena nova transformatorskapostaja TP 5–6 , ki je skupaj s prav tako nanovo zgrajeno razdelilno postajo ERP 5– 6 , prevzelanapajanje novih procesov v PE TiO2 (pranjegela z reduktivno obdelavo, filtracija črne raztopine,hidroliza, delno predsušenje in ožemanjegela, nova priprava vode ).Ostale trafo in razdelilne postaje pa so bile rekonstruiraneali pa razširjene.Zaključek:Izvedba projekta je trajala od 4. 1. 1999 do 30.6. 2005 .Trenutno stanje kaže na to, da so bili elektroenergetskiobjekti in električna oprema pravilnodimenzionirani ter kvalitetno zgrajeni, kar zagotavljadovolj energije za delovanje vseh obratovv Cinkarni. S samo izvedbo energetskih objektovje bila vgrajena sodobna digitalna zaščita, ki jeintegrirana v celovit Elektroenergetski nadzornisistem NEO 2000 – proizvajalca Iskra Sistemi, d. d.To nam omogoča ON-LINE spremljanje porabeel. energije ter hitro diagnosticiranje in lociranjeokvar.Da pa bi dosegali čim višjo zanesljivost delovanja,pa bo potrebno veliko pozornost nameniti

zagotavljanju primernih klimatskih pogojev velektro-postajah in vzdrževalnim posegom.Ocena nujnosti in ekonomskaupravičenost zamenjave sistema zavodenje procesa površinske dodelave2 in priprave surovinOznaka: (011.002.06)Nosilec naloge: Dejan KetišSodelavci: Vladimir Vrečko, Pavle Blagotinšek,Tatjana Rožman, Igor Kolenc, Dušan Mestinšek.V okviru priprave strategije razvoja procesnokontrolnega sistema PCS 7 za prihodnje vodenjeproizvodnje TIO 2 , pripravljamo več nalog zato,da bi obvladovali, vzdrževali in zanesljivo vodilitehnološke procese.Izpostavil bi tri naloge, ki pokrivajo omenjenostrategijo: Ukrepi za zmanjšanje število okvarprocesnih računalnikov, Življenjski cikel sistemovza vodenje in omenjena analiza stanja sistemana dveh tehnoloških procesih.Povzetek naloge:Poglavja v nalogi sestavljajo :- Analiza obstoječega stanja- Vzdrževanje obstoječega sistema- Koncept zamenjave sistema- Ekonomska analiza zamenjave- Argumenti za zamenjavo- Predlagane aktivnostiV zaključni oceni je podana skupna ocena izVzdrževanja in Razvojne službe , da je sistem zavodenje v delu procesa priprave surovin in površinskidodelavi 2 v obratovanju že okrog 10 letz opremo, ki se je menjala le v okviru rednegavzdrževanja po potrebi. Programska in strojnaoprema je zastarela in tržno nedobavljiva. Narazpolago je še nekaj rezervne opreme za tekočevzdrževanje, vendar ne zagotavlja nivoja zanesljivegavzdrževanja sistema.Podan je predlogza zamenjavo sistema in preslikavo programskeaplikacije na nov sistem, podana je tudi stroškovnaocena – tipičen primer potrebne strategije,kako zamenjati sistem za vodenje.Vse omenjene naloge imajo izključen namen, daodgovorijo na vprašanje obvladljivosti opremena sistemu za vodenje in IT tehnologiji v Cinkarniin sposobnosti vzdrževanja sistema za vodenje.Nikakor ne smemo pozabiti, da delovanje proizvodnjeTIO 2 temelji na računalniškem sistemuza vodenje in da je zato potrebno sistem tudivzdrževati.Vzdrževanje sistema za vodenje nepomeni enako kot zamenjava na primer okvarjenegaventila temveč mnogo več. Sistem zavodenje ne moremo čez noč zamenjati kot kosopreme, temveč je potreben poseg na strojni inprogramski opremi, kar pa pomeni stalno planiranjestrategije obvladovanja in predvsem preventivninačin dela. Gre za vrsto ukrepov in zakompleksno vzdrževanje in obvladovanje. Vsakapoenostavitev razmišljanja se lahko v prihodnjehitro maščuje z velikimi problemi v vodenju proizvodnje.

metalurško kemična industrija Celje, d.d.SET 44 ULTRALINEPredstavljamo Vamnovo, univerzalnoserijo barv zaštiribarvni ofsetnitisk, posebej prirejenoza moderne, hitretiskarske stroje.Odličnost za prihodnostSET 44 ULTRALINEje nov, moderen set barv za štiribarvnitisk, ki ga odlikuje širok razpon uporabe.Primeren je za skoraj vse tipe tiskarskihstrojev in za vse običajne tiskarskemateriale za ofset tehniko.Barve odlikujejo:odlične tiskovne lastnosti in reologijadober prenos barveodlično ravnotežje barva-vodavisoka intenzivnostdobra odpornost na drgnjenjestabilnost barve tudi pri visokih hitrostihtiska na najnovejših tiskarskih strojihne kožiodlično suši na tiskovini in omogočahitro dodelavodajejo zelo nevtralen sivi prehodV SET-u so naslednje barve:G-6044 ULTRALINE Rumena barvaP-6144 ULTRALINE Rdeča barvaB-6244 ULTRALINE Modra barvaS-6944 ULTRALINE Črna barvaTa SET bo zagotovo zadovoljilVaše potrebe po barvah višjegakvalitetnega razreda.SET 44 je nastal v sodelovanju medCinkarno Celje in Kessler Druckfarbenwww.cinkarna.si

strokovne informacije