Jelena Uršič - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

AR 2011/3Arhitektura, raziskaveArchitecture, ResearchUDKCOBISS728:622.351.02Jelena Uršič47 - 50Znanje, izkušnje in zabava vkamnuKnowledge, experience andentertainment involving stoneFakulteta za arhitekturoInštitut za arhitekturo in prostorLjubljana 2011ISSN 1580-5573

ARArhitektura, raziskaveArchitecture, Research2011/3Fakulteta za arhitekturoInštitut za arhitekturo in prostorLjubljana 2011

AR 2011/3ARArhitektura, raziskave / Architecture, ResearchFakulteta za arhitekturoInštitut za arhitekturo in prostorISSN 1580-5573ISSN 1581-6974 (internet)http://www.fa.uni-lj.si/ar/revija izhaja trikrat letno / published three times a yearurednik / editorprof dr Borut Juvanecregionalna urednika / regional editorsprof dr Grigor Doytchinov, Avstrijaprof dr Lenko Pleština, Hrvaškauredniški odbor / editorial boardprof dr Vladimir Brezarprof dr Peter Fisterprof dr Borut Juvanecprof dr Igor Kalčičdoc dr Ljubo Lahznanstveni svet / scientific councilprof dr Paul Oliver, Oxfordprof Christian Lassure, Parizprof Enzo d’Angelo, Firencerecenzentski svet / supervising councilprof dr Kaliopa Dimitrovska Andrewsakademik dr Igor Grabecprof dr Hasso Hohmann, Gradecprof mag Peter Gabrijelčič, dekan FAtehnični urednik / technical editordoc dr Domen Zupančičprelom / settingAstroni d.o.o.lektoriranje, slovenščina / proofreading, SlovenianKarmen Slugaprevodi, angleščina / translations, EnglishMilan Stepanovič, Studio PHI d.o.o.klasifikacija / classificationmag Doris Dekleva-Smrekar, CTK ULuredništvo AR / AR editingFakulteta za arhitekturoZoisova 121000 LjubljanaSlovenijanaročanje / subscriptioncena številke je 17,60 EUR / price per issue 17,60 EURza študente 10,60 EUR / student price 10,60 EURdekanat@fa.uni-lj.sirevija je vpisana v razvid medijev pri MK pod številko 50revija je dosegljiva in ali indeksirana na naslednjih mestih:Cobiss, ICONDA, MIT digital library, CEEOL, DLib, UL FA ARza vsebino člankov odgovarjajo avtorji / authors are responsible for their articlesrevijo sofinancirata / cofinancedJAK, Javna agencija za knjigo RSMŠŠ, Ministrstvo za šolstvo in športtisk / printingTiskarna Bograf© AR, Arhitektura raziskave, Architecture ResearchLjubljana 2011

2011/3 ARVsebina / ContentsUvodnik / Editorial 1Članki / ArticlesBorut Juvanec 5Kamen, Kras, arhitektura /Stone, the Karst Plateau, architectureDomen Zupančič 15Splošni oris ekonomike z vidika izumljanjaprostorskih oblik /A general outline of economics from theviewpoint of inventing spatial formsAndrej Kranjc 23Pomen Krasa za krasoslovje /The significance of the Karst for karstologyMitja Guštin 27Gradišča – odsevi prazgodovinske poselitve /Hillforts – reflections of prehistoricsettlementRomana Kačič, Mattias Lidén 63Revitalisation of vineyards in the terracedlandscape on the Karst ridge of Trieste /Oživljanje vinogradov v terasasti pokrajinitržaškega kraškega robaEda Belingar 71Uporaba kamna v življenju Kraševcev /The use of stone in the life of the Karst peopleBarbara Jordan, Neža Pahor, Teja Bajt, Maja Brate 79Življenje na Krasu /Life in the KarstMaja Uranič, Blaž Mlinšek, Katja Malus 83Kraške zgodbe /Stories from the KarstJadran Kale 33Upravljanje kulturnim resursima krškihkrajolika /Managing the cultural resources of karstlandscapesBeatriz Tomšič Čerkez 37KRAS2o11: izkušenjsko učenje kot ključ zarazširjanje znanja o vrednotah kamna /The KRAS2011: experiential learning as a key todisseminating knowledge about the value ofstoneKatja Hrobat Virloget 41Ustno izročilo o kraški krajini. O času,prostoru in mitični Babi /The oral tradition of the Karst landscape. Ontime, space and the mythical BabaJelena Uršič 47Znanje, izkušnje in zabava v kamnu /Knowledge, experience and entertainmentinvolving stoneTina Demšar Vreš 51Preplet krajine in avtohtone arhitektureotokov severnega Kvarnerja /The intertwining of landscape and nativearchitecture of the northern Kvarner islandsJasna Fakin Bajec 59Ustvarjanje kraške kulturne dediščine medteorijo in prakso /Creating karstic cultural heritage betweentheory and practice

AR 2011/3EditorialThis special issue of AR 2011 3 bears the special stamp of theKarst: it deals primarily with stone. It is primarily devoted tothe conference papers of the Karst2011 conference which tookplace on December 20, 2011 at the Hotel Maestoso in Lipica.The conference was organised as a Promotion of Science by theSlovenian Research Agency (ARRS) within the framework ofthe Karst2011 project, which is supported by UNESCO, SASA(Slovenian Academy of Sciences and Arts), the University ofLjubljana, the Mediacarso company and Kras magazine. On theoccasion of the proposed establishment of the Dry Stone WallOrganisation of Slovenia, letters of support were received fromprofessional organisations from around the world:The introductory plenary lectures were by Professor Juvanec andAssistant Professor Zupančič. Prof. Borut Juvanec presented anoutline of architecture in stone, of the types of constructions forwhich it can be used and the objects that people have assembledfrom stone. The title is Stone, the Karst, architecture. Stoneis one of the earliest materials to be used by humans in theconstruction of dwellings. Yet stone structures are not merelydwellings; they can also be sanctuaries, sites of miracles ordivination, tombs, traps, practical structures for storing water, improving soil fertility, health, or for protection, even againstplague. In the paper A general outline of economics from theviewpoint of inventing spatial forms. Economics is AssistantProf. Domen Zupančič presents economics as one of theparameters in the construction of stone elements. Economics ismore important than is generally believed: it has a particularinfluence on shaping compositions in stone. An analyticalpresentation of a structure has to provide a critical assesment sothat we can objectively confer it a place in architecture.Lectures:The significance of the Karst for karstology by Prof. AndrejKranjc, member of the Slovenian Academy of Sciences andArts (SASA), LjubljanaProf. Kranjc's lecture is exceptionaly important for presentingissues connected to the Karst. A review of names and identitiesof the area extends back to pre-historic times, as the Romans, infact, adopted the exisiting name, Carsus; its first Slovene versiondates back to at least the ninth century. Hohenwart (1830)defined the karstic region as extending from the Udine areaacross the Slovenian Karst, Dalmatia, Herzegovina, Albania toGreece, and ending in Zakintos.The policy of the Karst: landscapes of integration, Dr.Jadran Kale, University of Zadar, City Museum of ŠibenikThe characteristics of the karst landscape have changed littlesince the Roman occupation, feudalism and the recent past ofenforced industrialism: it is all a matter of stone and economics,the technology of agriculture and animal husbandry. Today, weare witnessing a revitalisation of tangible and intangible culturalheritage, which is why activities regarding the organisation ofpreservation are so much more important.Prehistoric forts: forms of settlement in the Karst, Prof. MitjaGuštin, University of Primorska, Institute for MediteraneanHeritageSignificant information about the number of stone structures inthe prehistoric period comes as a surprise: not because of thenumber of such structures, but because of our ignorance. Thewalls marking the culture of the former inhabitants are stillstanding and should, first of all, be presented to a wider public.UvodnikPosebna številka AR 2o11 3 nosi posebni pečat Krasa:obravnava predvsem kamen. Objavljeni so predvsem nastopina konferenci Kras2o11, ki je tekla 2o. decembra 2o11 vhotelu Maestoso v Lipici. Konferenca je bila organizirana kotPromocija znanosti ARRS, Javne agencije za raziskovalnodejavnost Republike Slovenije, v okviru programa ProjektaKras2o11, ki ima pokrovitelje: UNESCO, SAZU Slovenskoakademijo znanosti in umetnosti, Univerzo v Ljubljani, družboMediacarso, revijo Kras. Ob predlagani ustanovitvi Organizacijeza suhi zid Slovenije so poslale pisma stanovske organizacije vsvetu:CERAV, Centre d'Etudes et de Recherches surl'Architecture Vernaculaire, ParisARTE, Asociacion por la Arquitectura rural Tradicional deExtremadura, Caceres4 Grada - DRAGODID, Komiža HrvatskaAMPS, Alleanza Mondiale per il Paesaggio Terazzato,Arnasco GenovaISIS Symmetry, Int. Society for the Interdisciplinary Studyof Symmetry, Melbourne - BudapestUvodni plenarni predavanji sta imela profesor Juvanec in docentZupančič. Prof. Borut Juvanec je podal oris arhitekture kamna,kaj vse je v kamnu mogoče in kaj vse je človek s kamnomsestavil. Naslov je Kamen, Kras, arhitektura. Kamen je edenprvih gradnikov človekovega bivališča. Kompozicije iz kamnapa niso le bivališča, so tudi svetišča, objekti za prikazovanječudeža ali napovedovanja sreče, so grobnice, pasti in uporabniobjekti za pridobivanje vode, pa za pospeševanje plodnosti talin zdravja, zaščite, celo pred kugo. Docent Domen Zupančičje predstavil ekonomiko kot enega vodil pri konstruiranjuelementov v kamnu. Naslov njegovega nastopa je bil Splošnioris ekonomike z vidika izumljanja prostorskih oblik.Ekonomika je pomembnejša kot mislimo: posebej vpliva naoblikovanje kompozicij v kamnu. Analitična predstavitevobjekta mora zagotoviti kritično presojo, da ga lahko objektivnoumestimo v arhitekturo.Predavanja:Pomen Krasa za krasoslovje, akademik prof. dr. AndrejKranjc, SAZU LjubljanaZa odstiranje problematike Krasa je predavanje akademikaKranjca izjemnega pomena. Pregled poimenovanja in umeščanjaprostora sega v predzgodovino, saj so jo že Rimljani povzeli kotCarsus, prva slovenska inačica pa sega vsaj v deveto stoletje.Prostor kraškega sveta sega po Hohenwartu (1830) od Vidmapreko našega Krasa in Dalmacije, Hercegovine, Albanije doGrčije, na Zakintosu.Politika krša: krajobrazi integracije, dr Jadran Kale,Univerzitet u Zadru, Gradski muzej ŠibenikKrajinske značilnosti kraškega sveta so se od antičnihcenturij, skozi fevdalizem do polpretekle dobe prisiljenegaindustrializma le malo spreminjale: gre za kamen in zaekonomiko, za tehnologije agrikulture in živinoreje. Danes smopriča oživljanju snovne in nesnovne kulturne dediščine, zato soposegi v organizacijo ohranjanja toliko pomembnejši.Prazgodovinska gradišča – oblika poselitve na Krasu,prof. ddr. Mitja Guštin, Univerza na Primorskem, Inštitut zadediščino SredozemljaPomembna informacija o številu kamnitih struktur izpredzgodovinske dobe preseneča: ne zaradi števila, pač pa1

2011/3 ARThe methods of using stone for defensive purposes (walls, forts)should be included in a system representing the karstic world ashaving the oldest stone constructions.Bioclimatic Architecture, the symbiosis between people andwater in Bosnia and Herzegovina, Prof. Ahmet Hadrović,Dean, University of Sarajevo, Faculty of ArchitectureWater is the key element in the symbiosis between peopleand nature. Architecture enacts this symbiosis. Examples inHerzegovina corroborate this statement.Wells in the Karst: the phenomenon, construction types,forms, Eda Belingar, ZVKDS (Institute for the Protection ofCultural Heritage), Nova GoricaA review of karstic water wells requires a system involvingtechnological, formal and usage criteria. Wells in the Karst areeither open or closed, for private or public use, and their contentand ownership are more or less indicated.The Karst in the heart and eyes, Jadran Sterle, RTV LjubljanaThe Karst has a particular visual image, in which rustic identityand today's 'urban-rural' culture intertwine, a composition ofboth. This composition has to provide a higher value. Withthe aid of today's technologies, we must cultivate it, develop itand above all publicly show it. All factors must be taken intoconsideration: the virtual and the physical, and the spiritualvalues of the people who with their way of seeing and feelingcontinue to enrich this heritage. A presentation must include allthese elements.Dry stone wall – a habitat, Dr. Andrej Gogala, Museum ofNatural Science of SloveniaAn exceptionally interesting presentation of life among thestones as only a dedicated biologist could produce - one whodiscovers, sees and knows the secrets of life which usuallyremain hidden from the average person. The presentation of thismodest life also illustrates human efforts to survive among thestones from pre-history to the present.Oral traditions about the Karst landscape, Assistant Prof.Katja Hrobat Virloget, University of Primorska, Science andResearch Centre (ZRS)There is an important area of human culture which is linked withspace (death, for example, is linked with boundaries) which isall too little investigated and known to the public, includingresearchers. The other world, oak and cadastral boundaries, bearwitness to this fact. An example is Baba, a figure from the karsticworld, who is also an archaic pan-European mythical figure.Creating Karst cultural heritage between theory andpractice, Dr. Jasna Fakin Bajec, Research Centre of theSlovenian Academy of Sciences and Arts (ZRC SAZU)Understanding cultural heritage also involves the significanceof preserving and protecting cultural artefacts of our forebears.Solitary rocks in the popular tradition of Lokev, Boris Čok,master builder of dry stone walling, LokevSolitary rocks are particularly shaped stones or stone structureswhose shapes have prompted people to adopt them and bestowwith special characteristics; these may be physical (their extent),mythical, quite practical (water, survival) or merely visual(height, similarity, form). The values of these characteristicswere generated by people, and their understanding of the valuesrepresented by shapes, names and beliefs. Around Lokev,evidence for this phenomenon is abundant.The cultural heritage of North Velebit – characteristics,interpretation, models of revitalisation and sustainableuse, Rene Lisac, architect, trainee researcher at the Universityzaradi našega neznanja. Zidovi, ki označujejo kulturo nekdanjihprebivalcev, še stojijo in bi jih bilo treba predvsem predstavitiširši javnosti. Način uporabe kamna v obrambne namene(zidovi, gradišča) moramo kot najstarejše kompozicije vključitiv predstavitveni sistem kraškega sveta.Bioclimatic Architecture, the symbiosis between people andwater in Bosnia and Herzegovina, prof. dr. Ahmet Hadrović,dekan, Univerzitet u Sarajevu, AFVoda je ključni element simbioze človeka z naravo. Arhitekturato simbiozo udejanja: s svojimi elementi ji omogoča delovanje,istočasno pa spreminja krajino, da ta postane še pomemnejšielement človekovega posega vanjo. Primeri iz Hercegovine topotrjujejo.Vodnjaki na Krasu, pojav, načini gradnje, oblike, EdaBelingar, ZVKDS Nova GoricaPregled kraških vodnjakov zahteva sistem po tehnologiji, pooblikah, po uporabi. Vodnjak na Krasu je odprt ali zaprt, zajavno ali za zasebno rabo, z bolj ali manj označeno vsebino inlastništvom.Kras v srcu in očeh, Jadran Sterle, RTV LjubljanaKras ima svojevrstno vidno podobo, kjer se prepletajo kmečkaistovetnost in današnja 'meščansko-podeželska' kultura. Sestavobeh mora zagotoviti višjo vrednost. S pomočjo današnjihtehnologij moramo to gojiti, razvijati in javnosti predvsempokazati. Upoštevanje vseh: navidezne in dejanske, fizičnepredstavitve in duhovnih vrednot človeka, ki s svojim videnjemin čutenjem bogati to dediščino tudi danes, v predstavitev jetreba vgraditi vse te elemente.Suhi zid – življenjski prostor, dr. Andrej Gogala, Prirodoslovnimuzej SlovenijeIzjemno zanimiv prikaz življenja med kamni, kot ga lahkoprikaže le predan biolog, ki odkriva, vidi in pozna skrivnostiživljenja, ki so navadnemu človeku običajno skrite. Predstavitevskromnega življenja ponazarja napore tudi preživetja človeka vkamnu, vse od prazgodovine do danes.Ustno izročilo o kraški krajini, doc. dr. Katja HrobatVirloget, Univerza na Primorskem, ZRSPomembno področje kulture človeka, ki je povsem presenetljivovezano na prostor (smrt na primer na razmejnice) je vse premaloraziskovano in v javnosti - tudi v strokovnih - premalo poznano.Onostranstvo, hrast in katastrske razmejnice so dokaz še danes.Primer je baba, ki kaže v vseevropskem prostoru arhaičen mitskilik, ne le v kraškem svetu.Ustvarjanje kraške kulturne dediščine med teorijo in prakso,dr. Jasna Fakin Bajec, Znanstveno raziskovalni center SAZURazumevanje kulturne dediščine vklučuje tudi pomenohranjanja, zaščite in varovanja kulturnih stvaritev prednikov.Kamniti osamelci v ljudskem izročilu Lokve, Boris Čok,mojster suhega zidu, LokevKamniti osamelci so kamni ali kamnite structure posebnihoblik, ki so jih zaradi tega ljudje posvojili in jim dodaliposebne lastnosti. Te so lahko fizične (doseg, razkorak …)ali tudi mitske, povsem uporabne (voda, preživetje …) ali levizualne (višina, podobnost, oblikovanost …). Vrednote so siljudje ustvarili sami, razumevanje vrednot pa je podkrepljeno zoblikami, s poimenovanjem, z verovanjem. Okolica Lokve je stemi dokazili izjemno bogata.Kulturna baština Sjevernog Velebita - karakteristike,interpretacija, modeli obnove i održivog korištenja, ReneLisac, arhitekt, mladi raziskovalec Sveučilišta u Zagrebu, AF(Martina Ivanuš, Grga Frangeš)2

AR 2011/3of Zagreb, Faculty of Architecture (Martina Ivanuš, GrgaFrangeš)The theoretical system of the culture of North Velebit, with itspastoral life-style and traditional high-mountain architecture isthe outcome of a serious scholarly investigation of architecture,ethnology and landscape architecture. Interesting gradedtransitions are described, which above all define architecture:size, form and details, which are the result of the availablematerials and environment, as well as people's requirementsand skills. The objective of the proposed model is to produce anactive system for preserving cultural heritage which will operateharmoniously from interpretation to implementation.Karst2011: the significance of vernacular architecturein training and education, Assistant Prof. Beatriz TomšičČerkez, University of Ljubljana, Faculty of EducationThe school system has usually ignored vernacular architectureand never mentions it. Endeavours to present the culture of ourforebears should be included throughout the whole of a person'seducation, from nursery school to university if we wish to keepour culture alive. In the case of stone, the task is simple, asstudents are exposed to both theory and practice in the naturalenvironment. The Karst2011 project has produced some goodresults in this context.The Karst and Lipica, Nataša Kolenc, architect, Lipica StudFarmThe Karst and Lipica Stud Farm are linked together by thelandscape and karstic phenomena. Hence, issues which at theStud Farm are additionally linked to economics, tourism andtechnological processes. The Lipikum Museum adds the culturalcomponent. The Museum is an example of good practice interms of museology issues, presentations and the arrangementof space.The conference concluded with the adoption of conclusionson the process for establishing the Dry stone Organisation ofSlovenia and by setting up the organisation of the Karst2011project. One of the first sub-projects of Karst2011 will also 'Thecultural landscape of the karstic world', a kind of live museum ofthe karst from the historical perspective from Udine to Zakintos.The current issue mainly contains conference papers. I hope youenjoy them.Teoretski sistem kulture severnega Velebita s pašniškimnačinom življenja in planšarsko arhitekturo je plod resnegaznanatvenega in raziskovalnega arhitekture, etnologije inkrajinarstva. Zanimivi stopničasti prehodi definirajo predvsemarhitekturo: velikost, oblikovanost in detajle, kar je ploddosegljivih materialov in okolja, pa potreb in možnosti ljudi. Ciljpostavljenega modela je postavitev aktivnega sistema ohranitvekulturne dediščine, ki teče od interpretacije do izvedbe skladno.Kras2o11: pomen vernakularne arhitekture v vzgoji inizobraževanju, doc. dr. Beatriz Tomšič Čerkez, Univerza vLjubljani, Pedagoška fakultetaŠolski sistem je do zdaj praviloma vernakularno arhitekturoprezrl in je sploh ni omenjal. Napori za predstavljanje kulturenaših dedov že od vrtca in vse do univerze so nujni, če hočemoohraniti kulturo tudi na tem področju. Na primeru kamna je to šenajbolj preprosto, saj dobijo učenci teorijo in prakso prikazanov naravi. Projekt Kras2o11 kaže v tem kontekstu že kar nekajrezultatov.Kras in Lipica, Arhitektka Nataša Kolenc, Kobilarna LipicaKras in Kobilarna Lipica sta povezani s krajino in s kraškimipojavi. Od tod problematika, ki je v Kobilarni vezana še naekonomiko, na turizem in na tehnološke procese. Kultura jevključena z muzejem Lipikum, ki je vzorčen primer dobreprakse, tako v problematiki muzealstva, predstavitev in urejanjaprostora.Konferenca je končala delo s sprejetjem sklepov: o začetkupostopka za ustanovitev Organizacije za suhi zid Slovenije in zoblikovanjem organov Projekta Kras2o11, v okviru katerega boeden prvih podprojektov tudi 'Kulturna krajina kraškega sveta',nekak živi muzej krasa v zgodovinskih okvirih med Vidmom inZakintosom.V reviji so pretežno članki z nastopov konference. Upam, davam bodo všeč.Editorurednik3

2011/3 ARČlanki / Articles

Jelena UršičZnanje, izkušnje in zabava v kamnuKnowledge, experience and entertainment involving stone2011/3 ARUDK 728:622.35COBISS 1.02prejeto 10. 12. 2011izvlečekDanašnja mladina skoraj več ne pozna orodja, kaj šele postopkovročne obdelave kamna in redko kdo še zna sezidati pastirsko hiško.Da bi to dosegli, jim moramo kamen kot material približati zizkušenjskim učenjem. Prostorsko oblikovanje, katerega del je takokamnoseška obrt Krasa, kot suhozid tega področja, mora upoštevativse bistvene prvine, ki določajo fenomen arhitekture, tako estetskokot funkcionalno. Najlažje spoznanje teh prvin pa se skriva v nudenjudoločene izkušnje v prostoru, ki učencem pomaga pri spoznavanjukompleksnosti arhitekture. Ob pravilnem usmerjanju posameznikaoziroma skupine lahko učencem na podlagi lastne izkušnjeprikažemo vrednost dediščine in smisel njenega ohranjanja. Učencitako kompleksno vedo, kot je arhitektura doživljajo na lastni koži,jo ponotranjijo in bolje razumejo. Otroci, ki uporabljajo senzoričnemateriale, ne postanejo samo spretnejši z rokami, ampak dosežejotudi večjo stopnjo občutljivosti za dražljaje iz zunanjega okolja, kinenadoma postane bogatejše, ker lahko z izostrenimi čuti v njemopazimo veliko podrobnosti, ki za nekoga brez teh izkušenj niso vidne.Vzgoja in izobraževanja otroka, ki ima izostrene čute za materiale,okolico itd., o ohranjanju dediščine in vrednosti te, je bistveno lažje,saj sam pozna ali lahko zbere informacije, ki te idejo podkrepijo.ključne besedekraška hiša, dediščina, kamen, izkušenjsko učenje, senzoričnimaterialiNatečaj Kraška hiša 2011Kras je pogosto opisan kot "…krajina izjemnega pomena z vsosvojo naravno in kulturno dediščino ter lastno razpoznavnoarhitekturno identiteto." [Lah, 2008, str. 94] Te značilnearhitekturne identitete nikakor ni moč zanikati še najmanj, ko jegovora o kamnoseški dediščini in kamnu, kot materialu, ki je bilKraševcu najbliže. Čeprav je v preteklosti skoraj vsak Kraševectako ali drugače, kot pastir, kmet ali obrtnik, poskusil ustvarjativ kraškem apnencu ali z njim, je danes to skoraj izginilo.Izgublja se znanje o obrti in navadah, ki so toliko časa krasilein funkcionalno dopolnjevale prostor. Današnja mladina skorajne pozna več orodja, kaj šele postopkov ročne obdelave kamnain redko kdo še zna sezidati pastirsko hiško. A vendar kljubtemu pričakujemo in želimo, da bo ta ista mladina spoštovaladediščino, ki jo ta material nemalokrat nosi.V želji, da bi učencem osnovnih šol na Krasu približala dediščino,sem leta 2010 začela z organizacijo natečaja Kraška hiša.Ta je bil zasnovan kot večina natečajev – otroci so ustvarjali,učiteljice izbrale, komisija ocenila in nagradila. Cilj natečaja ježe od samega začetka otroke spodbuditi k pozitivnemu odnosudo kulturne dediščine in ozaveščati o pomenu te za ohranjanjeznačilne podobe Krasa. Vendar klasična oblika natečaja ni velikopripomogla k temu, da bi mladostniki ponotranjili vrednote inideje ohranjanja dediščine. Zato sem se letos odločila, da samnatečaj nadgradim z različnimi delavnicami in predavanjem. Pritem sem sledila smernicam izkušenjskega učenja in nekaterimidejam Montessori pedagogike. Nastala je zaključna prireditevnatečaja, ki je potekala 26. 9. 2011 v Pliskovici. Obsegala jepredavanje o kraški arhitekturi ter delavnice klesanja črk,fotomontaže in starih pastirskih iger, ki so še toliko bolj zaživelev tipični kraški vasi.abstractYoung people today are almost completely ignorant of the tools, letalone the methods of manually working stone, and very few of themstill know how to construct a small shepherd"s house. Nonetheless, weexpect and wish these same young people to respect the heritage thatis very often contained in this material. In order to achieve this, wehave to make the stone familiar to them through experiential learning,which will influence their attitude to heritage in stone and the craftof stone masonry spatial design – which also includes both the craftof stone masonry in the Karst and the dry-laid stone wall – mustconsider all the essential elements that determine the phenomenon ofarchitecture, both aesthetically and functionally. The easiest way forstudents to learn about these elements is by providing some experiencein space, which helps them understand the complexity of architectureChildren using realia become not only more dexterous, but alsodevelop a greater degree of responsiveness to external stimuli. Theenvironment suddenly becomes richer, because the senses which aremade more acute can perceive many details that are inaccessible tosomeone lacking these experiences. Raising and educating a childwith a more acute sense of materials, environment etc. to appreciatethe protection and the value of heritage is much easier, as such a childis well informed or able to collect information corroborating theseideas.key wordsthe Karstic house, heritage, stone, experiential learning realiaNajpomembnejši dogodek "dneva učenja in zabave", kotsmo ga poimenovali, je bila zagotovo delavnica klesanja črk,saj take delavnice za učence niso pogoste, v sklopu pouka paskoraj nemogoče. Čeprav preprosta delavnica s kosi domačegaPovirskega apnenca, nekaj dleti in macolami, na prvi pogledmarsikomu ni delovala zanimivo, kvečjemu nevarno, je učencezelo privlačila, saj tudi sami opažajo pomanjkanje takih izkušenj.Te jim niso samo pomagale pri porabi energije, ampak so jimprikrito pokazale in odkrile marsikaj. Tudi kaj takega česar se šene zavedajo. Verjamem, da jih je ta delavnica kljub preprostosti,ozaveščala o dediščini in jim skozi prijetne izkušnje sporočalazakaj jo je vredno ohranjati. Viden rezultat delavnice so njihoviizdelki, neviden učinek delavnice pa se bo pokazal kot pozitivnaizkušnja v interakciji s kamnom, ki bo vsekakor vplivala nanjihov odnos do kamnite dediščine in kamnoseške obrti.Izkušenjsko učenje za ohranjanje dediščineIzkušenjsko učenje je posebej primeren pristop poučevanjaprostorskega oblikovanja, ker je le-to izjemno kompleksnopodročje, katerega vrednoti, usmerja in obravnava mnogorazličnih ved in panog. Ta pristop se je izkazal kot uspešen tudiv tem primeru, čeprav sama delavnica ni obsegala običajnegaprocesa izkušenjskega učenja v šoli, ampak je nudila le del celoteoz. izkušnjo v kamnu, ki bo odzive dobila šele pri kasnejšemdelu.Prostorsko oblikovanje, katerega del je tako kamnoseškaobrt Krasa, kot suhozid tega področja, mora upoštevati vsebistvene prvine, ki določajo fenomen arhitekture, tako estetskokot funkcionalno. Najlažje spoznanje teh prvin pa se skriva vnudenju določene izkušnje v prostoru, ki učencem tudi pomagapri spoznavanju kompleksnosti arhitekture. Kako bogata bo47

AR 2011/3Jelena UršičZnanje, izkušnje in zabava v kamnuSlika 1: Interes in navdušenje nad klesanjem v kamnu so pokazala tako dekletakot fantje. Nalogo so oboji opravili enako uspešno.učenčeva zaznava, pa je odvisno od pripravljenosti in odprtostiobjekta zaznavanja. Pri slednjem je zelo pomembna vlogaučitelja, ki skupino ali posameznika pri njegovem zaznavanju inspoznavanju usmerja. Ob pravilnem usmerjanju lahko učencemna podlagi lastne izkušnje prikažemo vrednost dediščine insmisel njenega ohranjanja. Učenci tako kompleksno vedo, kotje arhitektura doživljajo na lastni koži, jo ponotranjijo in sevedabolje razumejo. [Tomšič Čerkez, 2006].Lastne in vodene zaznave prostora vplivajo na učenčevoustvarjanje, hkrati pa raznolikost teh zaznav spodbuja različnelikovne rešitve. Tak način dela je za učenca kvalitetnejši, aza učitelja zahtevnejši, saj nikoli ni mogoče predvideti vsehposledic izkušenj posameznika. Kljub temu moramo učitelji taknačin dela jemati kot izziv in primer kvalitetnega pouka ter bitifleksibilni in dinamični, da bo ura ali naloga, kar se da uspešnain dosegla svoj cilj.Izkušenjsko učenje kot način poučevanja prostorskegaoblikovanja prinaša tudi druge prednosti. Učenci priizkušenjskem učenju spoznavajo objekte v realni velikosti in iz"pravih" materialov, kar v šolskem okolju zaradi tehničnih težavni vedno mogoče. Obravnavane materiale doživljajo neposredno,obenem pa obravnava prostora v realni velikosti predvidevaFigure 1: Interest and enthusiasm for chiselling stone were shown by girls andboys alike. Both accomplished the task with equal success.drugačne oblikovne rešitve kot pomanjšan model ter ponujakvalitete, ki morda v pomanjšanem merilu niso hitro opazne. Priizkušenjskem učenju povezujejo svoje rešitve z drugimi aspektiin znanjem iz drugih predmetov, stavbe obravnavajo in razumejocelostno v kontekstu oziroma okolju v katerega so postavljene inše bi lahko naštevali. [Tomšič Čerkez, 2006]Vse omenjene karakteristike izkušenjskega učenja so prednostipri obravnavi arhitekturne dediščine. Kako bolje učenceprepričati v vrednotenje in spoštovanje vrlin vernakularne alipretekle arhitekture, kot da te vrline ali ugodnosti tudi samiobčutijo? Dobro zasnovano izkušenjsko učenje jih prav takousmerja in izobražuje za prihodnost, torej za situacije, ko bodosami prenavljali ali se odločali o usodi stavbne dediščine alikamnitih elementov. Če bodo imeli iz preteklosti pozitivne inprimerne izkušnje o stavbni dediščini in kamnu, bodo velikolaže spoznali, katere karakteristike je potrebno pri dediščiniohranjati.Montessori pedagogika in kamnoseška obrtPoleg izkušenjskega učenja interakcijo otrok s pravimi in stem včasih tudi nevarnimi materiali zagovarja več pedagoškihpraks. Med temi je tudi pedagogika Marie Montessori, ki teži k48

Jelena UršičZnanje, izkušnje in zabava v kamnuAR 2011/3Slika 2: "Roke ne uporabljajo samo v praktične namene, ampak tudi zapridobivanje znanja." [Montessori, 2006: 193]temu, da se otroke že v rani mladosti navaja na steklene in drugepredmete, ki jih običajno obravnavamo kot nevarne in se jimskušamo izogniti. Ti predmeti so lahko za otroka nevarni, kot jelahko nevaren tudi kamen. Se pa hkrati pri uporabi in nesrečahs takimi predmeti otrok nauči ravnanja z njimi in dobi izkušnjeiz prve roke, ki so zanj nepogrešljive. Večina teh materialovvključuje t.i. kontrolo napake, kar pomeni, da otroku omogočapovratno informacijo o pravilni uporabi ali rešitvi, ne da bi zatopotreboval pomoč učitelja. Enako velja za kamen kot material zaobdelavo ali gradnjo. [Montessori, 2006]V Montessori vrtcih so v okolje, v katerem se otroci zadržujejo,namesto igrač prisotni tudi tako imenovani Montessori alisenzorični materiali, ki so nastali kot plod dolgoletnegaraziskovanja in preizkušanja v različnih šolah po svetu. Ti sobistvo metode Marie Montessori in osnova njenega procesaučenja. Otrokom naj bi omogočali raznolike izkušnje z vsemičutili, z izjemo okusa. Torej z dotikom, vidom, vohom insluhom. Z njimi se bodo otroci priučili natančnejšega dojemanjamaterialov, okolice, fizičnih zakonov itd.Metoda Montessori pedagogike zagovarja delo s senzoričnimimateriali, saj to z vsakodnevno rabo izboljša čutno zaznavanje.Vendar urjenje čutnih zaznav ne more biti samo sebi namen,ampak mora biti del neke aktivnosti, ki vključuje tako um kotFigure 2: "Don't use your hands for practical purposes only, but also to acquireknowledge."gibanje. Kar klesanje vsekakor vsebuje. Otroci, ki uporabljajosenzorične materiale, kot je lahko tudi kamen, ne postanejosamo spretnejši z rokami, ampak dosežejo tudi večjo stopnjoobčutljivosti za dražljaje iz zunanjega okolja, ki nenadomapostane bogatejše, ker lahko z izostrenimi čuti v njem opazimoveliko podrobnosti, ki za nekoga brez teh izkušenj niso vidne.Čeprav je Maria Montessori, začetnica Montessori pedagogike,vpliv senzoričnih materialov preučevala predvsem pri otrocihdo šestega leta starosti, lahko to isto teorijo prenesemo nastarejše otroke in kamen, ker je ta kot material za učencepredvsem v praksi neznan. Ampak ravno zaradi nepoznavanja,prvih vtisov in okoliščin resničnega življenja v uporabnikuzbudi nepričakovane aktivnosti in opazovanje, kar je takopresenetljivo, kot tudi popolnoma naravno.Vzgajati in izobraževati otroka, ki ima izostrene čute zamateriale, okolico itd. je veliko lažje učiti o ohranjanju dediščinein vrednosti te, saj sam pozna ali lahko zbere informacije, ki toidejo okrepijo. Otrok jo tako tudi lažje ponotranji in jo razume.Oseba, ki dogajanja ali prostora okoli sebe, ne zazna dobro,teh informacij kasneje ne more uporabiti pri analizi in sintezidomačega okolja, arhitekture ali nasploh.49

AR 2011/3Jelena UršičZnanje, izkušnje in zabava v kamnuZaključekSoditi o takojšnjem učinku delavnic klesanja kamna je v temprimeru težko. Vrednotenje otežuje predvsem dinamika celegaprocesa in dejstvo, da izkušenjsko učenje v tem primeru ni biloizvedeno v celoti, saj otroci delavnice niso izpeljali kot projektali zaključeno celoto, ampak je ta le delec, izkušnja več, ki jimbo pomagal pri oblikovanju smiselnih in uporabnih rešitev,ko bodo naslednjič ustvarjali v kamnu ali soustvarjali domačiprostor. Njena največja prednost pa je vsekakor v tem, da bodozaradi lastne izkušnje, ti otroci sedaj opazili vrsto značilnostikamna in njegovega oblikovanja za katerega pred delavnico nisobili dovzetni in o njih niti niso razmišljali. Bolj bodo cenili delov kamnu in s tem tudi kamnito dediščino. Zaradi slednjega jesmiselno razmisliti o izkušenjskem učenju takega tipa v šolah inobšolskih dejavnostih, saj takih in podobnih izkušenj učencemin dijakom bistveno primanjkuje. Ideja je glede na količino snovio prostorskem oblikovanju pri likovnem pouku v osnovnih insrednjih šolah, rahlo utopična, ni pa nemogoča. Verjamem, da jesmiselno realne izkušnje v kamnu učencem in dijakom ponuditi,saj jih tako posredno učimo o ohranjanju kulturne in živedediščine, ter jim ponujamo kamen kot didaktični pripomoček,ki skriva veliko več znanja, kot se zdi na prvi pogled.Viri in literaturaLah, L., (2008): Ekomuzeji – oživljanje in varstvo arhitekturnedediščine. V: AR, Let. IX, št. 1, str. 56–63.Montessori, M., (2006): Srkajoči um. Uršulinski zavod za vzgojo,izobraževanje in kulturo. Ljubljana.Tomšič Čerkez, B. G., (2006): Izkušenjsko učenje prostorskegaoblikovanja. V: AR, Let. IX, št. 2, str.: 48–49.Verovšek, Š., Juvančič, M., (2009): Prepoznavanje prostorskih kvalitetmed mladostniki. V: Urbani izziv, Let. 20, št. 1, str.: 43–52.Zupančič, T., Novljan, T. et al., (2009): Konkretizacija pojmatrajnostnega prostorskega razvoja za oceno osveščenostiotrok in mladostnikov. V: Urbani izziv, Let. 20, št. 1,str. 33–42.Jelena Uršičursic.jelena@gmail.comŠolski center Srečka Kosovela Sežana50