Vsi komaj čakamo počitnice! - Pomurje.si

– 18. junij 2009 aktualno3Zlovešče nebo le nekaj trenutkov pred začetkom ujme v Murski Soboti:tak je bil pogled iz »Bangladeša« oziroma razbremenilnega kanala.Foto: Borut BencakKako dolgo boše žela toča?Žetev je v Pomurju najpomembnejšekmetijsko opravilo,zato se je pridelovalcikrušnih žit še posebej veselijo.Res je, da z odkupnimi cenamiv zadnjem času niso zadovoljni,saj je v času vednovečje globalizacije cena pomurskepšenice odvisna odcene na evropskih in svetovnihborzah, res pa je tudi, daje prihodek od prodaje krušnihžit eden od prvih kmetovihprihodkov v letu.Letošnja letina krušnih žit jebila obetavna. Do žetve pšenicenas ločita še kakšna dva tedna,prvi snopi ječmena pa so že padli.Žal pa proizvodnja v kmetijstvupoteka pod milim nebomin dokler pridelek ni na varnem,je njegova usoda negotova. Naravaje lahko kruta, klimatske spremembev zadnjem času pa tokrutost samo še povečujejo. Letosse je narava ponovno razbesnela,toča, ki je v začetku tednaklestila po Pomurju, pa je žetevmarsikje opravila pred rednimižanjci. Komisije, ki ocenjujejoškodo na kmetijskih posevkih inplodovih, so že na terenu in prveocene so skrb zbujajoče. Ponekodod pridelka ni ostalo nič inne bo se ga splačalo pospravljati,ponekod je zdesetkan in le redkaobmočja so imela srečo, da soušla najhujšemu. Vendar to zanjeni tolažba, saj so se poletna neurjašele začela in ne ve se, kaj nasše čaka do jeseni.Nekoč so nas pred točo varovaliz raketami. Učinkovitosti tovrstneobrambe naj se ne bi daloUkrepi po toči v poljedelstvuŠkoda na pšenici – klasi so prazni, zrnjani, škoda stoodstotna – žetve ne bo. Pregledatibo treba vsako posamezno nepožetonjivo pšenico in se odločiti, ali žetiali vse skupaj zmulčiti in podorati. Klasiso na prizadetih območjih prazni, pšenicapoležana, pa še zelo mokro je. Verjetnobo prišlo do ponovne rasti, do klitja preostalihzrn v klasih, kar bo zelo znižalo kakovost,pridelek pa bo okrnjen. Pojavilese bodo bolezni.Podobno velja za oljno ogrščico in krmnigrah. Pri obeh poljščinah bo na prizadetih območjihob spravilu lahko prišlo do raztrosa inbo še tisto, kar bi kmetje lahko poželi, padlo natla. Velja enako kot za pšenico, da je dobro pregledatiposevke in se potem odločati.Oljne buče: če je listje preveč poškodovano,je treba poseči po fitofarmacevtskem sredstvu(aliette flash 2,5–3,7 kg/ha, topas 0,25–0,5 l/ha), najprej pa pregledati posevke.Krompir: najprej je treba posevke pregledatiin se šele nato odločiti za ukrepanje. Vzelo kratkem času bo treba krompir zaščititi inga poškropiti z enim od fungicidov – najprejs kontaktnim (antracol, dithane, bravo, revus,ipd.), čez sedem do deset dni pa s sistemičnim(ridomil, galben, tattoo ipd.).Koruza: pred kakršnim koli ukrepom je trebapregledati vsako njivo posebej, počakati,da se polja osušijo, in šele potem izvajati določeneukrepe. Rano sejana koruza je imela na prizadetihobmočjih nekoliko več sreče, vendar nepovsod. Ker so bile rastline močnejše, so se tudiTriglav: 11 milijonovevrov škodeV Zavarovalnici Triglav ocenjujejo,da je torkova ujma na prizadetihobmočjih Štajerske in Pomurjapovzročila za 11 milijonov evrovškode. V soboški enoti zavarovalniceso včeraj do desete ure zjutrajprejeli 3000 prijav škode. A. B.dokazati, zato so jo opustili. Smopa imeli ob streljanju v oblake stočo vsaj občutek večje varnosti.Ko kmet ostane brez pridelka, jeogrožena tudi njegova socialnavarnost. Njegova odgovornostje, da si jo sam zagotovi, državapa mu pri tem lahko pomaga. Ssubvencioniranjem zavarovalnihpremij je bil v zadnjih letih natem področju narejen pomembenkorak naprej. Po podatkihpomurske območne enote ZavarovalniceTriglav so pomurskipridelovalci letos samo pri tej zavarovalnicizavarovali okoli 33tisoč hektarjev kmetijskih pridelkovin plodov. Če k temu dodamoše zavarovanja pri drugihzavarovalnicah, lahko zapišemo,da je zavarovan pretežni del posevkovin nasadov.Pridelka seveda pri zavarovalnicahni mogoče zavarovati, sajte povrnejo le škodo, ki nastanez izgubo pridelka. Zato bo trebav prihodnje več skrbi namenjatitudi drugačnim rešitvam, ki seponujajo. Samo povračilo škodeje za mnoge pridelovalce premalo.Z izgubo pridelka namreč izgubijotudi tržišče in poslediceso težko popravljive. Trg si je težkopridobiti in vinogradnik, denimo,ki zaradi izgube pridelkane more oskrbovati svojih kupcev,se znajde v težkem položaju.Tako kot zagotavlja denar za subvencioniranjezavarovalnih premij,bo morala država v prihodnjeveč denarja namenjati tudiza postavitev mrež proti toči. Paše o drugih oblikah obrambe, kibo obvarovala pridelek, bo trebarazmišljati. Letalski center v Mariboruopravlja obrambo predtočo z letali. Tudi Pomurci imamosvoj letalski center. Mar ne bikazalo poskusiti tudi pri nas?Ludvik KovačFotografija: L. Kovačlažje upirale vetru. Bilo je več listne površine.Koruza, ki je bila sejana po spravilu mnogocvetneljuljke, je bila ob neurju precej majhna, rastlineso bile bolj slabe, občutljivejše, tudi ukoreninjeneše niso bile tako močno. Te rastlineje vihar polomil, toča pa jih je razcefrala. Kjerniso vse rastline povsem uničene, je smiselnoposevke pustiti, ker se bo koruza še obrasla.Običajno se na prizadetih rastlinah pojavikoruzna bulava snet, ki dodatno kvari pridelekkoruze in kakovost zrnja, vendar je v tem času otem še težko govoriti. Ampak ne ukrepajte prehitro.Preden boste ukrepali, je treba pregledativsako njivo posebej, počakati, da sepolja posušijo, in šele potem izvajati določeneukrepe.Metka BarbaričKomentarEnergija in ujmeTorkova naravna katastrofa, ki ni bilaprva v letošnjem letu, odpira celo vrstoproblemov, ki se jih preprosto ne da večodpraviti ali spraviti zgolj in samo v okvirglobalnih podnebnih sprememb. Posegovv okolje v pomurskem okolju je bilo preveč,da bi šli mimo njih. Čas je, da se odgovorni,najprej politika in potem stroka,ustavijo in končno pregledajo vse, kar jebilo storjeno v preteklosti, in poskušajonajti rešitve. Enkrat temu okolju morabiti jasno, da je kmetijsko okolje, ki je bilood začetka sedemdesetih pa nekje do koncaosemdesetih stalno izpostavljeno intenzivnim agrarnim posegom vprostor. Predvsem tistim, ki so »dvigali produktivnost polj« do tistih količin,ki so jih dosegala najbolj rodovitna vojvodinska polja. Tu so intenzivnauporaba umetnih gnojil in monokulture, ki so uničile eno najboljzdravih pitnih vod. Zatem so jim sledili agromelioracijski posegi, kiso ustvarjali konglomerate obdelovalnih polj, za sabo pa so puščali odprtprostor. Zdaj ko je agrarno nasilje nekoliko popustilo, pa se ponovnodvigujejo energetiki, ki si brez kritičnega pomisleka želijo posega vreko Muro. Tu sicer ne oporekam akademiku dr. Jožetu Duhovniku, sicerpriznanemu strojniku, da če želimo Muro spraviti nazaj v normalneokvire, imamo dve možnosti, da zahtevamo od Avstrijcev, da rekoponovno odprejo, ali da jo sami ukrotimo s podobnimi ukrepi, kot so tostorili Avstrijci – torej z elektrarnami. S tem naj bi reko umirili in preprečilipretirano poglabljanje struge, ki se dogaja zdaj, in na drugi stranidobili potencial za namakanje. S tem je odprl vprašanje vodotoka inposledično tudi podal pozitiven nastavek za rešitev Mure. Tudi porečjeMure v sosednji Avstriji, predvsem na Štajerskem, vsaj kar se naravnihujm tiče, ni v bistveno boljšem položaju kot Pomurje in del Štajerske.Torej ne slepi trk v elektrarne, ampak tehten razmislek, kaj vse se dogajas podnebjem po agresivnejšem posegu sosedov v reko Muro. Dejstvoje, da so avstrijski posegi odprli agresiven vetrni koridor, vezan na rekoMuro, ki črpa svojo energijo iz alpskega in podalpskega sveta. Poseg vMuro na naši strani bi predvsem zaradi uničenja naravnega zaščitnegaprotivetrnega pasu ob reki Muri ta koridor še bolj odprl in ob spremembah,ki smo jim priča, bo izpostavljenost okolja hudim naravnimkatastrofam še večja. Po drugi strani pa se ne bo dalo izogniti drugemuekstremu – sušam. Če se ozremo v preteklost in na omenjene agrarneposege, so ti povzročili neprecenljivo škodo še z enega vidika, namrečmonokulture so vrhnjo plast humusa tako uničile, da bi namakanje,na katerega danes mnogi prisegajo, pomenilo dokončno uničenje rodovitnihpolj, ki se jih še da rešiti. Umetno dovajanje vode namreč dodatnopospešuje erozijo zdaj že tako plitve rodovitne zemlje. Navsezadnjebi ne samo Murska Sobota ampak tudi marsikatero drugo večje naseljenaletelo na problem čezmerne onesnaženosti zraka, če bi v njem opravilimeritve. Primer mesta Murska Sobota je namreč pokazal, da se neduši v slabem zraku zaradi urbanizacije, ampak zaradi neracionalne»agrarizacije«, posledica katere sta erozija in preslaba naravna protivetrnazaščita, ki bi preprečevala nanos »agrarnega smoga« v naselja. Podobnoje tudi z ujmami, če bi imeli ustrezne naravne protivetrne bariere,bi se večinoma lahko izognili katastrofalnim posledicam orkanov,če se že toči ne moremo.Nič ne bi bilo narobe, če bi si odgovorni za razvoj ogledali nekaterenaravne habitate, kot je gozd črne jelše, ki se še komaj drži pri življenju,in ob ogledu bi bilo dobro, da jim kdo kakšno reče o črpalnem potencialuna eni in sposobnosti pobiranja in predelave prahu jelše na drugistrani. Hkrati ne bi bilo nič narobe, če bi poslušali nekoga, da jim pove,zakaj so reševali goloseke obrežja Mure s hitro rastočimi kanadskimitopoli. Predvsem pa ne bi bilo slabo, da bi se predvsem odgovorni politikiz radgonskega konca pri starejših ljudeh z občutkom za dogajanjev naravi pozanimali, kaj pomeni odprtje vetrnega koridorja, ki se jezgodil ob podobnem neurju, kot smo jim priča danes, v apaškem koncuin ni bil saniran. Uničen pas so izkoristili in ga z melioracijskimi indrugimi posegi spremenili v njive. Posledice ta konec čuti še danes, sajso po statističnih podatkih naravne ujme v tistem koncu najpogostejšein tudi najhujše. Skratka trditev, da energetiki poskrbijo za ohranitevnaravnih biotopov, je premalo, kajti v času, ko se ti naravni zaščitni biotopiobnavljajo, se lahko zgodi katastrofa, in to ne samo ena. Zato ljudjeod politikov lahko upravičeno pričakujejo, da bodo končno začelirazmišljati in ravnati odgovorno. Brez sprenevedanja in izgovarjanjana stroko. Stroka je že vse ugotovila, le nekaj časa bi si lahko vzeli instrokovne odgovore predihali ali pa vsaj nekomu naročili, da to storiin jih o tem poduči.J. Votek

4 lokalna scena18. junij 2009 –Peta obletnica Rotary klubaMartjanciDobrodelnaavkcijaza KonradaTibautaiz MurskeSobote16 otrok bo dobilo brezplačnepočitniceRotary klub Martjanci je edini rotarijanskiklub v Prekmurju. V teh dneh je dočakalže svojo peto obletnico delovanja. Jubilejproslavili v gostišču Šinjor.V petih letih delovanja je postal Rotary klubMartjanci eden izmed zelo dejavnih tovrstnihklubov v Sloveniji. Organiziral je dobrodelnešportne, kulturne in druge prireditve. Nekatereod teh so že tradicionalne, kot npr. gledališkapredstava, golfski turnir, krvodajalska akcija,dražba darovanih umetniških del, koncertpevskega zbora, martinovanje in silvestrovanje.Martjanski rotarijski klub podpira ljudi v Pomurjuin tudi zunaj regije, za katere meni, da so potrebnipomoči za dostojno preživetje, pa naj greza otroke (sofinancira šolsko prehrano in izlete,pomaga pri nakupu ter postavitvi otroških igralin igrišč), matere z otroki (z doniranimi sredstvipomaga urediti varno hišo), nesrečne družine(ki ostanejo brez strehe nad glavo), dijake in študente(s štipendijami) ter zdravstvene ustanove(s sofinanciranjem prepotrebne opreme).Klub je nastal pred petimi leti na pobudo botraRotary kluba Maribor Center dr. Alojza Kolenca.Prvi predsednik martjanskega kluba je bil MatjažKovačič, ki sta ga nasledila Borislav Vrbanecin Dušan Grof, sedaj svoje predsedniško obdobjekončuje Jože Pavlinjek, julija pa bo to funkcijoprevzel Franc Maučec. In ravno v njegovem gostiščuŠinjor v Martjancih je pred kratkim v sodelovanjus skladom Ivana Krambergerja potekaladobrodelna avkcija slik in grafik priznanihslovenskih umetnikov, s katero so rotarijci zbraliveč tisoč evrov za nakup posebnega vozička zaprevoz po stopnicah za 56-letnega Konrada Tibautaiz Murske Sobote, ki ga je skoraj popolnomaohromila neozdravljiva amiotrofična lateralnaskleroza. Pri dražbi slik, ki jo je vodil DušanRadič, je pomagala tudi mis Slovenije Tadeja Ternar,prisostvoval pa ji je tudi že omenjeni dr. Kolenc.V ponedeljek zvečer pa je bil pri Šinjorjuše sestanek s starši in 16 osnovnošolskimi otroki,ki jim je Rotary klub Martjanci omogočil aktivnopočitniško letovanje v okviru Centra šolskih inobšolskih dejavnosti. Letovanje bo od 12. do 17.julija ob Kolpi.T. K.Črenšovski šolarji na obisku na BavarskemPrešernovci na BavarskemNemške družine navdušene nad znanjem nemščine učencev iz PrekmurjaUčenci in učitelji Osnovne šole FrancetaPrešerna Črenšovci so v začetku maja obiskaliBurgweinting, predmestje bavarskegamesta Regensburg, kjer so se srečali s starimiznanci – učitelji in učenci iz treh evropskihdržav, s katerimi sodelujejo v projektuComenius Šolska partnerstva. Domača šola,koordinatorica projekta, je ob koncu triletnegaprojekta pripravila srečanje, ki je ob »obveznemprogramu« vključevalo tudi ogled inobisk številnih znamenitosti mesta in dežele.Rohožník na Slovaškem, Dobritch v Bolgariji, Burgweintingv Nemčiji in Črenšovci v Sloveniji. To sokraji, od koder prihajajo šole, ki so se povezale v triletniprojekt z naslovom S pomočjo zgodb spoznatizgodovino naših evropskih sosed. V njem pa seučenci (in učitelji) niso seznanjali zgolj z zgodovinokrajev, regij in držav sodelujočih šol, pač pa so spoznalitudi običaje, navade in praznike, ob tem pa seučili nemščine, bolgarščine, slovaščine in, jasno, slovenščine.Slovensko šolo so na Bavarskem zastopaličrenšovski sedmošolci Anja, Barbara, Nuša, Peterin Sara. Družine, pri katerih so preživeli nepozabnihšest dni, so bile navdušene nad njihovim znanjemnemščine, sami pa očarani nad lepotami in legendamitega starega bavarskega mesta. Ogledali so sigrad kneginje Glorie von Thurn und Taxis, ki sloviOb slovesu so trdne roke sklenile, da sebo sodelovanje nadaljevalo tudi ob koncuprojekta, marsikatero (otroško) oko pa nimoglo skriti solza …Občinski svet Občine RadenciKategoriziranih kar88 kilometrovobčinskih javnih cestDa namenjajo v Občini Radenci posebno pozornostkategorizaciji občinskih javnih cest, jepotrdila tudi razprava na zadnji seji občinskegasveta. Na njej so namreč v prvi obravnavi potrdiliomenjeni odlok. Vedeti je treba, da se je radenskaobčina že konec leta 2007 odločila posodobitiodlok o kategorizaciji občinskih javnih cest.Zato je navezala stik s podjetjem Axis, d. o. o., izLjubljane.Na podlagi prejete digitalne osi cest so izdelali primerjalnoanalizo z nekaterimi predlogi novih odsekov.Tako so bili usklajeni vsi mejni odseki s sosednjimi občinami,junija 2008 pa so uskladili tudi podvajanje evidencz Zavodom za gozdove Slovenije. Kasneje je DirekcijaRS za ceste podala dodatne vsebinske pripombeglede nekaj odsekov javnih poti zaradi neustrezne voziščnekonstrukcije in nekaj lokalnih krajevnih cest.Po novem odloku je v Občini Radenci kategoriziranih23.859 metrov lokalnih cest, 3.030 metrov lokalnihzbirnih mestnih ali zbirnih krajevnih cest, 6.020Gostje iz Črenšovec so hospitirali pri pouku v šoli v Burgweitingu. Foto: M. H.po tem, da je celo večji kot Buckinghamska palača,obiskali Bavarski nacionalni park z redkimi živalskimivrstami (zobri, risi, volkovi), se po Donavi popeljalido samostana Weltenburg, kjer je najstarejšasamostanska pivovarna na svetu, ter si ogledali tudimesto Regensburg. Zadnji dan so se Slovenci odzvališe povabilu tamkajšnje pedagoške fakultete, s katerometrov lokalnih krajevnih ali mestnih cest ter 55.139metrov javnih poti. Skupno je torej 88.046 metrov občinskihjavnih cest. Velja še dodati, da sprejetje odlokane pomeni za radensko občino dodatnih finančnihobveznosti.Na seji so prav tako potrdili dopolnjen odlok o ustanovitvijavnega zavoda Zavod za turizem in šport Radenci.Bistveno je, da bo imel v prihodnje svet zavodanamesto petih sedem članov. Po novem bodo trije članiustanovitelja (doslej dva), svojega člana bodo imenovalitudi obe turistični društvi in izvajalci športa.Odločitev o izbiri in razrešitvi direktorja zavoda pa seprenaša na svet zavoda. Ker so se z leti potrebe po različnihdejavnostih OŠ Radenci močno povečale, saj neopravljajo samo osnovnošolskega splošnega izobraževanjain storitve menz, kot je bilo zapisano v odlokuo ustanovitvi iz leta 1997, so ga ustrezno dopolnili. Pohitrem postopku pa je sprejet tudi dopolnjen pravilnikza vrednotenje športnih programov v radenski občini.Milan JeršeNa predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja bosta prejela občinskipriznanji za leto 2009 Ivan Hajdinjak iz Boračeve za življenjsko delo pri razvoju občine insvojega kraja ter Društvo upokojencev Radenci za uspešno 25-letno poslanstvo in uspešnodelovanje, plaketo pa Anton Strniša z Janževega Vrha za požrtvovalnost pri reševanjumladega življenja. Nova članica nadzornega odbora je postala Nataša Mitev iz Boračeve.OŠ Franceta Prešerna Črenšovci začenja novo sodelovanje;že jeseni bodo namreč črenšovsko šolo obiskaliregensburški študentje, ki jih zanima slovenskišolski sistem od vrtca do univerze. Pripravili bodonekaj nastopov in hospitacij ter si seveda ogledalitudi lepote naše dežele.B. B. P.Čez eno leto pitnavoda v Črncihin MahovcihŽupan Občine Apače dr. Darko Anželj in direktorCestnega podjetja iz Ljubljane BojanHočevar sta podpisala pogodbo o gradnji vodovodamed Črnci in Mahovci. S tem se v apaškiobčini začenja dolgo pričakovan projektoskrbe prebivalcev s pitno vodo.V okviru projekta bo ljubljansko Cestno podjetje,ki je bilo na javnem razpisu izbrano kot najugodnejšiponudnik, zgradilo cevovode v dolžini 5,2kilometra, s čimer bodo omogočili priključitev navodovodno omrežje 93 gospodinjstvom v Črncihin Mahovcih. Sestavni del tega projekta je bila tudilanskoletna zgraditev druge celice vodohrana v Lešanahza 180 kubičnih metrov vode, s katero so zagotovilizadostne količine vode za gospodinjstva inpožarno varnost.Celotna naložba z dograditvijo vodohrana znašamilijon evrov in jo v višini dobrih 535.000 evrov financiraEvropska unija iz Evropskega sklada za regionalnirazvoj, preostalo je zagotovila občina izsvojega proračuna, pri tem pa je posel s Cestnimpodjetjem vreden 680.000 evrov z DDV-jem. Po pogodbise morajo dela končati do 20. aprila prihodnjeleto, izbrani izvajalec del pa je zagotovil tudi najdaljšogarancijsko dobo, enajst let, kar je po besedahDarka Anželja dodatno jamstvo, da bo naložba opravljenakakovostno.Zagotavljanje kakovostne pitne vode vsem občanomApač, ki spadajo v sistem C načrtovanega pomurskegavodovoda, še naprej ostaja odvisno od izvedbeprojekta Oskrba s pitno vodo Pomurja, prikaterem bo občina Apače sodelovala s kar 6,2 milijonaevrov, kar bo eden od največjih finančnih vložkovmed občinami z desnega brega Mure. P. K.Pri dobrodelni dražbi rotarijcev je pomagalatudi slovenska mis Tadeja Ternar.Foto: T. K.Pomurski socialni delavciimajo novega predsednikaV domu starejših v Radencih je bil redni letni občni zbor Društva socialnihdelavcev Prekmurja in Prlekije. Za uvod so zbrani prisluhnili dr. Suzani Oreški,ki je spregovorila o novem Zakonu o duševnem zdravju, ki bo začel veljati 12.avgusta. Na občnem zboru društva, ki povezuje več kot 120 socialnih delavcev,pa je bilo ugotovljeno, da je v lanskem letu veliko dejavnosti opravilo vsehosem sekcij, kolikor jih deluje v okviru društva. V letošnjem letu bodo nameniliposebno pozornost izobraževanju članstva in druženjem. Naslednji dve letibodo vodstvene funkcije opravljali socialni delavci z območja Upravne enoteGornja Radgona, tako je bila funkcija predsednika zaupana Petru Ornigu izradgonskega centra za socialno delo, Bojan Kuzma iz doma starejših v Radencihpa je bil imenovan za tajnika društva. Franci KlemenčičFoto: Fr. Kl.

– 18. junij 2009 gospodarstvo5Za enako delo pomurskemu delavcu nižja plača,kot jo dobi stanovski kolega v SlovenijiLe pomurski gradbincis plačami nad branžo11 odstotkov zaposlenih v pomurskem gospodarstvu z minimalno plačoPovprečna plača na zaposlenegav pomurskem gospodarstvuje bila lani za petinonižja od slovenskega povprečjain je znašala dobrih tisočevrov bruto. S povprečji pa jetako, da rezanje vrhov s tistimiz dna vedno zamegli pravopodobo. Tudi v Pomurjuimamo najbolje in najslabšeplačana delovna mesta ternajboljše in najslabše dejavnostipo plačah, pa tudi onevmes, a podrobnejši vpogledv statistiko razkrije, da smozaposleni v Pomurju kar pospisku za enako delo slabšeplačani od poklicnih kolegoviz slovenskega povprečja.Povprečna bruto plača na zaposlenegav letu 2008 v nekaterih pomurskihgospodarskih družbahPodjetje Povprečno število Povprečna mesečnazaposlenihbruto plača(na podlagi ur)na zaposlenegaSGP Pomgrad 43 2.171Radenska 240 1.480Reflex 358 1.476Nafta Petrochem 221 1.281Farmtech 178 1.279Nafta Geoterm 70 1.262Makoter 131 1.225Pomurske mlekarne 181 1.147Segrap 115 1.186Arcont 613 1.057SGP Gradnje 210 1.056Terme 3000 447 1.063Panvita MIR 206 1.024Panvita Agromerkur 105 883Mura 2760 692*Podatki so iz poslovnih bilanc za leto 2008 – izračun bruto plače: povprečni mesečni strošekza plače/povprečno št. zaposlenih.Le pomurski gradbincis plačani nadstanovskimi kolegiPod prvo meglico, ki jo odstiramos podrobnejšim vpogledomv podatke, ki jih je zbrala AgencijaRS za javnopravne evidencein storitve (Ajpes), vidimo, da soedino pomurska gradbena podjetja(v Pomurju jih deluje 19) zaspoznanje presegla povprečno izplačanoplačo v gradbeništvu vslovenskem merilu, vsa druga pa,čeprav iz enake dejavnosti, zaostajajoza slovensko ravnijo. Takotudi podjetja z dejavnostjo, ki v regijiizplačuje najboljše plače. To je42 podjetij, ki se ukvarjajo s storitvamiinformatike in komunikacije,in 154 podjetij, ki se ukvarjajo sstrokovnimi, znanstvenimi in tehničnimidejavnostmi. V obeh dejavnostihsicer s plačo zaostajajoza sorodnimi podjetji po Sloveniji,vendar sta edini dejavnosti, kista s plačanimi prestopili lani izplačanopovprečno bruto plačona zaposlenega v gospodarskihdružbah v Sloveniji. Informatorjiin komunikatorji so lani v povprečjuprejeli bruto plačo 1.473evrov ter strokovnjaki in znanstveniki1.423 evrov bruto plačo.Podrobnejša statistika o plačahv regiji tudi razkriva, da regijomočno zaznamuje predelovalnadejavnost, ki kot delovno intenzivnav 185 gospodarskih družbahzaposluje veliko delavcev. Lani jeznašala njihova povprečna plača955 evrov ali za 21 odstotkov manjod slovenskega povprečja.Letos s plačamiv pomurskemgospodarstvu ničboljše – minimalnoplačo prejema 11odstotkov zaposlenihPomurske gospodarske družbes sedežem v Pomurju so za marecprijavile 17.710 zaposlenihdelavcev (zaposlenih na podlagiur), ki so prejeli dobrih 19 milijonovevrov za plače ali v povprečju1.077 evrov na enega. Minimalnoplačo, ki znaša od lanskega avgusta589,19 evra, je prejelo 1.896 delavcevali kar dobrih 11 odstotkovvseh zaposlenih v pomurskem gospodarstvus plačami po kolektivnipogodbi. Plačo je prejelo tudi 516zaposlenih, za katere kolektivnapogodba ne velja. Slednji so marcazaslužili 1,7 milijona evrov ali vpovprečju vsak 3.408 evrov bruto.V Sloveniji je marca delalo v gospodarskihdružbah 487.061 delavcev,ki so zaslužili 654 milijonovevrov, povprečna izplačanabruto plača na zaposlenega pa jeznašala 1.343 evrov. Minimalnoplačo je prejemalo 19.675 zaposlenih(4,2 odstotka), povprečnaplača po kolektivni pogodbi paje znašala 1.239 evrov. Plačo pa jeprejelo tudi 21.734 zaposlenih, zakatere kolektivna pogodba ne velja,v povprečju pa je vsak zaslužil3.554 evrov bruto.Plača v javnemsektorju za več kotpolovico višjaMarca letos je bilo pri pravnihosebah javnega sektorja v Pomurju,torej podjetjih ali zavodih, ki soneposredni ali posredni proračunskiporabnik, zaposlenih 6.622 ljudi,ki so skupno prejeli za plače11,3 milijona evrov ali v povprečjuvsak 1.709 evrov. Plačo po kolektivnipogodbi so izplačali 6.420 zaposlenim,v povprečju 1.664 evrovbruto. Kolektivna pogodba ne veljaza 202 zaposlena, katerih marcaizplačana plača je bila v povprečju3.127 evrov. V Sloveniji je prejeloplačo v javnem sektorju 156.301ljudi, vsak povprečno 1.830 evrov.Povprečna plača po kolektivni pogodbije znašala 1.789 evrov, 3.806zaposlenih, za katere kolektivnapogodba ne velja, pa je v povprečjuzaslužilo 3.497 evrov.Majda HorvatSlab izplen razvojnih sredstevv prleških občinahV vreči za razvojneprojekteostaja 481milijonov evrovEnajst občin, povezanih v Območni razvojni svet za območjePrlekije, je do zdaj izkoristilo le dobrih deset odstotkovsredstev za razvojne projekte, ki so predvideni v programskemobdobju 2007–2013. Analizo črpanja sredstev izEvropskega sklada za regionalni razvoj in tudi razloge zamajhen izkoristek so predstavili na zadnji seji razvojnegasveta, ki je potekala v Zgornjem Konjišču v apaški občini.Pregled namenskih vlaganj kaže, da so občine glede na zaostalostin potrebe območja pričakovano največ pozornosti namenilepodročju infrastrukture in prostora, kar potrjujejo tudi zbrani podatki,po katerih so po do zdaj sklenjenih pogodbah za vlaganja vinfrastrukturo in prostor, največ za rekonstrukcijo cest, izkoristiledobrih 29 milijonov evrov od predvidenih 345 milijonov. Na trehdrugih področjih – razvoju človeških virov, globalni konkurenčnostiin izboljšanju učinkovitosti države – so bile uspešne zlasti pri prvem,saj so izkoristile več kot polovico za to namenjenih sredstev.Direktor Prleške razvojne agencije Goran Šoster je na seji pojasnil,da razmeroma majhen izkoristek sredstev ne gre na račun nepripravljenostiobčin, ampak bolj na račun države, saj so pri prijavljanjuna razpise omejeni z višino razpisanih državnih sredstev, podrugi strani pa je na državni ravni prihajalo do administrativnih zamud,kar je spet upočasnilo projekte. Ker je enajstim prleškim občinam,osmim iz pomurske in trem iz podravske regije, do zdaj uspelopridobiti skupno le 57 od 538 milijonov evrov, kolikor jih je doleta 2013 na voljo v Evropskem skladu za regionalni razvoj, Šosterpričakuje, da bodo v prihodnje dinamiko črpanja pospešile, je paobčinske predstavnike opozoril, da ne bo več mogoče za evropskasredstva kandidirati s cestnimi programi, vsaj ne v tolikšnem obsegukot doslej, saj je Slovenija tu kvote že skoraj izčrpala.Po predstavljenih načrtih se bodo občine tako zdaj bolj usmerilev reševanje drugih infrastrukturnih težav, Občina Križevci priLjutomeru se bo denimo na prihodnjem razpisu potegovala za sofinanciranjegradnje kanalizacije v Ključarovcih, na visok deleževropskih sredstev pri načrtovani gradnji sekundarnega kanalizacijskegaomrežja Apače–Segovci računa tudi apaška občina, na Razkrižjupa si za nadaljevanje gradnje kanalizacije obetajo pol milijonaevrov iz evropske blagajne.Petra KranjecZa v o d Re p u b l i k e Sl o v e n i j e za zaposlovanjeNa Zavodu Republike Slovenije zazaposlovanje, OS Murska Sobota je trenutnorazpisanih več kot 185 prostih delovnih mest.Delodajalci imajo največje potrebe vgradbeništvu in živilskopredelovalni industriji.Najbolj iskani delavci v tem tednu:delavec brez poklica – 53; ključavničar – 10; poštni manipulant – 3;prodajalec – 4; kuhar – 7; natakar – 9; ekonomsko-komercialni tehnik – 3;mesar – 15; tesar opažev – 30; računovodja – 1; strojni tehnik – 2; ekonomsko-komercialnitehnik – 4; elektrikar energetik – 7.Iščejo se tudi:inženir gradbeništva – 1; dipl. inženir gradbeništva – 6;prof. razrednega pouka – 1; univ. dipl. bibliotekar – 1;dipl. inženir zootehnike – 1; univ. dipl. inženir živ. tehnolog – 1.Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnihprostih delovnih mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdetena uradih za delo, v CIPS-ih in na internetni strani www.ess.gov.si.Praznovanje 30-letnice OOPZ Gornja RadgonaKdo pa vam je to delu za radgonske obrtnikeSvojim članom je radgonska obrtno-podjetniška zbornica podarila gledališko predstavo ter izdala katalog obrti in podjetništvaObmočna obrtno-podjetniškazbornica Gornja Radgona(OOPZ) praznuje v temletu 30-letnico organiziranegadelovanja, čeprav tradicijaobrtništva v štirih občinah(Gornja Radgona, Apače, Sv.Jurij in Radenci) sega daleč vprejšnje stoletje.Kljub vsem težavam, najsi bo administrativnimali gospodarskim,so dobri obrtniki vedno preživeli.Pri tem pa jim je bila v veliko pomočprav njihova stanovska organizacijas sedežem na Trgu svobode9 v Gornji Radgoni, katerepredsednik je Vlado Rojko, mednjenimi ustanovitelji pa so bili:Slavko Lončarič, Jože Praprotnik,Marica Firšt, Emerik Peterka, TončekStranjšak, Jože Budja, FrancJakopec, Branko Kocovan in PeterFridau, prva člana nadzornegaodbora pa sta bila Ludvik Fekonjain Edvard Teršek. Slovesnost ob30-letnici delovanja OOPZ GornjaRadgona je bila minuli četrtek, koso si vsi zbrani gostje ogledali pripravljenorazstavo Obrt skozi čas,po slovesni akademiji pa so si ogledališe uspešno gledališko predstavo,monodramo odličnega igralcaBorisa Kobala na temo obrtniškihdel z naslovom Kdo pa vam je todelu. Od ustanovitve do 1988.leta je zbornici predsedoval SlavkoLončarič, nato pa vse do 2002.leta sedanji gornjeradgonski županAnton Kampuš. Nato je predsedovanjeprevzel Tomaž Dresler,od 2006. leta dalje pa je predsednikVlado Rojko. Skupno številočlanov maja letos je 423, od tega je392 samostojnih podjetnikov in 31gospodarskih družb. Največ se jihukvarja z zaključnimi deli v gradbeništvu,prometom, storitvami ingostinsko dejavnostjo.Prvi mož gornjeradgonskihobrtnikov Vlado Rojko je v svojemgovoru tudi povedal: »V tem časune moremo mimo besede recesija,ki je globoko posegla v naše vrste.Odločilno vlogo pri tem igradržava, ki določenih stvari ne razumeali jih noče razumeti in sodoločeni ukrepi nejasni oziromaneučinkoviti za malega podjetnikain obrtnika. Pri tem bi moraleimeti odločilno vlogo naše banke,ki nas ne spremljajo dovolj uspešno.Prepričan sem, da nas čakajoboljši časi, saj si današnje družbene moremo predstavljati brez nasobrtnikov in podjetnikov.«Bernarda B. Peček

6 kmetijstvo18. junij 2009 –Praznovanje dneva Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije v Murski SobotiZbornica je gonilna sila razvojaslovenskega podeželjaNajzaslužnejšim so na slovesnosti podelili priznanja za življenjsko deloNagrade KGZS za življenjsko delo so prejeli (od leve sedijo) Stanko Čurin, Leopold Frelih,Milena Kulovec, Evgen Sapač in Janez Žampa (dr. Franc Zagožen se zaradi bolezni slovesnostini mogel udeležiti). Foto: Ludvik KovačLetošnji dan Kmetijsko-gozdarskezbornice Slovenije sočlani te največje slovenskekmečke stanovske organizacijezaznamovali v osrčju slovenskegakmetijstva, v Prekmurju.Udeleženci prireditvez vseh koncev Slovenije so dokonca napolnili dvorano PartyMaxa v soboškem CentruMaximus, kjer jih je pozdravilpredsednik Kmetijsko-gozdarskezbornice Ciril Smrkolj, ovlogi zbornice v sedanjih razmerahpa je spregovoril predsednikzborničnega uradaIgor Hrovatič.Ustanovitev Kmetijsko-gozdarskezbornice Slovenije, ki jebila po dolgotrajnih pripravah inusklajevanjih ustanovljena sredimaja leta 2000, je narekovala potrebapo močnem interesnem zastopanjukmetijstva in kmetovter vseh, ki se ukvarjajo s kmetijstvom,v devetih letih pa je upravičilapričakovanja. Postala ni lezastopnik kmetijstva, pač pa tudigonilna sila razvoja vsega slovenskegapodeželja in vseh, ki v temprostoru delujejo. To potrjuje tudipredlog programa razvoja podeželjaza obdobje 2007–2013, saj sočlani zbornice aktivno sodelovalipri njegovem sooblikovanju terpri prilagoditvi ukrepov in pogojevza koriščenje evropskih sredstevmožnostim, kakršne so na našempodeželju.Trenutne razmere v kmetijstvuv Evropi in Sloveniji niso ugodne,zato se bo morala stroka vprihodnje še aktivneje vključevativ razreševanje nastalih težav,je poudaril Hrovatič, ki je prepričan,da ustrezne službe zbornicetudi uspešno sodelujejo s kmetipri uresničevanju njihovih pravic.Letos je bilo več kot 90 odstotkovvseh vlog za kmetijske subvencijeposredovanih preko zborničnekmetijske svetovalne službe, pobesedah mag. Sonje Bukovec, državnesekretarke na ministrstvu zakmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,pa je dobro tudi sodelovanjemed zbornico in ministrstvom.Službe, ki delujejo v okviru zbornice,so po njenem pomembendejavnik pri razvoju in oblikovanjukmetijske politike, skupaj z ministrstvomso bile letos uspešnepri spremembi davčne zakonodaje,saj so plačila iz naslova OMD izvzetaiz obdavčitve, ministrstvo inzbornica pa združujeta tudi močipri črpanju sredstev v okviru Programarazvoja podeželja.Na prireditvi v Murski Sobotiso najzaslužnejšim članom, ki sov preteklosti prispevali k uveljavitviin razvoju zborničnega sistemter kmetijstva, gozdarstva in ribištva,podelili tudi priznanja za življenjskodelo. Prejeli so jih StankoČurin s Koga, starosta slovenskihvinogradnikov, Leo Frelih, dolgoletnipredsednik Zadružne zveze Slovenije,Milena Kulovec, svetovalkaza kmečko družino in dopolnilnedejavnosti, Evgen Sapač iz Brezovec,neutruden borec za dobrobitkmeta in kmetijstva, prof. dr. FrancZagožen, pobudnik za ustanovitevSKZ in KGZS, ter Janez Žampa,kmet iz Levanjcev pri Ptuju.Ludvik KovačPri Vogrinčičevih v Tropovcih gojijo azijsko zelenjavoZelenjavi iz skladišč lahko konkurirale sveže pobrana z njiveFoto: L. KovačUdeleženci letošnjega dneva pšenice so si ogledali mikroposkuseposevkov žit biotehniške šole v Rakičanu.Dan pšenice v RakičanuCena žit ostajaneznankaZ žetvijo ječmena začenjajo v teh dneh, žetevpšenice v začetku julijaZ vsakoletnim dnevom pšenice, ki ga pripravlja kmetijskasvetovalna služba Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota,v bistvu najavljajo začetek žetve, ki je v Pomurju eno od najpomembnejšihkmetijskih opravil. Prvi snopi ječmena so nanekaterih najbolj peščenih tleh že padli, prava žetev pa naj bise začela v prihodnjih dneh. Žal so neurja s točo že prizadeladobršen del Pomurja, zato bo letošnja letina kljub dobrim obetomprecej slabša.Pomurski pridelovalci tokrat pridelujejo ozimna in jara žita na 20 do22 tisoč hektarjih njivskih površin, med njimi pa prevladuje pšenice, kijo morajo letos pospraviti z okoli 18 tisoč hektarjev. Ječmen so zasejalina 2.500 hektarjih, nekaj pa je še rži, tritikale, pire in ovsa. Po besedahMetke Barbarič iz kmetijske svetovalne službe so letošnji pridelki dobrokazali, nekoliko slabši so le tam, kjer pridelovalci niso opravili vsehagrotehničnih ukrepov, predvsem zaščite pred boleznimi. Tudi kakovostpšenice je bila obetavna, poslabša pa jo lahko deževje, ki vpliva nazmanjšanje beljakovin, zmanjšuje tudi padno število, oba omenjena parametrapa pomembno vplivata na kakovost in s tem tudi na ceno pšenice.Slednja še vedno ni dogovorjena, odvisna pa bo predvsem od gibanjacen na borzah v sosednjih državah, predvsem na Madžarskem.Po napovedih Branka Viraga iz Panvite naj bi začeli pri njih žetev ječmenaše ta teden, pospraviti pa ga morajo s 380 hektarjev. Pridelkiniso ravno obetavni, saj je zaradi visokih temperatur v aprilu ječmen začelzgodaj klasiti, dobro pa kažejo posevki pšenice, vendar bodo predžetvijo pšenice s svojih polj pospravili oljno repico, ki jo imajo na 360hektarjih.Ludvik KovačZ diplomo agronomije v žepu in po dvehletih službe se je Matjaž Vogrinčič pred dobrimdesetletjem odločil za samostojno podjetniškopot. V Tropovcih je odprl trgovino skmetijskim reprodukcijskim materialom inupal, da bo življenje teklo bolj mirno, kot čebi ostal v podjetju poslovodja trgovine. Čepravje bila njegova trgovina med zadnjimi,ki so v tistem času odprle vrata, sta si z ženoSimono s trdim delom uspela izboriti prostorna trgu in od vseh trgovin iz tistega obdobjaskoraj edina tudi preživela.Delo v trgovini je sedaj že utečeno pa tudi iz letav leto ponavljajoče se, saj, kot pravi Matjaž, se kmetijstvone razvija, čeprav bi se lahko. Predvsem v zelenjadarstvu,kateremu je po prvih začetkih preddesetletjem dobro kazalo in katerega sta s trgovinotudi oskrbovala s potrebnim materialom. Predosmimi leti sta se tudi Vogrinčičeva podala na topodročje in začela pridelavo špargljev. »Predvsemzaradi ustvarjanja dodane vrednosti pa tudi zaradisamoiniciativnosti in potrebe, da uporabimo svojeznanje,« je povedal Matjaž. Prvi pridelek je bil namenjenpreverjanju trga, ki pa se je dobro odzvalna ponudbo. Dve leti sta potem intenzivno pridelovalašparglje na štiridesetih arih, po štirih letih pazaradi vedno večjega povpraševanja že na šestdesetiharih. Letos sta šparglje zasadila na hektarju inpol. »Naslanjamo se na končne kupce, med katerimiso tudi popotniki, ki se vedno znova vračajo knam. Pri utiranju prodajnih poti pa so nama velikopomagali ljudje iz naše občine, ki živijo v Ljubljani,«je povedala Simona. Glede na povpraševanje bi nadan lahko prodali blizu šestdeset kilogramov pridelka,ob polni rodnosti pa je na hektarju mogočepridelati okoli tri tone špargljev.Špargelj je namreč trajnica, ki daje tretje leto žepolovični pridelek in ob dobrem gospodarjenjurodi osem do deset let, potem pa je zemljo trebapustiti v prahi. Pridelava kulture zahteva tudi velikoročnega dela, sezona pobiranja pa traja samodva meseca, aprila in maja. Pobiranje špargljev sovpadas prodajno sezono tudi v trgovini, ob tem paSimona in Matjaž morata poskrbeti še za družino.Imata pet otrok, najstarejši je trinajstletni Valentin,Veronika je stara sedem, Aljaž šest, Neža je stara štiriin Ajda dve leti. Najstarejša sta že šolarja, trije soše v domačem varstvu, njiva pa je večkrat tudi njihovoigrišče. In tako med igro potem še pridno poberejošparglje, ki jih mama odlaga na greben.Kakovost pridelka je pri njih zelo dobra, saj staVogrinčičeva odkrila postopek, kako se rešiti rje,sama pa sta tudi na svetovnem spletu našla po ugodniceni stroj za delanje grebenov. Denarja za velikavlaganja v strojno opremo nimata, zato pa si velikopomagata z improvizacijo in inovacijami.Simona in Matjaž Vogrinčič ter njuni otroci Valentin, Veronika, Aljaž, Neža inAjda. Foto: M. H.Ustvarjalni nemir ju je pripeljal tudi do tega,da sta letos začela poskusno pridelovati pri nas šemanj znano azijsko zelenjavo. »Stranke, ki pri naskupujejo šparglje, so nas spraševale, ali ponujamoše kaj. To je zanimalo predvsem ljudi, ki skrbijo zazdravo prehrano ter cenijo sveže nabrano zelenjavo,«sta pripovedovala Simona in Matjaž. Ker številnadružina samo od prihodka iz trgovine in sezonskegaizkupička od špargljev ne more preživeti, stapriložnost videla v pridelavi pridelka, ki se ne skladiščiin po katerem povprašujejo kupci, navajenina svežo zelenjavo. Iskala sta nekaj povsem novegain nekaj, kar je v trendu zdrave prehrane in hitrekuhinje. Odločila sta se za azijsko zelenjavo, kije odlična za pripravo solat in sendvičev ter za hitrodušene jedi iz voka. »Pak choy je med bolj znanimi,obstaja pa še vsaj trideset vrst,« sta povedalasogovornika. Cikel pridelave je pri tej zelenjavikratek, največ štiri tedne, sezona pa traja od februarjado novembra, saj so sorte, ki dobro prenašajotako vročino kot mraz in ki niso zahtevne za gojenje.Stalnim strankam so za pokušino že ponudiliprvi pridelek, sedaj pa je zrasel že drugi.Azijska zelenjava je iz rodu, kot sta sladkornapesa ali oljna ogrščica. Zaradi kratke dobe rasti nepotrebuje škropljenja, običajne škodljivce, ki napadajote sorte, pa lahko zatirajo s pokrivanjem pridelkas kopreno. Vogrinčičeva bosta zato sprožilapostopek za certifikat za biološko pridelavo, letospa sta si pridobila tudi dovoljenje za prodajo zelenjavena ljubljanski tržnici, kjer bosta lahko kakovostnipridelek prodajala po višji ceni.Pridelava azijske zelenjave bo Vogrinčičevim zapolnilazatišje, ki nastopi po končanem pobiranjušpargljev in pomladni prodaji kmetijskega reprodukcijskegamateriala v trgovini, njena prednost paje tudi v tem, da ne potrebuje velikih vlaganj in sezaradi kratke rastne dobe hitro obrne v denar. »Sposojili si pomagamo pri poslovanju trgovine, zatoše druge dejavnosti ne moremo razvijati s takim rizikom,«sta povedala Simona in Matjaž Vogrinčič.Poudarjata tudi, da domači zelenjadarji trgovinskiponudbi poceni uvožene zelenjave ne morejokonkurirati, domačo pridelavo kakovostne zelenjavepa bi vendarle lahko posredno podpirala vsajdržava, če bi jo kupovali proračunski porabniki. Atudi v javnih ustanovah je pri izbiri odločilna cena.Majda Horvatt

– 18. junij 2009 (iz)brano9Prejeli smoS čigavim perjem se kiti SavaKam je šla razlika kupnineza radensko zdraviliščeBarometerNa Češkem ni problem podjetje, ampak Savina blokada vstopa Term 3000 na tuje trgein s tem njihov razvoj v internacionalno uspešno družboV pogovoru za Vestnik sempredstavil svoj pogled na turizemin tudi razvoj Term 3000.Glede na reakcijo Savineuprave moram nekatera dejstvapojasniti in jih tudi podrobnejepredstaviti, da si pomurskajavnost lahko ustvarirealno sliko. Nekatere trditvev odgovoru naj moj intervjuza Vestnik izkrivljajo dejstva,zato še enkrat podrobnejšapojasnila.K izgradnji hotela Livada Prestigeje Sava prispevala le pozdravnigovor na otvoritvi. Javno je priznalavisoke izgube družbe v letu2008 in njihovo pokritje z bilančnimdobičkom, ustvarjenim v preteklihletih. Odtujitev oziromaprenos velikega dela premoženjadružbe po nizki ceni je kar hududarec za manj razvito občino inregijo. Vse pisanje o uspehih družbeje zato veliko sprenevedanje.Lastniška strukturadružbeSava je lastniško vstopila v Terme3000 na osnovi javnega razpisao dokapitalizaciji družbe kotena izmed družb, ki je vplačalakupnino za nakup delnic. Povabiloza vstop so dobili vsi potencialnivlagatelji.Panonske Terme, predvsem paTerme 3000 so se razvijale na podlagilastne akumulacije, bančnihkreditov, pridobljenih sredsteviz evropskih strukturnih skladov,prodaje v lastni režiji zgrajenihapartmajev na trgu in tudi z zbranimisredstvi za dokapitalizacijodružbe, kjer je Sava kot edenizmed vlagateljev prispevala lemanjši del. Zato so informacije,ki jih je dala uprava Save javnosti,o enormnih zneskih vlaganjv Terme neresnične in zavajajočeter izničujejo dolgoletno uspešnodelo vodstva in tudi sredstva drugihvlagateljev.Za matično družbo Terme 3000je bilo usodno leto 2004, ko je Savapreprečila že objavljeno dokapitalizacijodružbe, ki bi jo izvedli vsitakratni večji lastniki, s pomočjoKAD-a prevzela družbo in sprejelasklep o nakupu družbe Terme Radencipo višji ceni, kot je bila za nakupže dogovorjena. Vodstvi Term3000 in Pivovarne Laško sta se namrečže pred prevzemom Save dogovoriliza nakup Term Radenci za13,5 milijona evrov, po vstopu Savepa je bilo treba za dogovorjeni poselplačati 18 milijonov evrov. Kamje šla razlika denarnih sredstev oz.nakup katerih drugih delnic je bilzato za Savo cenejši, se žal ne ve.Ve pa se, da je Sava s preprečitvijodokapitalizacije družbe preprečilatudi priliv svežega kapitala v regijo,s preplačilom za nakup TermRadenci pa dodatno osiromašilakapitalsko moč pomurskega gospodarstva.PS Sava je za prevzemom večinskegadeleža odštela preostalimlastnikom za nakup matične družbeTerme 3000, takratne lastnicepreostalih družb v okviru Panonskihterm, nekaj čez 30 milijonovevrov, vendar so v tem letu vsajto vrednost predstavljale naložbedružbe Terme 3000 (TermeRadenci 18 milijonov evrov, TermePtuj štiri milijone evrov, TermeLendava tri milijone evrov)in brezplačno pridobljena sredstvaiz evropskih strukturnihskladov po prizadevanju vodstvaPanonskih term v višini 12 milijonovevrov. Torej je PS Sava Kranjz nakupom matične družbe dobiladružbo Terme 3000 tako rekočzastonj. Kar pomeni, da bi jo zatolahko brez škode po mirni poti odstopilalokalni skupnosti oz. občanom,ki so jo na podlagi lastneganaravnega bogastva – zdravilnetermalne vode in dolgoletnegatrdega dela tudi ustvarili.Scenarij zaporedja dogodkov jev določenih točkah podoben načinuprevzema nekoč finančnomočnega trgovskega podjetja Potrošnikiz Murske Sobote, ki ga jeprevzela prezadolžena družba ŽivilaKranj. Kako so končali zaposleni,je znano, prav tako se ve, kjeso končale nepremičnine, postavljenena najboljših lokacijah sredimesta Murska Sobota, žal tudine pri tistih, ki so jih zgradili.Projekt PragaPanonske terme so imele interesinternacionalizirati dokaj razvitoturistično dejavnost. Tako soz občinskim svetom in županommestne občine Praga potekala intenzivnapogajanja o prevzemumestnega letnega kopališča pougodni ceni in dograditvi le-tegaza namene letno-zimske uporabena šestih hektarjih zemljišča vsredišču Prage. O namerah je biloinformirano tudi slovensko veleposlaništvov Republiki Češki.Študija upravičenosti investicijeje pokazala odlične rezultate zaradikoncentracije 1,2 milijona prebivalcevoz. potencialnih kopalcev.Praga je svetovna turističnaprestolnica, zato jo letno obiščetudi več milijonov turistov.V primeru samostojnega odločanjabi družba Terme 3000 letospred glavno poletno turističnosezono predala namenu dograjenbazenski kompleks. To bi bilaprva tovrstna naložba in velik dosežekslovenskega gospodarstva vtujini, in to na območju EU.Uprava Save, d. d., je realizacijonavedenega projekta preprečila,s tem je bilo uničeno večletnodelo vodstva družbe, to pa je bilv mojem sedemnajstletnem deluv turizmu prvi večji projekt, ki nibil potrjen in realiziran, in tudieden od vzrokov za odhod. Očitekuprave, da smo se na Češkempredstavljali kot pooblaščenciSave, je brezpredmeten, saj jeSava na Češkem znana kot proizvajalecgumarskih izdelkov, konkretnopa smo se dogovarjali za izvedboturističnega projekta. Tudipogoj nasprotne stranke je bil, daje partner za izvedbo projekta izključnopriznana in že uveljavljenaturistična družba Terme 3000Moravske Toplice, o čemer so seprepričali z obiskom in ogledomcelotnih Panonskih term.Osebna družba na Češkem jebila ustanovljena zaradi iskanjarazličnih poslovnih priložnosti,pri omenjenem poslu pa predvsemkot pomoč pri morebitnemhitrejšem reševanju birokratskihovir, ki so pri mednarodnih projektihpogoste. Zaradi zahtevSave je bila tudi ta ideja uničenas tem, da je bila družba prodanatretjim osebam. V PS Sava po večkot enem letu ni prišlo do niti enegaevra zahtevka v povezavi z mojimvodenjem družbe, kar so mipri odhodu neupravičeno očitali,zato bi obveznost iz individualnepogodbe že morali poravnati. Sicerpa so zamudne obresti trenutnonajboljša finančna naložba.Odnos do zaposlenihV sporočilu za javnost upravaSave polemizira v povezavi z oviranjemvključevanja zaposlenih vsvet delavcev in nadzorni svet, torejše ni dojela, da je to legitimnapravica zaposlenih in da se vodstvo,še manj pa lastniki družbe vto vsebino nimajo pravice vmešavati.Glede zaposlenih, ki so tožilidružbo zaradi finančnih zahtevkov,me veseli, da so tožbe dobili,čemur nisem nikoli nasprotoval.Spremembe inprava pot?!V termah je bilo v preteklostiveliko sprememb, in to v smerinadpovprečne rasti družbe. Terme3000 so bile ena izmed najhitrejerazvijajočih se turističnihdružb v samostojni Sloveniji. Odsedanjih sprememb ni rezultatov,so samo opravičilo in ustvarjanjevtisa, da se nekaj dela. Razvojnose v Termah 3000 v zadnjem letuni zgodilo nič, nič se tudi ne načrtuje.Projekti za ureditev središčavasi in v tem sklopu izgradnjeapart hotela so ostali v predalih.Dobro za kraj je, da so v tem obdobjuhotel zgradili drugi.Da je bilo prejšnje vodstvo napravi poti, je dokazano z dejanji,novo vodstvo je šele pri obljubah,in če ne bodo uresničene, bo izstavljenračun, ki ga bo treba plačati.Dušan Bencik, nekdanji direktordružbe Terme 3000Evgen Sapač iz Brezovec,neutrudni borec za kmečkepravice, ki je mnogimnajbolj ostal v spominu kotsoorganizator vseslovenskegaprotesta kmetov in štiridnevnezapore mejnih prehodovleta 1993, je dobitnikpriznanja Kmetijsko- gozdarskezbornice Slovenije zaživljenjsko delo.Dr. Rajko Muršič je urednikzbornika Prostori soočanjain srečavanja, ki je poklonetnologu dr. Borutu Brumnu.Dr. Darka Anželja, direktorjaPomurskega razvojnegainštituta, bi zadnja vremenskadogajanja lahko zaskrbela.Čas bi namreč bil, da enkratpredstavijo vse posegev pomurski prostor, ki dodatnovplivajo na vremenskadogajanja. Če bo storil to, botudi lažje razumeti, da Muraz elektrarnami lahko še boljizpostavi pokrajino.Prva medicinska pomoč Rogašovci naj…prostovoljski projektNagrajena plemenitostmladih reševalcevz GoričkegaKako edinstvena je zamisel nekaj mladih prostovoljcev iz ObčineRogašovci, ki so pred dvema letoma ustanovili društvo zaorganizirano nujno pomoč, potrjuje priznanje z vrha države, sajso bili izbrani za Naj… prostovoljski projekt 2008.Najvišji naslov za skupinsko prostovoljsko delo v državi si je društvoPrva medicinska pomoč Rogašovci prislužilo z izvirnostjo in visoko stopnjohumanosti ter pomoči človeku v stiski na natečaju, s katerim Mladinskisvet Slovenije išče prostovoljce leta. Projekt in sklepna prireditevpotekata pod častnim pokroviteljstvom predsednika države dr. DanilaTürka, ki je na Brdu pri Kranju tudi podelil priznanja. V imenu rogašovskihprostovoljcev je priznanje prevzel predsednik društva Damjan Slekovec,ki je povedal, da je to velika čast njihovi ekipi, v kateri pomagajoljudem iz občine, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč. V društvuje zdaj že 12 prostovoljcev, poleg Slekovca še Robert Gomboc, BoštjanTurza, Stanko Oblak, Zoran Kranjec, Milan Zorjan, Danijel Vučak, MatejGrah, Simon Frčko, Vito Nemec, Manfred Šinko, Robert Bertalanič, odkaterih je deset zdravstvenih delavcev, dva pa sta primerno usposobljenalaika. Eden od njih ima vsak dan v uporabi intervencijsko vozilo in je navoljo 24 ur na dan, da se lahko odzove takoj, ko je potrebna intervencija.Njihov odzivni čas je tako veliko krajši, kot če bi čakali na pomoč iz najbližjereševalne postaje v Murski Soboti. Kot je povedal Slekovec, imajov povprečju tri intervencije na mesec, s tem da je doslej v dveh primerihnjihova pomoč rešila življenje. Ob zagotavljanju najnujnejše medicinskepomoči obolelim ali poškodovanim se pomembnost njihove navzočnostikaže tudi v psihični opori svojcem, ko čakajo na reševalno vozilo.Rogašovski projekt je zmagal v hudi konkurenci, saj je na letošnji natečajprispelo rekordno število prijav, 132 za posameznike in 48 za projekte.P. K.Velika PolanaCopekov mlinnamestobelih klopiPomelaju še več pomoči,ker prispeva k razvojuTri vprašanja smo zastavili prebivalcemPolane. Zanimalo nas je, ali bi občina moralazaščititi Copekov mlin pred nadaljnjim propadanjem,kako ocenjujejo delovanje zadrugePomelaj in ali so zadovoljni z reševanjemkomunalnih problemov v občini.Kar 82 odstotkov vprašanih meni, da bi občinamorala zaščititi Copekov mlin pred nadaljnjim propadanjem,pet odstotkov se s tem ne strinja, 12 odstotkovpa meni, da Copekov mlin ni problem občine.Več kot polovica vprašanih je prepričana, dazadruga Pomelaj pomaga pri razvoju dopolnilnihdejavnosti na kmetijah, tretjina jih meni, da privabljav občino nove obiskovalce in 12 odstotkov jemnenja, da zadruga Pomelaj sploh ni potrebna. Zreševanjem komunalnih problemov je zadovoljnih38 odstotkov vprašanih. 37 odstotkov je prepričanih,da bi bilo lahko storjeno več, slaba četrtina pa zreševanjem komunalnih problemov ni zadovoljna.Če bi želeli redno prebirati časopis Vestnik, selahko nanj naročite v Klicnem studiu slepih, številkaje 04 51 16 404. Nove naročnike čakajo lepa darila!Tanja KrekBi občina morala zaščiti Copekov mlin prednadaljnjim propadanjem?Pomaga prirazvojudopolnilnihdejavnosti nakm e tija h52%Da82%Ne vem1%Ne vem3%To ni problemobčine12%Ne5%K ako ocenjujete delovanje zadruge Pomelaj?Da38%Ne vem1%Ne24%Zadruga splohni potrebna12%Ste zadovoljni z reševanjem komunalnihproblemov v občini?N = 78Privablja noveobiskovalce vobčino33%Storjeno bilahko bilo več37%N = 78N = 78Damjan Slekovec in fantjeiz društva Prva medicinskapomoč Rogašovci so si s svojopožrtvovalnostjo ob zagotavljanjunajnujnejše medicinskepomoči prislužilinajvišji naslov za skupinskoprostovoljsko delo v državi,poslušalci nacionalnegaradia pa so Slekovca izbralitudi za ime tedna.Gizela Štampar je nova direktoricaLeka v Lendavi,ki še naprej ostaja eden odpomembnih členov znotrajLeka in multinacionalkeSandoz.

10 intervju18. junij 2009 –Lekov obrat v Lendavi ima novo vodstvo – Aleša Rokavca je zamenjala Gizela ŠtamparV Sandozu nas dobropoznajo in spoštujejoProizvodnja kalijevega klavulanata je pomembna tako za Lek kot Sandozli smo kar precej obiskov zainteresiranejavnosti, odprti smo biliza srednješolce ob naravoslovnihdnevih in v okviru priprav na maturos področja biologije, letos sonas v velikem številu obiskali lendavskiupokojenci, prihajali paso tudi študentje z več fakultet.Včasih se kdo oglasi tudi povsemosebno ali kot član občinskegasveta, da se pogovorimo o razvojnihnačrtih ali varovanju okolja, sajglede tega nimamo nobenih skrivnosti.Vse to, upam, je prispevalok ustvarjanju medsebojnega zaupanja.K temu so pripomogli tuditako imenovani dnevi sodelovanjaz lokalno skupnostjo. Gre za novost,ki je k nam prišla z Novartisom.En dan v letu, običajno aprilaali v maju, se zaposlenim omogoči,da se udeležijo prostovoljnegadela v lokalni skupnosti. Idejani dati denar, ampak dati tisto, česarimamo v modernem svetu najmanj,čas in pomagati. V preteklo-V farmacevtski družbi Lekso skoraj petnajst let vodenjeobrata za proizvodnjo učinkovinv Lendavi zaupali možem,ki so v ta del Slovenije prihajaliod drugod in vedno z določenonalogo, uspešno opravljenodelo pa je bila stopnica zanapredovanje v sistemu. Zatoso tudi ostajali le kratek čas.Potem pa je prišel leta 2001 dr.Aleš Rokavec, ki je najprej prevzelvodenje procesa fermentacije,januarja 2002 pa postaldirektor obrata v Trimlinih.To je bil do prvega junija, ko jenjegovo mesto prevzela GizelaŠtampar, doslej zaposlena vobratu kot vodja postopka biosintez.Skoraj osem let dolgo vodenjeobrata in imenovanje domačinkena vodstveno mestosta dobra razloga za pogovorz obema.Aleš Rokavec: »Svojega delav Lendavi nikoli nisem jemal koteno od postaj na karierni poti, inčeprav nisem od tu, imam to lokacijorad in sem pri delu res užival.V takih okoliščinah potem tudi izgubišobčutek za čas. Sedaj pa sose pojavile nove možnosti v Ljubljani,in ker so nadrejeni presodili,da imam v Lendavi naslednico,ki je s tukajšnjo ekipo tudi zrasla,je prišlo do ponudbe, ki je bilazame poklicno in kot Ljubljančanatudi zasebno mamljiva. Odločitev,da jo sprejmem, je bila toliko lažja,ker vem, da je vodenje obrata v dobrihrokah, novo delovno mestopa je glede na vse okoliščine zametudi neke vrsta nagrada za dosedanjeuspešno delo in nov izziv.«Gizela Štampar: »Zame je bilaponudba, da prevzamem vodenjeobrata, presenečenje. Ko pa so mipojasnili, da je razlog v nenehnirasti obrata, ki je zaradi tržnih razmerin pomembnega proizvodatudi v zelo dobrem položaju, terda z mano lahko ohranijo to kontinuiteto,sem se po neprespaninoči odločila, da izziv sprejmem.Saj če bi ga zavrnila, bi se nenehnospraševala, ali sem naredila prav.Gre pa za veliko odgovornost takodo lastnikov kot zaposlenih in, kotže spoznavam, tudi za zahtevnodelo.«Odgovornost do zaposlenihin lastnikov verjetno zaokrožujetudi odgovornost do lokalneskupnosti. Je biti domačinkana tem delovnemmestu prednost ali breme?Gizela Štampar: »Mislim, daje prednost. Z okoljem, kjer semrojena, sem emocionalno povezanain tudi moj odnos do lokalneskupnosti je drugačen, kot ga imanekdo, ki je prišel v določeno okoljezaradi osebne kariere. Čustvenopa sem navezana tudi na Lekin na lokacijo v Lendavi, saj sem tuzaposlena od leta 1991.«Kako ste, gospod Rokavec,ustvarjali sozvočje z okoljem?Lokalna skupnost vasnamreč pozna po odprtostido lokalnega okolja in potem, da ste pripravili prvi intudi edini dan odprtih vrat vLeku?Aleš Rokavec: »Bila sta dva dnevaodprtih vrat. Res pa je, da je odzadnjega minilo že precej časa. Načrtovalismo, da ga bomo pripravljalivsaki dve leti, vendar je zaradidrugih obveznosti v zadnjih letihnekako vedno zmanjkalo časa intudi energije. V lanskem letu smorekli »Letos pa zagotovo!«, vendarsmo imeli investicijo in na dvoriščuje bilo gradbišče in spet ni bilprimeren čas. Priložnost za novdan odprtih vrat bo morda ob uradnemodprtju pakirnega centra, kije, čeprav ne sodi v sklop osnovnedejavnosti našega obrata, za Lendavovendarle velika pridobitev.Zaupanje pa smo ves čas ustvarjalitudi na druge načine. Imestismo lendavski lekovci skupajodhajali na krvodajalsko akcijo vmurskosoboško bolnišnico, zadnjidve leti pa smo sodelovali z osnovnošolo dve v Lendavi, kjer se šolajootroci s posebnimi potrebami.Pomagali smo jim pri organizacijiSpecialne olimpijade za severovzhodnoSlovenijo in pri organizacijinaravoslovnega dneva.«Na čem bo, gospa Štampar,temeljil vaš pristop do okoljain ustvarjanja zaupanjaskupnosti do obrata?Gizela Štampar: »Pri ustvarjanjuzaupanja sta ključni nalogi obveščanjejavnosti in seznanjanjeljudi v lokalni skupnosti s tem, kajse pri nas dela in kaj se dogaja. Alibo to z mediji ali brez njih, sedaj šene morem reči, zagotovo pa to jemljemkot zelo pomembno in potrebnonalogo.Gospoda Rokavca pa bi dopolnila,da smo bili že doslej odprti tudiza vodstva sosednjih krajevnih skupnosti.Vedno smo jih pripravljenisprejeti in jim pokazati ter razložitinaš proizvodni proces.«Aleš Rokavec: »Dvakrat sembil povabljen na zbor krajanov inobakrat sem se ga udeležil. V Lekusmo se bili vedno pripravljeni pogovarjatiin pojasniti stvari, včasihtudi razjasniti kakšne polresnice.«Varovanje okolja je vednoaktualna in včasih tudi žgočatema pogovorov v lokalniskupnosti, ki je povezana zvprašanjem okoljskih podatkov.Kolikor vemo, jih v Lekuv preglednici zbirate za vsakobrat posebej, vendar ti potemniso dostopni širši javnosti.Aleš Rokavec: »Podatki so javnostina voljo pri Agenciji RS zaokolje, naše okoljsko poročilo paje na voljo tudi na Gospodarskizbornici v okviru Združenja kemijskeindustrije Slovenije. Podatkio surovinah in njihovih količinahso za potrebe civilne zaščiteposredovani tudi lokalni skupnosti.Zato sem prepričan, da smotransparentni.Foto: M. H.Tudi tu bi rad še enkrat povedal,da v naši proizvodnji uporabljamosurovine, ki niso nevarne za okoljein ljudi. Glede na količino in vrstose tudi po evropski direktiviuvrščamo med nepomembne viretveganja za okolje, te nevarnostipa ni tudi v primeru nesreče.Naš glavni odpadek je biomasa,odpadna voda s hranilnimi snovmi,v manjši količini odpadna topilain drugi procesni odpadki, kotso aktivno oglje in ostanki destilacij.Več kot 97 odstotkov topil regeneriramoin ponovno uporabimov proizvodnji, biomaso uničimov naši sežigalni napravi, odpadnetehnološke vode pa očistimo naČistilni napravi Lendava. Glede nato, da v lendavskem obratu potekabiotehnološka proizvodnja farmacevtskihučinkovin s pomočjo mikroorganizmov,so tudi odpadnevode visoko biološko razgradljive.Očistimo jih z učinkovitostjo, ki jevišja od 98 odstotkov.Dr. Aleš Rokavec: »Vsako delo je nikoli končanazgodba. Včasih se ti zdi, da gre marsikajnarobe ali kar vse. Takrat podvomišvase. Zato se moram zahvaliti vsem, ki somi tukaj v Lendavi pomagali, svetovali inme tudi vzgajali, da sem se lažje vpeljal vzgodovino lokacije. Vsi odnosi in pričakovanjaso pač posledice te zgodovine. Upam,da bodo ti ljudje še naprej pomagali pri razvojulokacije in lokalne skupnosti in dabodo prijateljstva in znanstva, ki so se stkala,tudi ostala.« Zakaj se vsak izmed nas nebi potrudil za svoj čudež?Vonjave, ki nastanejo pri fermentaciji,zmanjšujemo tako, daves izhodni zrak iz bioreaktorjevprestrežemo in ga vodimo skozibiofiltre, kjer se očisti vonjav. V tovrstniproizvodnji obstaja potencialnanevarnost požara ali prašneeksplozije. V veljavi imamo strogpožarni red, najbolj izpostavljenamesta so zavarovana z avtomatskimisistemi gašenja. Na lokaciji jestalno navzoč tudi poklicni gasilec,požarno nas varuje profesionalnaindustrijska gasilska brigadapodjetja Eko Nafta. Za vse evidentiranecone, kjer obstaja možnosteksplozije, imamo pridobljenecertifikate Atex, kar pomeni, dasmo skladni z vsemi evropskimipriporočili in direktivami na področjuprotieksplozijske zaščite.Do sedaj se na tej lokaciji ni zgodilaše nobena telesna poškodba strajnimi posledicami oziroma nesrečaz dolgotrajnim vlivom naokolje. Ko je Novartis prevzel Lek,se je poudarek na področju varnosti,zdravja in okolja še povečal. Natem področju investiramo tako vznanje in kulturo zaposlenih kottudi v tehnične rešitve.«Gizela Štampar: »Zdravje invarnost zaposlenih ter čim manjšivpliv na okolje so prioritete Novartisovegadelovanja. Zato imamovsaki dve leti tudi interne presoje,pri katerih presojevalci Novartisapregledajo varnostne in okoljskevidike našega poslovanja in delovanja.«Aleš Rokavec: »Dober sistemzagotavljanja varnosti in varovanjaokolja potrjujejo tudi številni certifikati,ki so podeljeni na osnovitrdnih dejstev in preverljivih številk.«Ali s certifikati lahko prepričatena primer ribiče, kipridejo na dan s poginulimiribami v potoku in izrečejodomnevo, da je za tokriv, če ne Nafta Lendava, paLek. Kako zadevo rešujete vtakem primeru, če je za temmorda še pričakovano izplačilodoločene odškodnine?Aleš Rokavec: »Kljub vsem naporomin varnostnim ukrepomvedno obstaja tudi možnost, dagre kaj narobe. Tako se nam je nedavnozgodilo, da je prišlo zaradiokvare lopute do izpusta neobremenjenehladilne vode, ki jedvignila temperaturo v našem odvodnemkanalu in je poginilo trinajstihkilogramov rib. Dogodeksmo prijavili državni inšpekciji inzanj prevzemamo vso odgovornost.V primeru takih dogodkov jepotrebno najprej hitro ukrepanje,obveščanje pristojnih inštitucij inpreprečitev podobnih primerov vprihodnosti. Pomemben pa je tudiodkrit pogovor z zainteresiranojavnostjo. V takih primerih je politikaNovartisa zelo jasna. Svojo odgovornostv celoti prevzamemo inje ne poskušamo zmanjševati nakakršenkoli drug način.«Obrat v Lendavi je za lokalnookolje zelo pomemben,tudi po številu zaposlenih.Kakšen pa je njegov pomenglede na poslovno rast Lekav celoti? Kakšno prihodnostsi lahko obeta?Aleš Rokavec: »Proizvajamokalijev klavulanat, ki je ključna sestavinaza naš vodilni izdelek Amoksiklav.Že leta 1993 je bil med prvimidesetimi Lekovimi izdelki, odleta 1999 naprej pa je eden vodilnihproizvodov Leka in celotnegaSandoza. Kot zanimivost naj povem,da Sandoz vsako leto proizvedekoličino protimikrobnih zdravil,ki zadošča potrebam skorajmilijarde ljudi. Eno najpomembnejšihmed njimi je amoksiklav.Zato ima lokacija v Lendavi ključnovlogo tako za Lek kot Sandoz.V Lendavi je pri proizvodnji aktivnihučinkovin zaposlenih sto sedemdesetljudi, skoraj trideset pajih dela še v pakirnem centru. Obneposredno zaposlenih je z opravljanjemrednih storitev na obratvezanih še okoli dvajset zaposlenihpri pogodbenih izvajalcih.«Gizela Štampar: »Proizvodnjakalijevega klavulanata ima prihodnost,saj je naš proizvod zelo iskanin po pričakovanjih bo še dolgotako. Povpraševanje naraščain od nas pričakujejo večjo produktivnosttudi v prihodnosti,kar bomo lahko dosegli le s tehnološkimiizboljšavami, s katerimibomo kos tudi konkurenci.«Niste imeli občutka, da je lendavskiobrat v tako velikemsistemu s svojimi investicijamiostajal na repu?Aleš Rokavec: »Ne, nikakor ne.Tudi če smo morda imeli pomisleke,ko smo prišli v tako velik sistem,se je med poslovanjem pokazalo,da s pridobivanjem denarjaza investicije na tej lokaciji nikolinismo imeli težav. Seveda je bilovsako treba utemeljiti, ali prinašaekonomski dobiček, večjo varnostali manjšo porabo energije.Znani smo tudi po tem, da so našeinvesticije učinkovite, kar je zaslugakontinuitete dela in strokovnosti,saj imamo nekaj strokovnjakov,ki so se uveljavili tudi širše v Sandozu.Težav z denarjem pa tudini bilo, saj gre vendar za proizvodnjoučinkovin za enega od vodilnihproizvodov.Za Lendavo je bila morda dodatnaizkušnja notranja konkurenca,saj enak proizvod izdelujejoše na drugi Sandozovi lokaciji.Ni bilo vedno lahko, vendar smose s svojim znanjem in prizadevnostjouveljavili in razvoj lokacijese nadaljuje. V Sandozu nas poznajoin spoštujejo, zasluge za to imajodobri sodelavci, svoj prispevekpa sem dodal tudi sam, na kar semponosen.«Katera je vaša prva nalogana novem delovnem mestu?Gizela Štampar: »Sem predprijetno nalogo, da izboljšamoproduktivnost. Povpraševanje namrečskoraj presega naše zmožnostiin zato moramo pregledati vsemožnosti, da mu sledimo.«Majda Horvat

kultura– 18. junij 2009 11Na Borštniku tudi Jablanovec in ŠkofZnanih je šestnajst najboljših gledaliških predstav iz pretekle gledališkesezone, ki se bodo jeseni predstavile na 44. Borštnikovem srečanju.Med njimi sta tudi predstavi dveh režiserjev s prekmurskimikoreninami. V tekmovalni del se je uvrstila igra Triko v režiji LukeMartina Škofa (Slovensko ljudsko gledališče Celje), v spremljevalniprogram pa gledališče Via negativa s predstavo Out v režiji BojanaJablanovca.Dve zlati za zbor Štefana KovačaV Linzu je bilo drugo mednarodno tekmovanje peskih zborovAntona Brucknerja, katerega se je udeležil tudi mešani pevski zborŠtefana Kovača iz Murske Sobote, ki ga vodi Alenka Brulc Šiplič. Vobeh kategorijah mešani zbori brez obvezne pesmi in cerkveneglasbe so prejeli zlati diplomi II. stopnje. Izbrali so jih tudi za sklepnotekmovanje grand prix, in to med enaindvajsetimi zbori iz dvanajstihdržav.Poletna muzejska nočV soboto, 20. junija, bodo številni galerije in muzeji po Slovenijiz različnimi dodatnimi programi in delavnicami še bolj odprli svojavrata.Temu se že vrsto let pridružujeta tudi soboški Pokrajinski muzejin Galerija, ki vabita ljudi, da v soboto do 20. ure zvečer vstopijo vmuzej in galerijo v Murski Soboti ter si gledajo še muzejske zbirke vIžakovcih, Beltincih in Gornji Radgoni.V Galeriji Murska Sobota razstavi zunaj rednega progamaUvid v ljubiteljskolikovno produkcijoSkozi lino do Buzetijevih erotičnih karikaturGalerija Murska Sobota predstavljarazstavo, ki je zunaj rednega programa,tako so na ogled manj znane eksplicitnoerotične karikature Antona Buzetija inrazstava izbranih del neakademskih likovnikovPomurja. Na javni razpis se jeodzvalo 70 avtorjev s 140 deli, strokovnakomisija v sestavi Ignac Meden (predsednikkomisije), Dubravko Baumgartnerin Irma Brodnjak pa je med njimi izbrala40 razstavljavcev.Namen razstave ni bil tekmovalnost, da bipokazali, kdo je dober in kdo slab, temvečpripraviti razstavo kot uvid v likovno produkcijoljubiteljskega likovnega ustvarjanja prinas, je razložila Irma Brodnjak. Osnovni kriterijipri izboru so bili doslednost pri izbraniproblematiki, raziskovanje motiva, tehnike,in da skuša avtor čim bolj izpopolniti žanr.Razstavljena dela zajemajo širok spekter motivov,krajin, portretov in abstrakcij v različnihlikovnih tehnikah, prevladujejo slikarskadela, kipca pa sta le dva.Na razstavo se je gledalo kot na celoto, zatoposamezna dela niso prišla v izbor, čepravniso bila slaba. Ker je v ospredju ljubiteljskoustvarjanje, ki je ustvarjanje iz čiste ljubeznido slikanja, in ne težnja po prodaji, tudi (ne)izbor ni ocena ali vrednotenje posameznegadela. Kljub temu pa je izbor povzročil kar nekajhude krvi in užaljenosti med sodelujočimi,kar pa ni odsev pristne ljubiteljske dejavnosti.Iz zemljevzetaPetkovadomačijaOsnovna šola Turnišče in turniškimežnarski cej sta letos žečetrtič ob koncu leta pripravilalikovne delavnice za osnovnošolskomladino, ki so jih poimenovalipo Janezu Akvili.Letošnje likovne delavnice, ki stajih vodila Jože Gutman in GorazdBence, so posvetili Petkovi domačiji,zadnji varaški cimprači. Na turniškiosnovni šoli so pripravili lončarskoin grafično delavnico, pri Petkovidomačiji pa je potekala delavnicafilcanja pod mentorskim vodstvomSonje Toplak Kociper. Zaključek delavnicso pripravili ob kresu pri staremturniškem župnišču. Ves čas paje v starem turnškem župnišču potekaltudi spremljevalni program likovneustvarjalnosti pod naslovomIz zemlje vzeto – Petkova domačija vTurnišču skozi oči turniških osnovnošolcev.Jože Gutman je povedal,da razstava del, ki so nastala na likovnihdelavnicah, odkriva ustvarjalnopojmovanje sveta šolarjev: »Posvetilismo se Petkovi domačiji, ki je kulturnispomenik, prepuščen samoti.Učenci so z instalacijami in svojimiErotične karikature:pogled skozi luknjoRazstava ustvarjenih del v starem turniškem župniščulikovnimi izdelki pokazali zanos, kiprekaša meje tostranstva in postajazares vzeto iz zemlje. Načrtuje se, dabi domačijo prenesli iz tega okolja vdrugo okolje, zato tudi naziv delavnice– iz zemlje vzeto. Del razstaveje v s tarem župnišču, del pa pri Petkovidomačiji. Instalacija, ki smo jonaredili, prav tako predstavlja iz globineiztrgano domačijo z rdečimicevmi, ki simbolizirajo žile, s katerimije povezana z zemljo, zraven pasta še steber in kolo, ki simboličnopomeni preseljevanje.«Jože GaborSkozi luknje v škatlicah uzremo erotičnekarikature Antona Buzetija. Odkrivamovam le eno od njih Natikanje trofej.V mali galeriji so razstavljene erotične karikatureAntona Buzetija, ki se je s karikaturami,ki jih tedensko objavlja naš časopisVestnik, predstavil leta 2003. Ker gre za eksplicitnoerotiko, ki je lahko za koga žaljiva, sokarikature dali v škatlice, da si jih ogleda le tisti,kogar zanimajo. S tem so dali karikaturamposeben pomen, da se skozi luknjico pogledav notranjost škatlice, v vsebino tistega, kar sene odpira vsakomur.»Kar uzremo skozi lino, je proti našim pričakovanjem:ni nekaj erotičnega, mikavnega,pri teh karikaturah se srečamo z eksplicitno,grobo in šaljivo erotiko. Buzeti noče uprizarjatinekih dražljivih in vabljivih erotičnih prizorov,saj dobro ve, da bi bili potem ti prizorinatanko taki, kot so – erotični. Manjkal pabi jim bistveni dejavnik, ki konstituira karikaturo– humor. Da bi dosegel erotičnost, seosredotoči na upodabljanje erotičnih spodrsljajev,«je povedal Robert Inhof, direktor Galerije.Ta karikatura tudi ne poveličuje enegaspola na račun drugega in nima družbenokritičnenote, ki je značilna za Buzetija.»Da bi poudarili segment lukenj, ki jih pogostoiščemo pri partnerju, v zakonu ali kjedruge, smo jih dali v škatle. Namenoma pa jev kotu objekt, ki pa nima luknje. Pri opazovanjuobiskovalec postane razstavni eksponat,ker ga vsi gledajo in čakajo, kdaj bo našel luknjo,«pove Buzeti. Torej, na poti do razstavelikovnih del neakademskih likovnikov seustavite še pri Buzetijevih erotičnih karikaturahin pokukajte skozi odprtino. Saj nihče nebo vedel, kaj vidite.A. Nana Rituper RodežFoto: J. G.Pravljice za odrasle3. Grošev turEkipa pripovedovalcev in glasbenikov Za 2 groša fantazije seodpravlja na tretjo pripovedovalsko-glasbeno turnejo. Tokratjih bo pot vodila v regijo ob Muri, kjer se bodo ustavili pri Graduna Goričkem, v M. Soboti, Domanjševcih in Vučji Gomili.Pri gradu bo ekipa nastopila na grajskem dvorišču v petek, 19. junija,ob desetih dopoldne, istega dne, ob devetih zvečer, bo nastopilaDr. Borut Brumen, etnologin pedagog, mirovnikin aktivist, ki se je etnološkoukvarjal tako z Afrikokot sodobno urbanoEvropo, ukvarjal pa se jetudi s svojim Prekmurjemin Soboti posvetil knjigo onjeni urbani podobi.Z zbornikom poklon etnologudr. Borutu BrumnuNjegovi Prostorisoočenja insrečevanjaŽe drugi zbornik, ki je izšel po njegovi prerani smrtiNa tiskovni konferenci v Art centru v Središču na Goričkemso predstavili zbornik Prostori soočenja in srečevanja,ki je posvečen spominu na etnologa in pedagoga dr. BorutaBrumna, ki se je leta 1963 rodil v Markovcih in umrl leta2005. Nastal je na podlagi referatov mednarodnega simpozija,posvečenega njegovemu delu in njegovi veličini, uredilasta ga Rajko Muršič in Katja Hrobat z Oddelka za etnologijoin kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerzev Ljubljani.Zbornik in Brumna je predstavil njegov stanovski kolega in prijateljdr. Rajko Muršič, ki je povedal, da Borut ni bil le profesor širokihmednarodnih znanstvenih obzorij, temveč predvsem človekposebne človeške topline, ki je vedno skušal presegati nasprotja,poleg svojega strokovnega dela pa je bil tudi velik aktivist in mirovnik.Bil je eden redkih, ki se je znal pogovarjati z ljudmi v stiski intistimi, ki so bili odgovorni za odpravo problemov, ne da bi pri tempovzročil dodatne konflikte. Čeprav se je v zadnjem času ukvarjalz Afriko, je bil v osnovi med nosilci sodobne urbane etnologije inantropologije, pri čemer se je ukvarjal z Evropo kot prostoru etnološkihraziskav. V zborniku pa so zbrani prispevki o temah, ki jihje Borut sam preučeval in jih spremljal, bili pa so predstavljeni namednarodnem in spominskem simpoziju v Šalovcih in Markovcih.Katja Hrobat, organizatorka simpozija, se takole spominja: »Borutasem poznala nekaj mesecev. Šele pri organizaciji simpozija semspoznala, kaj je ljudem dejansko pomenil in kako pomemben jebil. Zaradi prevelike udeležbe smo simpozij morali razdeliti na dvadela, na podlagi referatov pa je nastal pričujoči zbornik.«Nekaj prispevkov v zborniku je posvečenih Borutu Brumnu, urednikaMuršič in Hrobatova se v svojih prispevkih spominjata srečevanjin soočanj s Borutom Brumnom, Bojan Baskar pa piše o Brumnovirazpetosti med Evropo in Afriko, med avtorji so tudi našidomači avtorji. Dr. Cvetka Hedžet Tóth piše Metafizika smrti - Oideji nesmrtnosti, dr. Jana Rošker: Medkulturni dialog kot del kulturnegapreživetja, Jelka Pšajd o projektu zbiranja grdih besed v Pokrajinskemmuzeju Murska Sobota, dr. Vera Klopčič o Romih kotnarodu brez države in Evropi brez meja, Marija Stanovnik pa je svojprispevek posvetila prvemu etnologu dr. Vilku Novaku in njegovimnarečnim pesmim Zbogom, življenje.Zbornik Prostori soočanja in srečevanja je izdala Znanstvena založbaFilozofske fakultete Univerza v Ljubljani, to pa je drugi zbornik,ki je posvečen Brumnu in je izšel po njegovi smrti. Prvi zbornikPlaces of Encounter, In memoriam Borut Brumen je napisan vangleščini, v njem pa so sodelovali tudi številni tuji avtorji.A. Nana Rituper Rodežv soboškem Mikku. V soboto, 20. junija, bodo ob desetih zjutraj v domanjševskemgasilskem domu uprizorili pravljice za odrasle in otroke,zvečer pa še pravljice za odrasle na nogometnem igrišču KMN Domanjševci.V nedeljo, 21. junija, se bodo ustavili še v Vučji Gomili, kjerbodo pod kostanjem predstavili pravljice za odrasle in otroke. EkipaZa 2 groša fantazije ima svoje domovanje na ljubljanskem Radiu Študent,kjer vsak dan med tednom pripravljajo oddajo, v kateri povedopo eno pripoved iz domačega ali tujega ljudskega izročila. Pravljice,pospremljene z živo glasbo, tako zopet poskušajo najti svoj prostormed vsemi ljudmi. V MIKK-u bodo dogodek dopolnili z dodatnimprogramom iz produkcije Radia Študent, in sicer bodo predvajali štirifilme iz sekcije Kino RŠ, ki so bili predvajani ob 40-letnici RŠ, nato pabo after party z DJ-em Radia Študent.

12 kronikaMarjan Kardinar : Štefan Koren 2 : 1Okrožno sodišče v Murski Soboti je oprostilo dobrovniškegažupana Marjana Kardinarja, da je v dopisu prebivalcemobčine žaljivo obdolžil Štefana Korena, nekdanjegauslužbenca občinske uprave. Kardinar je v sporočilu meddrugim zapisal, »da Koren spodbuja nestrpnost med občankamiin da ima občina zaradi njegovega nedoslednega delatežave«.Gre za zgodbo o dogajanju v občini pred leti, ko sta si na nasprotnihbregov stala župan in občinski tajnik. Kardinar je potem Korenavrgel iz službe. Da je pri tem ravnal prav, je lani razsodilo delovnosodišče. O tem je župan povedal: »Na občini si je želel pridobitiprivilegiran položaj. V času moje odsotnosti, ko me je nadomeščal,je zlorabljal svoj položaj in škodoval interesom Občine Dobrovnik.«»Župan vztrajno išče nekoga, večinoma sem to jaz, ker sem glasnoopozarjal na kršitve in nezakonitosti, na katerega bi preložilbreme finančnega stanja občine,« pa je to komentiral nekdanji tajnik.Koren je opozarjal tudi na domnevne nepravilnosti pri gradnjikanalizacije. Ta primer je prav tako doživel epilog na sodišču. Naokrajnem lendavskem sodišču je bil namreč Kardinar obsojen naštirimesečno pogojno zaporno kazen za zlorabo položaja in ponarejanjedokumentov med gradnjo kanalizacijskega omrežja.A. B.Policist med vajo kolego ustrelil v oko»Kriminalisti so opravili ogled kraja in zbrali prva obvestila.Ko bodo znana vsa dejstva in okoliščine dogodka,bomo o tem obvestili tudi javnost,« pravi Jožef Prša, uradnigovorec pomurske policije, o nesreči med četrtkovim praktičnimusposabljanjem na dvorišču policijske postaje na Petanjcih,kjer domuje enota vodnikov službenih policijskihpsov, ko se je poškodoval eden od policistov.Trije policisti so med vajo uporabljali strelno orožje z označujočiminaboji – podobno kot krogle za paintball –, ko je naboj v okozadel policista, ki je spremljal vajo. Skupina tridesetih policistov seje sicer pod nadzorom policista inštruktorja urila po posebej izdelanemprogramu. Prav med zadnjo vajo pa je enega od udeležencevv oko zadel označujoči naboj. Prša je še dejal, da so »policisti, ki soizvajali vajo, in policisti, ki so vajo opazovali z razdalje, po navodilihinštruktorja bili opozorjeni na obvezno uporabo predpisanihzaščitnih sredstev, kot so zaščitna očala.« Ranjenemu policistu sodali nemudoma prvo pomoč in ga prepeljali v rakičansko bolnišnico.O dogodku sta bila obveščena preiskovalni sodnik in državnitožilec, ki se ogleda prizorišča nesreče nista udeležila. Policisti soo dogodku obvestili tudi delovnega inšpektorja, ki prav tako ni prišelna kraj nesreče.A. B.O domnevnih izsiljevalcihs Pušče spet jeseniObtožena brata Boštjan in Franc Bajič molčita. Foto: Nataša JuhnovNa okrožnem murskosoboškemsodišču se nadaljujesojenje četverici Romov, bratomaBoštjanu in Francu Bajiču,Ivanu Kolarju in IgnacuHorvatu, vsi so doma na Pušči,so brez premoženja inkot brezposelni prejemnikisocialne pomoči, ki naj bi izsiljevalisoboške lokale Cubo,Maranello in Spartacus.Obtožena brata molčita, drugadva obtoženca zanikata vsakršnovpletenost, lastnika oškodovanihlokalov Boštjan Lucu in DragoBračko pa sta na sodišču odkritospregovorila o tem, kako sta seznašla v primežu domnevnih pobiralcev»reketa« ali varščine. Danaj bi bil Bračko – nekdanji najemniklokala Maranello je izsiljevalcemplačal 2000 evrov – resžrtev izsiljevanja, je pričal še njegovračunovodja Marjan Kovač,ki mu je pomagal zbrati denar,ko naj bi ga obiskali izsiljevalci.»Zagrozili so mi, da mi uničijo lokal,če ne plačam. Ker sem najprejrekel, da nimam denarja, somi pobrali ključe od avta in naročili,naj rajši priskrbim denar,« jeob tem povedal Bračko. Sojenje,ki ga vodi sodnica Natalija PavličGoldinskij, se bo nadaljevala posodnih počitnicah sredi septembra.Andrej BedekCenter za pomoč žrtvamkaznivih dejanjMurska Sobota, Plese 9, 9000 Murska SobotaTel.: (02) 527 19 00Če si žrtev nasilja ali v stiski, pokliči!Pomoč je zaupna in brezplačna.Na voljo smo 24 ur na dan, vse dni v letu!18. junij 2009 –Hodoški županosumljendružinskeganasiljaŽarko Bejek, vodja soboškegaokrožnega tožilstva,je za Vestnik potrdil, da soprejeli ovadbo proti LudvikuOrbanu, županu ObčineHodoš, zaradi suma storitvekaznivega dejanja nasiljav družini.Tožilec, ki bo obravnavalprimer, ima sedaj do tri mesecečasa, da prouči ovadbo.»Potem se tožilec odloči, alibo na sodišču vložil zahtevo zapreiskavo ali bo prosil za dopolnitevovadbe. Če ni utemeljenihsumov, da je oseba storilakaznivo dejanje, se ovadbazavrže. Po preiskavi se potemza kazniva dejanja, kjer je zagroženakazen do treh let zapora,vloži obtožni predlog, zadejanja, kjer je zagrožena višjakazen, se vloži obtožnica,«je povedal Bejek. Hodoškemužupanu sicer grozi kazen dopet let zapora. Stoenaindevetdesetičlen kazenskega zakonikanamreč pravi, da »kdor vdružinski skupnosti z drugimgrdo ravna, ga pretepa ali drugačeboleče ali ponižujoče ravna,ga z grožnjo z neposrednimnapadom na življenje ali telopreganja iz skupnega prebivališčaali mu omejuje svobodogibanja, ga zalezuje, ga prisiljujek delu ali opuščanju delaali ga kako drugače z nasilnimomejevanjem njegovih enakihpravic spravlja v skupnosti vpodrejen položaj, se kaznuje zzaporom do petih let.«A. B.Pomurka in Pomurec meseca junijaZačeli smo izbor Pomurkein Pomurca meseca junija. Zatri kandidatke in tri kandidateste poslušalci Radia Murskival v ponedeljek oddali prvih20 glasov, s pošiljanjem SMSsporočilin z glasovanjem zglasovnico, objavljeno v tejštevilki Vestnika, pa bomoizbrali kandidatko in kandidataza Pomurko in Pomurcaleta, ki jih bomo med mesečnimizmagovalci izbirali vdecembrskem finalu. In kakoste se odločili prejšnji mesec?Skupno vas je glasovalo 290.Pomurka meseca maja je postalas 175 zbranimi glasovi DanielaMörec, Pomurec meseca pa AlojzŠteiner. Prejel je 22 glasov.Kandidatkeza Pomurkomeseca junijaUporabniki Mobitela in Debitela lahko glasujete tako, da pošljeteSMS na 2929. Cena povratnega sporočila je 0,417 EUR. Pogojiglasovanja so objavljeni na internetni strani Murskega vala.Za Ireno Šavel glasujete tako, da pošljete na 2929 SMS-sporočilo: RMV P A.Za Matejo Knavs glasujete tako, da pošljete na 2929 SMS-sporočilo: RMV PB. Za Tanjo Kurbus pošljite na 2929 SMS-sporočilo: RMV P C. Za Tomaža Vaupotičaoddajte svoj glas na 2929 s sporočilom: RMV P D. Za Timoteja Šoošaoddajte svoj glas na 2929 s sporočilom: RMV P E. Za Antona Buzetija glasujetetako, da pošljete na 2929 SMS-sporočilo: RMV P F.1. Irena Šavel, upokojena arheologinja,muzejska svetnica izPokrajinskega muzeja v MurskiSoboti, ki ji je Slovensko arheološkodruštvo podelilo nagrado zaživljenjsko delo. Opravila je pionirskodelo na področju arheologijev Pomurju, zaslužna je tudiza oblikovanje arheološke razstavein delovanje arheološke zbirkev muzeju. Izkopavala in raziskovalaje na najdiščih Gančani,Dobrovnik, Ivanci, Šafarsko, Olorišpri Dolnjem Lakošu, Gerlinci,Bukovnica in na trasi pomurskeavtoceste.2. Mateja Knavs, študentkaiz Dolenec, zmagovalka tekmovanjaNova zvezda si ti v televizijskioddaji Spet doma. S svojimisamozavestnimi nastopi si je pridobilasimpatije po vsej Slovenijiin prepričljivo zmagala z največglasovi. Je talentirano in iznajdljivodekle, ki ima zdaj priložnost,da eno leto sodeluje pri ustvarjanjuoddaje Spet doma in sestavljasvoj mozaik v svetu slavnih. Kerje slava spolzka in minljiva, bo šenaprej vestno študirala jezike, dabi se lahko profesionalno ukvarjalas prevajalstvom.3. Dr. Tanja Kurbus, ki je zasvojo doktorsko disertacijo s področjakemije in kemijske tehnologijeprejela pomursko raziskovalnonagrado. V svoji nalogi jekot prodorna raziskovalka obdelalačiščenje odpadnih voda. Raz-žico ob podelitvi diplom. Nagovorje začel v slovenskem jezikuin nadaljeval v angleščini. TimotejŠooš je končal na smeri političnakomunikacija, in to z najvišjomožno oceno. Ob tem jeprejel vrsto nagrad: dekanovočastno nagrado, nagrado za izrednedosežke katedre za komunikacijo,rektorjevo častno nagradoin druge.3. Anton Buzeti, karikaturist,likovni pedagog, ki živi in ustvarjav Bakovcih, se je uveljavilpredvsem s politično angažiraiskave,ki jih je opravila v okvirudoktorske disertacije, bodo obnekaterih dodatnih raziskavahlahko privedle do uporabne napraveza odstranjevanje nitratoviz odpadnih vod.P O K R O V I T E L JSlovenska ul. 52, Murska SobotaKandidati za Pomurcameseca junija1. Dr. Tomaž Vaupotič, univerzitetnidiplomirani biokemik,ki je prejel za svojo doktorskodisertacijo s področjamedicine pomursko raziskovalnonagrado. Preučeval je mehanizmeprilagajanja na povišanoslanost v okolju. V sodelovanju zbiotehniškim inštitutom VIB izGenta v Belgiji so bili njegovi izsledkiže prijavljeni v obliki pa-Izpolnjene glasovnice, objavljene vVestniku, pošljite najkasneje do petka,3. julija, na naslov: Vestnik, Ulicaarh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota,s pripisom Za Pomurko in Pomurcaleta. SMS-sporočila pošiljajteprav tako do 3. julija.Pomurka in pomurec meseca junijaPomurka meseca:Pomurec meseca:Moj naslov:tenta na Evropskem patentnemuradu, svoje izsledke pa je objaviltudi v šestih člankih v najboljuglednih svetovnih znanstvenihrevijah.2. Timotej Šooš iz MurskeSobote, ki je kot najboljši študentgeneracije diplomiral na VanguardUniversity of Southern Californiain mu je tako pripadlačast, da je nagovoril zbrano mnonokarikaturo, zdaj pa se javnostipredstavlja z razstavo erotičnihkarikatur v soboški Galeriji.Je eden redkih slovenskih karikaturistov,ki pozna likovne zakonitostikarikature in v njenemnastajanju tudi neizmerno uživa.Karikature redno objavlja v regionalnemčasopisu Vestnik in vnekaterih drugih slovenskih časopisih.Javnosti se je ob aktualnirazstavi predstavil še trikratna samostojnih razstavah in vokviru skupinske razstave tudiv Grčiji.Opozorilo: Upoštevli bomo samo v celoti izpolnjene glasovnice.

Turistični Po naših znanih vodnik potehIščemo naj... domačijo 2009Kjer so obiskovalcivedno dobrodošliStrokovna komisija Vestnikove akcije naj... domačija 2009 se je tokrat žepetič odpravila na teren in obiskala domačije, ki ste jih predlagali bralciTokrat smo obiskali domačijev Babincih, Spodnji Ščavniciin Lomanošah.V Babincih je našo pozornostže od daleč pritegnila lepo obnovljenastara hiša, in ker je bilo vobrazložitvi predloga poudarjenoprav to, smo zavili kar na dvorišče.Na domačiji v Babincih 7živita Netko in Terezija Krajnc, kise bližata osemdesetim. Ob starejšihiši je še novejša, v kateri živitahčerka Nevenka in zet Jožefter njuna otroka Jernej in Ines.Obdelujejo dvajset hektarjev zemlje,v hlevu pa je tudi petnajstkrav molznic.Člani družine so povedali, da jelepo obnovljena stara hiša stara104 leta in je pod spomeniškimvarstvom. Gospodinji sta aktivniv Društvu kmečkih žena, moškipri gasilcih, mlada dva tudi vturističnem društvu, vnukinja papleše pri folklori. Na mizi so pogostotudi domače prleške jedi,imajo pa tudi domače koline.Na domačiji Frasovih v Lomanošahse preživljajo le s kmetijstvom.V družini živi sedem ljudi,najstarejša generacija sta Ana inMartin, sin Martin in snaha Helenapa imata otroke Evo, Viktorijoin Klaro.Ukvarjajo se s prašičerejo, imajopa šestdeset hektarjev njiv indva tisoč trsov vinogradov. Mladivert Martin je aktiven v gasilskemdruštvu, vaškem odboruPogovor na eni od domačij, ki smo jih obiskali. Foto: J. G.in prašičerejskem društvu, gospodinjepa sodelujejo v društvukmečkih žena. V zimskem časuse Martin udeležuje tudi različnihpredavanj in izobraževanj.Tudi domače jedi so pogosto namizi, doma pa pečejo tudi kruh.Med posebnimi družinskimi praznikiso tudi koline.Obiskali smo tudi družino Rakušav Spodnji Ščavnici. Na domačijiživita Srečko in Angelca.Dve hčerki sta poročeni in z družinamaživita v Ljubljani oz. Kranju,najmlajša hčerka pa študira vPortorožu. Otroci in vnuki ju pogostoobiskujejo in prihajajo napočitnice.Imajo osemnajst hektarjev zemlje,v hlevu pa krave molznicein redno oddajajo mleko. GospodinjaAngela je aktivna tudiv društvu kmečkih žena, kjer jebila nekaj let tudi predsednica,za sprostitev redno teče, udeležujepa se tudi množičnih tekov.Skrbi za vrt in okolico domačije,rada pa tudi kuha in peče ter vlagazelenjavo. Njena posebnoststa zdrav domači kruh in potice,s katerimi se je že večkrat prijavilana tekmovanje na Ptuju in tudiletos prejela zlato priznanje zamešani polnozrnati kruh v modelu.J. G., M. S. Š., O. V.Turistične prireditveKapela – V soboto, 20. junija, organizirata TD Klopotec Kapelain TD Radenci Pohod po Atilovi poti. Zbirališče pohodnikov pokrajši poti bo ob 9.15 pri preši TD Klopotec na Kapeli, za daljšopot pa ob 8.30 pri lovskem domu Jež v Boračevi. Pot jih bo vodilatudi do območja nekdanjega gradu kralja Atile, pohod pa bodokončali s kuhanjem štajerske kisle žüpe pri lovskem domu Jež.Nedelica – V soboto, 20. junija, bo dan odprtih vrat Kovačevedomačije. Ob 17. uri bo prikaz obnove slamnate strehe in domačihobrti ter nastop amaterskih folklornih skupin. Po prireditvise bodo obiskovalci zabavali ob kresu.Gornja Radgona – V nedeljo, 21. junija, ob 9. uri se bo začel vJurkovičevi ulici Dan odprtih kleti.Boračeva – V soboto, 20. junija, ob 8. uri bo pri Lovskem domuJež tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe v kotlu.Dobrovnik – V soboto, 20. junija, ob 20. uri bo pri Bukovniškemjezeru v okviru dnevov turizma občine Dobrovnik domačaveselica. V nedeljo, 21. junija, bo pri Bukovniškem jezeru sv.maša pri kapelici sv. Vida. Organizirali bodo tudi domačo tržnico,v popoldanskih urah pa bo veseli popoldan ob jezeru z veselico.Moravske Toplice – V Termah 3000 bosta v soboto, 20. junija,med 10. in 23. uro ter v nedeljo, 21. junija, med 10. in 18. uro odprtjekopalne sezone z etnovikendom in kulinarično-etnološkispektakel s pestrim programom.Ljutomer – V soboto, 20. junija, med 8. in 12. uro bo na Glavnemtrgu Turistična tržnica s ponudbo izdelkov ljudske obrti,domačimi dobrotami ...Stročja vas – V soboto, 20. junija, ob 9. uri bo pohod po turističnitematski poti med vinskimi griči, ki je dolga dvanajst kilometrov,organizator pa je TD Pütar Stročja vas. Ob slabem vremenupohod odpade.Babinci – V nedeljo, 21. junija, ob 9. uri bosta srečanje in tekmovanjedruštev v organizaciji TKD Babinci.Čepinci – V soboto, 20. junija, ob 19. uri bo na nogometnemigrišču druga Čepinska kresna noč. Program bo povezovalazvezda oddaje Spet doma Mateja Knaus, nastopili bodo šolarji inotroci iz vrtca, pripravili bodo tudi zabavne igre, izdelovali pabodo tudi ladjice in jih za srečo simbolično spustili po potokuKrka. Po kulturnem programu bosta druženje in zabava.Puconci – V prostorih Občine Puconci je na ogled razstavaKlasje zori, ki sta jo pripravila Društvo kmečkih žena Klas Bodonciin Razvojni zavod Občine Puconci.Grad – V prostorih gradu je na ogled razstava Narava Goričkegaskozi objektiv, ki jo je pripravil JZ Krajinski park Goričko. Avtorjirazstavljenih del so mladi z Goričkega, razstava pa bo na ogleddo konca julija.Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, Murska SobotaV Beltincih in okolici po Ferijevi potiFoto: J. G.Športna zveza Beltinci je organizirala v soboto četrti pohod po Ferijevi poti v spomin na športnika, športnega delavca in novinarjaFerija Maučeca. Okrog sedemdeset pohodnikov se je iz športnega parka v Beltincih odpravilo na osem kilometrovdolgo pot do Lipovec in Gančan, ki so jo končali v beltinskem športnem parku. Predsednik Športne zveze Beltinci Jože Horvatje povedal, da so se pohoda udeležili tudi Ferijevi družinski člani in prijatelji: »Proga, ki jo prehodimo na pohodu po Ferijevipoti, je tista pot, ki jo je Feri zadnja leta svojega življenja prehodil skoraj vsak dan. Ob tem sem se mu tudi sam skorajvsak dan pridružil in sem hojo tudi po njegovi smrti skoraj vsa dan nadaljeval. Feri pa se je na pohod rad odpravil zelo zgodaj,pogosto tudi ob štirih zjutraj. Pot je dolga osem kilometrov in tako ni preveč naporna.« Horvat je še dodal, da je namenpohoda ob rekreaciji tudi druženje, in tako so se na poti ustavili tudi v gostišču v Lipovcih, druženje pa se je nadaljevalo tudiob vrnitvi v beltinski športni park: »Veseli nas, da je med pohodniki tudi precej mladih udeležencev. Večji del poti vodi pokolesarski stezi, tako da je proga varna, in želimo, da bi se občani Beltinec in drugi čim večkrat podali po njej.« J. G.Tour de Mur Total od izvira do izliva MureFoto: B. R.V nedeljo se je okrog 130 kolesarjev udeležilo četrte etape kolesarskega maratona Tour de Mur Total 2009, ki je potekalapo Prekmurju in Prlekiji. Vse štiri etape kolesarjenja so potekale vse od izvira reke Mure v Avstriji do njenegaizliva v Dravo na Hrvaškem.Pri organizaciji so sodelovali partnerji iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Nosilec aktivnosti pri pripravi in izvedbi kolesarskegamaratona v Sloveniji je bila Lokalna turistična organizacija Prlekija Ljutomer. Start kolesarjenja četrte etape jebil na Mostu prijateljstva, ki povezuje obe Radgoni, trasa krajše poti pa je bila dolga osemdeset kilometrov. Najprejje peljala po prekmurski strani do Gederovec, Sodišinec, Tišine, Kroga, Dokležovja in Srednje Bistrice. Potem so jonadaljevali po prleški strani skozi Razkrižje, Veržej, Rački Vrh, Orehovce in ga sklenili v Gornji Radgoni. Več kot polovicakolesarjev se je odločila za daljšo traso in so pot nadaljevali do izliva reke Mure v Dravo, kjer je bil zaključek maratona.J. G. , B. R.

14 iz naših krajev18. junij 2009 –Dvajseto srečanje slovenskih krvodajalcev v VeržejuProstovoljno krvodajalstvo jetemelj varne preskrbe s krvjoŽelezna maša Jožefa GutmanaFoto: J. Ž.Prav gotovo se bo minula nedelja zapisala z velikimi črkami v zgodovinoŽupnije Bogojina in murskosoboške škofije, kajti Jožef Gutman jev bogojinski cerkvi v svoji rojstni vasi obhajal častitljivih 70 let duhovništvaoziroma železno mašo, kar je redek primer med slovenskimi duhovniki.Železomašnik Jožef Gutman je bil rojen leta 1912, torej pred97 leti, kot sin Štefana Gutmana in Barbare, rojene Horvat. Osnovnošolo je obiskoval v Bogojini, gimnazijo pa v Murski Soboti in Mariboru,kjer je tudi končal bogoslovni študij in bil 9. julija leta 1939 posvečenv mašnika. Služboval je na Tišini (1940–1943), na Madžarskem vHossperetegu (1943–1945), v Murski Soboti (1945–1955) in pri SvetemLovrencu na Dravskem polju (1955–1991). Od leta 1991 živi kotupokojeni župnik pri nečakinji v Bogojini. Kjer koli je služboval, se galjudje spominjajo kot plemenitega in požrtvovalnega duhovnika, ki nikolini varčeval s svojimi močmi, ko je šlo za širjenje vere ali kako drugače.To je poudaril tudi mariborski pomožni škof, Gutmanov rojak dr.Jožef Smej, ki je daroval sveto mašo ob jubileju in bil pridigar. J. Ž.Dragu Frasu, pobudniku srečanja, bronasti znak Rdečega križa SlovenijeNa jubilejnem 20. srečanjukrvodajalcev v Veržeju se jezbralo okoli dva tisoč ljudiiz vse Slovenije, prišli pa sotudi predstavniki sosednjihdržav Hrvaške, Madžarskein Avstrije. Jubilejno praznovanje,ki je potekalo v športnorekreacijskemparku, je ssvojim obiskom počastil tudinovi predsednik Rdečega križaSlovenije Franc Košir, ki jezbrane nagovoril.Poudaril je, da se v Veržeju žedvajseto leto srečujejo številne generacijekrvodajalcev, ki jih družitaplemenitost in solidarnost, tejdružini pa se v vedno večjem številupridružujejo tudi mladi krvodajalci.Krvodajalstvo ima v Slovenijiže dolgo tradicijo, saj so prvosteklenico krvi predelali pred štiriinšestdesetimileti, prostovoljnoin neplačano darovanje krvi pa seje od vseh načinov darovanja krvi,ki jih poznajo po svetu, pokazalokot osnova za varno preskrbo bolnikovs krvjo.Okrogla obletnica srečanja, kiga vsako leto pripravlja Krajevnaorganizacije RK v Veržeju, je bilatudi priložnost za podelitev bronastegaznaka za dolgoletno delopri Rdečem križu, pobudnikusrečevanja in krvodajalcu DraguFrasu. Kot je povedal, so prvo srečanjepred dvajsetimi leti organiziraliz namenom, da podprejoodpiranje transfuzijskega oddelkav murskosoboški bolnišnici,in zanj namenili zbranih petintridesettisočakov, naslednje leto paso se lotili organizacije srečanjaslovenskih krvodajalcev. V Ljubljaniso temu najprej nasprotovali,češ kaj bodo pripravljali vneki vasi, zaradi vztrajanja entuziastovpa so potem le popustili.Srečanje je z leti preraslo v tradicionalnoin množično. »Ljudjeradi prihajajo na srečanje in doklerbodo prihajali, bomo tudimi vztrajali pri organizaciji,« jepovedal prejemnik bronastegaznaka Drago Fras.M. H.Foto: B. R.Drago Fras, pobudnik srečanja slovenskih krvodajalcev v Veržeju,je prejel bronasti znak RK Slovenije za dolgoletno delo.So leta minila …Foto: P. K.V precej okrnjeni sestavi so se na 50. obletnici konca osnovne šolezbrali nekdanji učenci OŠ Tišina, ki so v šolskem letu 1958/59 prvikončali redno osemletko na Tišini, v katero se je ta preoblikovala izdotedanje nižje gimnazije. Takrat jih je šolske klopi zapustilo 23, 50 letpozneje pa se jih je vabilu na srečanje odzvalo osem. Nekateri njihovisošolci so že pokojni ali živijo daleč stran od domačega kraja, nekaj sejih je opravičilo, zato pa so bili nekdanji učenci tišinske šole toliko boljveseli obiska svoje nekdanje razredničarke Marije Činč, ki se tovrstnihsrečanj še zelo rada udeležuje. P. K.Foto: B. B. P.Dvojezična šola v Prosenjakovcih je bila lani temeljito obnovljena.Zamenjali so celotno kritino, tlake na podstrešju, izolacijo, zamenjaliso tudi vsa okna in vrata, severno steno telovadnice so okrepili zzidaki, dobili so nove prostore uprave in svetlo veliko zbornico, v katerise sedaj vsi učitelji z veseljem družijo. Učenci so najbolj veseli novemultimedijske učilnice s knjižnico (na posnetku). Zaradi obnoveso imeli učenci predmetne stopnje pouk do 26. septembra lani v prehodnemdomu. Kljub temu pa obnova še ni končana. Stavba je potrebnaše obnove vodovodne in električne inštalacije, nove fasade, učencipa bi bili veseli preplastitve asfaltiranih zunanjih igrišč. B. B. P.Društvo Oldteimer Abrahamspet med najboljšimi v državiJable so bile v znamenju Prekmurcev. Foto: arhiv društvaNa 12. državnem srečanjuljubiteljev stare kmetijsketehnike v Jablah pri Ljubljani,ki se ga je udeležilo tudi12 tekmovalcev iz društva ljubiteljevstarodobne tehnikeOldteimer Abraham iz Peskovec,so Prekmurci spet dokazali,da jim po skrbi za urejenoststarodobnikov v državiskoraj ni para.Srečanje v organizaciji Društvakmetijske tehnike Slovenije se jetudi letos razvilo v pravi praznikstare kmetijske tehnike, na kateremsi je več kot pet tisoč obiskovalcevlahko ogledalo prek 280razstavljenih eksponatov, od starodobnihtraktorjev do naprav,strojev in drugih pripomočkov,s katerimi so nekoč delali na podeželju.Prireditev so popestrili tudilastniki starodobnih avtomobilov,motociklov in starih koles,najbolj zanimivo pa je bilo ponovnoocenjevanje stare tehnike,kjer so se v več kategorijahizkazali člani društva OldteimerAbraham iz Peskovec. V kategorijirestavrirani traktorji, izdelanido vključno leta 1945, je zmagalJože Horvat iz Trnja s svojim oliverjem80, letnik 1937. Posebejuspešni so bili lastniki restavriranihtraktorjev z letom izdelaveod 1961. do 1979., saj so zasedlivsa tri najvišja mesta, DragoAbraham iz Peskovec je bil s traktorjemDeutz D 40 (1967) prvi,Milivoje Milosavljevič iz Sela zwarschalowskim (1961) drugi,Franc Gašpar iz Gornjih Petrovecz lindnerjem (1962) pa tretji.Še dva člana peskovskega društvastarodobnikov sta slavila v svojihkategorijah – Janez Vukanič izKošarovcev je komisijo prepričals svojim stabilnim motorjem Viktor,izdelanim leta 1939, SonjaKerčmar Abraham iz Peskovecpa si je največ točk prislužila svprežnim priključkom, leta 1951izdelanim okopalnikom.P. K.Na pohodu so se spomnili bojev za samostojno državoV Zgornjem Konjiščuspomenik v opominOb bližajočem se dnevu državnostiso gornjeradgonskipododbor policijskega veteranskegadruštva Sever za Pomurje,Območno združenjeveteranov vojne za SlovenijoGornja Radgona in ObčinaApače pripravili že 19. pohodpo poteh bojev pomurske policije,na katerem so odkrilispomenik, posvečen dogodkomosamosvojitvene vojnev Zgornjem Konjišču.Vse skupaj se je začelo pri kolesarko-pohodniškemmostu čezreko Muro v Črncih, od koder seje nekaj več kot 100 pohodnikovodpravilo na pot in po dobrih šestihkilometrih hoje po nabrežjureke Mure prispelo do nekdanjestražnice v Zgornjem Konjišču.Tam so apaški župan dr. DarkoAnželj, predsednik radgonskegapododbora PVD Sever MarjanMisja, predsednik OZ VVS JožefMakovec in podžupan ApačFranc Pižmoht ter avtor pomnikaodkrili obeležje v spomin nadogodke med osamosvojitvenovojno. V stražnici Konjišče so sevojaki JNA vdali po pogajanjih2. julija 1991, predali so tudi vseorožje in opremo, predaja pa jeminila brez žrtev in materialneškode. Na sobotni spominski prireditviso v kulturnem programusodelovali glasbeniki kvartetaOrkestra slovenske policije inapaški tamburaši, prisotne pa stanagovorila direktor PU MurskaSobota Drago Ribaš ter dr. DarkoAnželj, ki je bil med vojno načelnikUNZ Murska Sobota in vodjaoperativne skupine.Oste Bakal Najslovesnejši trenutek pohoda Foto: O. B.

– 18. junij 2009 iz naših krajev15Ena prvih soboških šolanih vrtnark pred upokojitvijoDober cvetličar je kotmodni strokovnjakPomurci imamo včasih rože še preveč radiCvetličarka Olga Koroša iz Murske Soboteje ena izmed tistih ljudi, ki so vsodelovno dobo opravljali isto službo in vnjej neizmerno uživali. Le še nekaj mesecevji je ostalo do upokojitve in še vednoali mogoče prav zato se z nostalgijo spominjačasov pred štiridesetimi leti, ko sije izbrala svoj poklic.Mnogi vse življenje iščejo pravo delo zase,Olga pa je že takoj po vpisu v vrtnarsko šolozačutila, da bo delo z okrasnim rastlinjem njenoživljenje. »Izhajam iz kmečke družine Šajtovih,ki so bili v Murski Soboti znani kmetovalci,tako da sem bila že od malega veliko v stikuz naravo, ljubezen do narave pa sem najbržmalo tudi podedovala od svoje babice, ki jebila na Gorenjskem priznana zeliščarka. Staršiso me sicer želeli usmeriti na zelo različni poklicnipoti, oče mi je prigovarjal, naj bom učiteljicaglasbe, ker sem se učila igrati harmoniko,mama pa si je želela, da se izučim za šiviljo,da bi skupaj odprli šiviljsko obrt. Toda meni jebilo očitno namenjeno, da bom delala z rožami.Kar čez noč sem sprejela vajeniško mestov soboški vrtnariji, od koder sem šla najprejza slabo leto v vrtnarsko šolo, preostali čas pasem se učila v praksi.«Čeprav je morala kot vajenka poprijeti zavsako delo, ki so ji ga naložili, četudi ni bilov nobeni povezi z vrtnarstvom, ima na vajeniškoobdobje lepe spomine, predvsem zaradipristnih odnosov in sožitja med sodelavci,kakršnega danes skorajda ni nikjer več. »Vsakmesec, ko smo prejeli plačo, je bil za nas kotpraznik. Takrat smo se šli po službi skupaj zabavatin včasih je naše veselo druženje trajalovse do jutra, tako da smo šli spet naravnostna delo.« Ob družabnosti se je Olga izkazovalatudi s pridnostjo, strokovnim pristopom dodela, kar so opazili tudi njeni nadrejeni, ki sojo kar hitro imenovali za poslovodkinjo eneod soboških cvetličarn. Na tem mestu je ostalakar trideset let.V tem času je doživela, kako se je cvetličarstvov mestu, ki je še v začetku 70. let imelosamo eno cvetličarno, tisto pri parku, razvilov eno od najbolj donosnih dejavnosti, kjer morajocvetličarji slediti smernicam tako kot modnistrokovnjaki. Če želiš biti uspešen v tempoklicu, se je treba vsaki spremembi prilagoditiz izpopolnjevanjem znanja, kar danes vdobi z neomejenimi možnostmi iskanja informacijni več težko, v preteklosti, ko je pri nasše primanjkovalo strokovne literature, pa seje vsaka cvetličarka morala znajti po svoje. »Kosem bila še vajenka, smo denimo poročne šopkeizdelovali izključno iz umetnih rož, po načelutoliko nageljnov ali vrtnic, kolikor je bilastara nevesta, tudi nagrobne vence in drugearanžmaje smo pletli večinoma iz plastičnihNaj se to komu zdi še tako izrabljena fraza, a Olga lahko na podlagi večdesetletnihizkušenj zatrdi, da rože vračajo ljubezen, ki jo dobijo. Foto: P. K.in lojastih rož in šele sčasoma se je pod vplivomAvstrije tudi pri nas začelo razmišljati osvežem cvetju. To smo na naši vrtnariji potemtudi sami gojili, a le sezonsko in še zdaleč se nimoglo primerjati z današnjo ponudbo, ko lahkodobiš katero koli vrsto rož v vseh letnih časih.O tem, koliko različnih vrst rož obstaja, pasi sploh ne bi upala ugibati. Ne glede na to, alije bila nekoč ponudba cvetja skromna in danesbogata, se mi zdi, da imamo v Prekmurjurože posebej radi, včasih še preveč, kar se kažev tem, da gospodinje skoraj tekmujejo, katerabo imela lepši balkon ali cvetlične grede.«Tudi sami ji je ukvarjanje z rožami toliko zlezlopod kožo, da je postalo tudi njen konjiček.Zmagovalna ekipa PGD Selišči - KupetinciO tem, s kakšno predanostjo se posveča negovanjuokrasnih rastlin, najbolje priča njenlepo urejeni okrasni vrt v dobrovniško-strehovskihgoricah. Med vsem cvetjem in zelenjem,ki ji uspeva tam, so ji še najbolj pri srcu trave,čeprav hkrati poudarja, da nima najljubšerože, saj so lepe vse. Ker se do svojega vrtazapelje vsak dan, je ni strah, da ji bo po upokojitvidolgčas ali da bo izgubila stik z vrtnarjenjem,bolj se boji, kako bo pogrešala stike sstrankami, ki jo zdaj večkrat ustavijo na uliciin vprašajo za kakšen nasvet, zato že zdaj razmišljao tem, s kakšnim delom si bo zapolnilaupokojenske dni.Petra KranjecOpravičiloV prejšnji številki Vestnika je v članku V pesnjenju našla tolažboob bolezni prišlo do neljube napake, saj smo Vero Kolenko preimenovaliv Kolmanko. Za napako se ji opravičujemo.Enajsto nočno tekmovanjeza pokal Železnega vrelcaV sklopu prireditev ob občinskemprazniku Občine Radenci je organiziraloPGD Šratovci 11. gasilsko tekmovanjeza pokal Železnega vrelca 2009.Tradicionalnega nočnega tekmovanja seje udeležilo šestnajst članskih ekip ter štiriekipe članic.Tekmovalo se je v disciplinah tridelneganapada ter v metu torbice v začrtan krog.Pri članih so zmagali gasilci PGD Hrastje -V pšenici spet krogineznanega izvoraV Pomurju smo ponovno opazili krog sredi žitnega polja.Nanj je opozoril rekreativec Vjekoslav Belajec, ki ga je opazilmed vožnjo s kolesom po poljski poti. V nasprotju s tistimi,ki so jih pred leti odkrili na Goričkem, je ta na posnetkuv bližini Murske Sobote, v bližini Avtobusnega prometa. Avtorfotografije je Boris Hegedüš, ki je s terase hiše v noči z10. na 11. junij med 22. in 23. uro na nebu videl belo svetlobo,ki zagotovo ni bila letalo, saj na teh med poletom utripajoluči na krilih in repu ter nosu. Gibajoča se svetloba je vesčas svetila, bila pa je preveč oddaljena, da bi bilo mogočeoceniti, kako velik je bil vir svetlobe.Zagotovo ni šlo niti za meteorit, saj se je svetloba gibala vodoravnoin je, ko je bila še dobro vidna, naenkrat ugasnila. O dogodku jepovedal družini in prijateljem. Seveda pa ni nujno oziroma ni dokazov,da bi bila »leteča svetloba« kakorkoli povezana s krogom v pšeniciv smeri gibanja urinega kazalca, v sredini kroga pa je povsempoteptana.Zunanji rob kroga poteptane pšenice meri v premeru 11 metrov,ožji pas je širok en meter. Notranji krog, na katerem je pšenica popolnomapoteptana, ima premer sedem metrov.Boris HegedüšPonujamo pomoč in podporoosebam s težavami v duševnemzdravju, ljudem v duševnistiski in njihovim svojcem.Kontaktna številka O51 475 199OZARA SLOVENIJA, PISARNA ZA INFORMIRANJE IN SVETOVANJE, MIKLOŠIČEV TRG 3, 9240 LJUTOMERMota, sledila je ekipa PGD Gornja Radgona,tretje mesto je pripadlo gasilcem PGDRadenci. Pri članicah so slavile gasilke PGDSelišči - Kupetinci pred ekipo gasilk iz Motovilec,dvakratne zmagovalke PGD Kapelaso bile tretje.Vse nastopajoče ekipe so prejele priznanjaza sodelovanje, prve tri ženske in prvihpet moških ekip pa še pokale.Dani MaukoZ našegaštedilnikaBranko ČASAR,kuharski mojsterv gostilniPri Lovenjakuv PolaniJuha z vrta120 g blitve, 150 g zelja, 100 g čebule, 20 g česna,150 cl zelenjavne osnove, 5 cl olja, 20 g riža, sol,poper, peteršilj, 10 cl kisle smetane.Čebulo narežemo na lističe. Olje v kozici segrejemo,na njem posteklenimo na lističe narezano čebuloin sesekljan česen. Nato dodamo na rezancenarezano zelje, premešamo in malo podušimo, dodamona rezance narezano blitvo, premešamo inzalijemo z zelenjavno osnovo. Pred vrenjem zakuhamoriž, dodamo začimbe in kuhamo do primernečvrstosti riža. Ko so se sestavine zmehčale innam okus ustreza, postrežemo. Pri serviranju damov posamezni krožnik kavno žličko kisle smetane, kijo zalijemo z vročo juho in potrosimo s sesekljanimpeteršiljem.Telečja kračas kumaričnim ragujem1500 g telečje krače, sol, poper, rožmarin, 6 clolja, 100 g čebule, 20 g kaper, 240 g solatnih kumaric,10 cl kisle smetane, 20 g česna.Telečjo kračo pod hladno vodo splahnemo in skrpo osušimo. Natremo s soljo, poprom in svežimrožmarinom. Damo v namaščen pekač, pokrijemo zaluminijasto folijo in pečemo v pečici 60–90 minutpri 170 °C. Pečeno vzamemo iz pečice in shranimona toplem. Na preostanku maščobe in mesnega sokadušimo na kocke narezano čebulo, kumare in sesekljančesen. Dodamo kapre, po potrebi zalijemo zvodo in na koncu dodamo kislo smetano. Prevremo,dobro premešamo in postrežemo z narezano kračo.Ocvrti koruzni žličniki150 g koruzne moke, 50 g pšenične moke, 15 gkvasa, 2 jajci, 10 cl mleka, sol, olje za cvrenje.Kvas v mleku zdrobimo in postavimo na toplo,da vzhaja. Moko presejemo, dodamo jajce, vzhajankvas in sol. Vse skupaj s kuhalnico gladko zmešamo.Pokrijemo in na toplem pustimo, da malo vzhaja.Nato z žlico zajemamo testo in polagamo v ne prevročeolje. Ocvremo do zlato rumene barve. Ocvrtežličnike polagamo na papirnate prtičke, da vpijejoodvečno maščobo. Ponudimo k mesu z omako.Poletna solata20 cl jogurta, 2 cl limoninega soka, 5 cl sladkesmetane, sol, poper, 20 g drobnjaka, 300 g mehkesolate, 200 g solatnih kumaric, 160 g redkvic, 40g trdega sira.Najprej si pripravimo omako. Jogurt damo v skledo,dodamo limonin sok, sladko smetano, solimo,popramo in dodamo sesekljan drobnjak. Vse skupajdobro premešamo in postavimo na hladno.Solato operemo in natrgamo na primerne kose.Kumarice narežemo na rezance. Redkvice in sir naribamo.Vse skupaj stresemo v skledo, narahlo premešamo,nadevamo v solatne skledice in prelijemos pripravljenim prelivom.Češnjevo pecivo s pistacijamiZa testo: 200 g masla, 100 g sladkorja, 1 vanilinsladkor, 6 jajc, 250 g moke, 1 pecilni prašek, 100 gmletih pistacij.Za oblogo: 50 cl mleka, 70 g sladkorja, 60 g vanilinpudinga, 5 cl sadnega likerja, 160 g masla,1600 g češenj, 100 g sladkorja.Maslo in sladkor penasto umešamo, dodamo jajcain vanilin sladkor ter mešamo, da se speni. Natododamo presejano moko s pecilnim praškom in narahlopremešamo. Model obložimo s papirjem zapeko, na katerega enakomerno porazdelimo polovicomase, k drugi polovici pa primešamo mlete pistacijein jo poravnamo po spodnji masi. Porinemov pečico in pečemo 25 minut. Nato ohladimo.Ohlajeno testo premažemo s pudingovo maso,ki jo pripravimo tako, da v petih centilitrih mlekarazmešamo puding, preostalo mleko s sladkorjemzavremo in zakuhamo pudingovo zmes; med mešanjemkuhamo pet minut. Odstavimo z grelne ploščein ohladimo. Maslo penasto umešamo in dodamoohlajen puding. Gladko razmešamo.Premazano testo obložimo s češnjami, ki smo jihizkoščičili, prevreli v malo sladke vode ter ohladiliin odcedili. Tako pripravljeno pecivo lahko premažemos tortnim želejem in okrasimo s sladko smetano.

16 reportaža18. junij 2009 –Češko-slovensko folklorno prijateljstvoKak je inda bilou vpoljanskih meglicahOsrednja tema so bile maske severovzhodne SlovenijeV soboto in nedeljo so seizmenjevali na Sabolovi domačijiv Mali Polani zvokiprekmurske in češke ljudskeglasbe in se dotikali v skladbah,ki jih je veter v zgodoviniprenašal med dvema slovanskimanarodoma.Prijateljstvo in sodelovanjemed ljudskimi godci in folkloristisedaj traja že skorajda petnajstlet, začelo pa se je na Folklornemfestivalu v Beltincih, na kateremso sodelovali tudi folkloristi FSJaro Usti nad Orlici iz Češke inljudski godci, ki jih spremljajo.Dvodnevna prireditev se jezačela v soboto popoldan, ko sopripravili delavnico, na kateriso se Prekmurci učili enega odčeških ljudskih plesov, Čehi panašo šamarjanko. Zvečer so pripraviliprireditev Poljanske meglice,večer češke in prekmurskeljudske glasbe, na kateri je obljudskih godcih iz češke sodelovalanaša Marko banda. V nedeljopopoldne pa so bile na prireditviKak je inda bilou, ki jo je povezovalMilan Zrinski, osrednja temapustne maske v severovzhodniSloveniji. V programu so ob Folklorniskupini Jaro Usti nad Orliciiz Češke nastopili še Folklornaskupina OŠ Miška Kranjca VelikaPolana in FS Kulturnega društvaMiška Kranjca Velika Polana.V uvodnem nagovoru je pomočnicadirektorja Javnega skladaRS za kulturne dejavnosti UrškaBitner Pipan poudarila, da jeobisk na takih prireditvah edenod tistih postankov v času, ki poskušajozadržati neizprosni za-Folklorna skupina Jaro iz ČeškeGostüvanje se slüjži velikopolanskih folkloristovkon minljivosti vsega lepega indobrega: »Je praznik vseh vas, kis predanostjo, znanjem in umetniškimnavdihom skušate iztrgatinašo ljudsko kulturo in narodnodediščino pozabi. Imamosvoj dom, svoje običaje in navade,kar govori o tem, kdo smo inod kod prihajamo. V tej združenimultikulturni Evropi bomolahko srečni in zadovoljni le, čebomo vedno vedeli, od kod prihajamo.«Predsednik Kulturnega društvaMiška Kranjca Velika PolanaBoris Osterc je povedal, daglasbena skupina Jaro brez težavlahko spremlja tudi naše folkloriste,saj so se v petnajstih letihsodelovanja naučili veliko našihljudskih plesov: »Letos je bil poudarekna maskah severovzhodneSlovenije, medtem ko so bileprejšnja leta osrednje teme prekmurskogostüvanje, pozvačin indruge. Namen prireditve je ohranjatiljudske običaje in kulturnodediščino v Prekmurju pa tudipredstaviti folkloro, ljudske običajein kulturno dediščino drugihobmočij Slovenije in tujine.«Vodja češke folklorne skupinePeter Balaš je povedal, da sonjihovi plesi nekoliko hitrejši intemperamentnejši od prekmurskih,vendar je opazil, da so siČehi in Prekmurci po mentalitetizelo podobni: »Razpoloženjena zabavah in način zabave stapodobna, zato se tudi dobro razumemo,le da se pri vas bolj pijevino, pri nas pa nimamo vinogradov,zato pijemo pivo.«Češke ljudske godce, ki spremljajofolkloriste, vodi Jan Dostal,ki je povedal, da so nekateremelodije, ki jih igrajo ljudskigodci na češkem in v Prekmurju,evropske: »To pomeni, da jih igrajov mnogih državah Evrope, denimosotiš in polko. Druge pa sospecifične le za določen narodali pokrajino. Glasba Prekmurjaje v marsičem podobna češkiin se nam je ni bilo težko naučitiigrati. Ob pomoči glasbe pa stanastala tudi naše prijateljstvo insodelovanje. Tukaj smo spoznaliveliko dobrih ljudi, se družili, pilidobro vino, dober špricer ...«V Sloveniji so različni koranti.Rüsa je prišla iz prleških Bučečovec. Foto: J. G.Kak je baba deda nosila.Tudi Valerija Žalik, ki vsako letoskrbi za vsebinsko plat prireditve,je povedala, da se trudijo, dabi bila prireditev drugačna od podobnihfolklornih prireditev: »Vanjoskušamo vključiti čim več običajev,ki so že skorajda pozabljeni.Vsi poznamo pustne maske, malopa jih pozna njihov pomen v preteklosti,njihove funkcije takrat.Spoznali smo različne vrste korentov,pustne like iz Porabja, prekmurskobabo, ki nosi deda, pustnelike iz Češke in podobno.Velikopolanski folkloristi pa sose tokrat predstavili s porabskimiljudskimi plesi. Prekmurski ljudskiplesi so preprosti v primerjaviz češkimi, ruskimi in slovaškimi,ki so tudi bolj temperamentni.Vendar pa je prednost naših plesovizvirnost in zaradi te avtentičnostismo ena najbolj zanimivihskupin na festivalih, kamorkolipridemo. Tako smo na festivalihna češkem naše goste navdušili zodrsko predstavitvijo.«Tudi Valerija se strinja, da sepri sodelovanju s Čehi čuti ta slovanskiduh, saj se na festivalihprav s Čehi in Slovaki najbolj razumejoin družijo. To sodelovanjepa ves čas ob beltinskih in velikopolanskihfolkloristih negujetudi Marko banda.Jože GaborBoris Osterc: S folkloristi iz Češke sodelujemože vrsto let.Peter Balaš: Češki plesi so nekoliko hitrejšiin temperamentnejši od prekmurskih.Jan Dostal: Spoznali smo veliki dobrih ljudi,pili dobro vino, dober špricer ...Valerija Žalik: »Avtentičnost naših plesov in odrskihpredstavitev povsod naleti na zanimanje.«

Kam na dopust, če si gasploh lahko privoščimo?Novosti iz Term 3000 v letu 2009Najhujši jogurt zapomoč pri hujšanjuSonce koristi ali škoduje?Čezmerno znojenjeBrez pic in vročih hrenovkZa piknik brez okužbPoletje je nepreklicno tu!BIOTERME Mala NedeljaNajceneje v Ljutomeru,najdražje v LivadiRazvedriloPoletje brez skrbi – ugodnaponudba potrošniških kreditovZdravila v počitniški prtljagiSkrijte se sončnim žarkomPOLETJERaje enkratna dopust kottrikrat nakupovatČe se še niste odločili, kam na dopust letos, je že prepozno, bi ponavadikonec junija dejali v turistični agenciji. Tisto, kar ste želeli rezervirati, ježe zasedeno, tisto, kar je ostalo, pa je ali preslabo ali predrago. Ali pa neustreza tistemu, kar ste v začetku pričakovali. Toda brez panike, če bostemalo pobrskali naokrog ali poprosili izkušenega turističnega agentav poslovalnici, da vam najde še najboljšo možno varianto, imate velikomožnosti, da boste letošnji dopust preživeli tako, kot ste si približno zamislili.Ampak zapomnite si eno: tega, da bi dobili hotel s štirimi zvezdicamiz all-inclusive ponudbo in plačali zelo malo, enostavno ni. Treba jepretehtati realne možnosti in na dopust oditi sproščeno, brez velikih pričakovanj.Navsezadnje gremo na dopust zato, da se razbremenimo domačegaokolja, ne pa zato, da si tam uredimo enako kot imamo doma.Tisto potem ni več dopust, ampak samo kopija domačega življenja. Ravnozato pri mnogih Pomurcih sicer čisto simpatična, ampak odločno prekratkaslovenska obala ne pride v poštev za dopust. Če boste npr. julija aliavgusta sedeli na izolski promenadi, imate veliko možnosti, da bo v naslednjihpetnajstih minutah mimo vas prišel vaš znanec, sosed, nekdanjisošolec, poslovni partner ali sorodnik, katerega ste že pozabili. In ravnozato je pri večini naših prebivalcev še vedno najbolj priljubljena hrvaškaobala – kljub napetim odnosom v zadnjih mesecih. Eni brez drugih enostavnone moremo, čeprav je tisti pregovor, da je Jadransko morje »najlepšena svetu«, popolnoma iz trte izvit. Vprašajte tiste, ki so že letovali obEgejskem morju, na Karibih, na avstralskem koralnem grebenu, ob floridskihotočkih itd.Za ne preveč denarja in ne daleč lahko čisto spodobno letujete tudi npr.na severni italijanski obali, na Siciliji, na turističnih kmetijah (če vas jeveč), ob rekah, ob kakšnem avstrijskem, nemškem ali češkem jezeru in vslovenskih zdraviliščih, če pa že morate na Hrvaško, vam priporočamonekaj dopustniških dni v Zagrebu, kjer lahko združite kopanje z obiskommesta ali počitniški izlet na Kolpo pri Sisku, kjer se ljudje kopajo in sončijočisto zastonj. Kakorkoli že, raje si privoščite enkrat dopust kot trikratnakupovanje v trgovskem centru, kjer boste zapravili denar za stvari, odkaterih jih tretjino sploh ne potrebujete.Tomo Köleš

18 POLETJE18. junij 2009 –Kam na dopust, če si gasploh lahko privoščimo?Smo že v tistih dnevih junija, ko se tudi zadnji zamudniki odločajo, kam bodošli na poletni dopust. Vendar je nas tokrat poleg tega, kam bodo šli nadopust, zanimalo tudi, ali si ga ljudje sploh lahko privoščijo. A kot kažejoodgovori naših anketirancev, recesija nima ravno velikega vpliva na njihovoodločitev o dopustu. Po njihovem mnenju je pri tem pomembnejša tradicija:tisti, ki so bili doslej vajeni iti na dopust, se mu ne bodo odpovedali niti tokrat,tistih, ki niti doslej niso hodili na počitnice, pa dopust tudi letos ne zanima.Leon Lainšček, Prosenjakovci:»Da, šli bomo na dopust, in sicer na otokHvar. Ni bilo ravno enostavno odtegnitisredstev iz družinskega proračuna zadopust, ker je normalno, da se recesijapozna, še posebno pri cenah, ki so sepovečale. Vendar smo šli doslej vsakoleto na dopust in od tega ne bomo odstopiliniti letos. Pri nas, ki smo v državnihslužbah, sredstva za dopust še nisotako kritična, pri drugih pa je gotovo, dabo recesija vedno večji problem. Večinamojih znancev je zaposlenih in si bodo lahko letos še vsi privoščilidopust, starejši in tisti, ki so ostali brez služb, pa zagotovo ne. Tisti, kilahko, gredo večinoma na Hrvaško.«Boris Gral, Dolič:»Da, da, gremo na dopust. In sicer v Portorož.Na dopust hodimo v glavnem vsakoleto, vendar vedno v kak drug kraj.Ampak vedno nekam na morje, pa najsibo to slovenska, hrvaška ali črnogorskaobala. Pri nas se recesija ne pozna.Doma sem z Goričkega in tam je pogostejšetradicionalno ravnanje. Nekaterihodijo vedno na dopust, predvsem mladi,nekateri pa nikoli, in tako bo tudi letos.S partnerko sva sicer želela letos itina dopust nekam zunaj Evrope, vendar zaradi njene nosečnosti to niizvedljivo. Finančno gledano pa to za naju vsaj za zdaj še ne bi bil problem.«Logan Pick Up: Poraba pri mešanem ciklu: 5,3 - 8,1l/100 km. Emisija CO 2 : 140 - 192g/km. Logan Van: Poraba pri mešanem ciklu: 5,3 - 7,9 l/100 km.Emisija CO 2 : 140 - 192 g/km. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.Še nikoli niste tako dobro investirali.Logan Pick Up od 6.800 € Logan Van od 6.400 €brez DDVbrez DDV800 kg nosilnosti1,38 m širine1,8 m dolžine tovornega prostoraVozili Logan Van in Logan Pick Up, s svojo izredno zmogljivostjo tovornega prostora, odneseta konkurenco.Odlikujeta se z izjemno trpežnostjo in zanesljivostjo ter dostopno ceno.Žužana Sečko, Murska Sobota:»Letos greva z možem najprej za tedendni na dopust v Nemčijo k njegovimsorodnikom. Po vrnitvi iz Nemčije grevaše za teden dni na morje, pozneje pabova šla najbrž še na kak krajši izlet. Takegadopusta si ne privoščiva vsako leto.Večkrat greva sicer na kak izlet, morjapa si nisva privoščila že tri ali štiri leta. Zmožem se tudi skupaj dogovarjava, kambi šla, in najine želje uskladiva. Letos šeposebej potrebujeva kak dopust, maloveč počitka, ker sva se lani preselila v drugo hišo, kar je zahtevalo tudiprecej obremenitev. Tudi večina znancev in sorodnikov si bo privoščiladopust, vendar nekateri pravijo, da nekoliko težje, saj se čuti recesijatudi pri takih odločitvah. Gredo sicer na dopust, vendar iščejonekoliko cenejše možnosti.«Rajko Vinčec, Renkovci:»Letos smo že bili na dopustu, ko je bilažena na porodniškem dopustu. Čez poletjepa ne bomo šli, saj bo žena začeladelati in bomo v glavnem v službi. Prejšnjaleta pa smo si dopust privoščili tudičez poletje. Običajno gremo enkrat naleto na hrvaško obalo, ki je blizu, in setam tudi najbolj spočijemo in naberemonovih moči. Tudi po pogovorih z znancije čutiti, da si vse težje finančno privoščijodopust in da iščejo cenejše možnosti,kjer je lahko prav tako prijetno kot na kakem potovanju v oddaljenekraje. Slovenija in sosednje države so za mnoge čisto dovolj zadopustovanje in si kaj več niti ne želijo.«Mojca Vodnjev, Ljubljana:»Z možem sva v lendavskih termah zaen teden in si z zanimanjem ogledujevatudi zanimivosti po Prekmurju. Običajnopa gremo na dopust na morje za kakteden, dva ali le za konec tedna. Recesijapri meni in mojih znancih še ni kaj dostivplivala na dopustovanje. Kdor hočeiti na dopust, si čas pač vzame in gre. Vednose lahko nekako prihrani za dopustovanje.Dopust si pač vzameš, pa četudisamo za en dan. Tudi v Prekmurju indrugih slovenskih krajih je zelo prijetno in dovolj, da si človek naberenovih moči. Človek si mora vzeti čas, da se umakne iz vsakdana in sespočije od naporov. Vprašanje pa je potovanje v kake bolj oddaljenekraje, za katere si moraš vzeti tudi več časa.«800 kg nosilnosti2,5 m 3 prostornine1,94 m dolžine tovornega prostora*velja do izpolnitve prvega od dvehnavedenih pogojevBojan Vrbnjak, Ljutomer:»Običajno gremo na hrvaško obalo, naMali Lošinj, kjer imamo v kampu prikolico.Kar se tiče gospodarske krize, se mizdi, da za zdaj, vsaj med mojimi znanci,ni opaziti kakih bistvenih sprememb.Za dopust se že nekako prihrani denar.Človek pač potrebuje dopust, da se nekajčasa umakne iz vsakdana, saj je tempoživljenja vse hujši. Res pa je tudi, daje vse več takih, ki si dopusta ne bodomogli privoščiti ali bodo morali vse skupajnekako skrčiti v primerjavi s prejšnjimi leti. V prihodnje bi rad šelše v Grčijo.«Dobrivoje Godič, Černelavci:»Običajno si privoščim dopust v kakemkraju, ki ni predaleč in ne preveč blizu,torej kje na Hrvaškem primorju ali v Sloveniji.Zelo sta mi všeč tudi Tunizija inTurčija. Človek se pač mora spočiti odnaporov vsakdana. Pri mojih prijateljihin znancih ter drugih ljudeh, s katerimise pogovarjam, pa se čuti vpliv recesijeprecej različno. Tisti, ki so že od nekdajradi potovali in dopustovali ob morju, sibodo to privoščili tudi letos. Res pa jetudi, da si mnogi ne morejo privoščiti daljšega dopusta, tako da so tivse krajši, nekateri pa gredo na dopust le za konec tedna. Več jih grev kopališča in kake bližnje kraje. Vendar pa je to trend po vsej Evropi,in če bolj varčujejo Avstrijci in Nemci, moramo tudi mi.«Milena Lapi,Videm ob Ščavnici:»Letos ne bo nič z dopustom, ker semna bolniškem dopustu. Drugače pa smohodili na počitnice vsako leto brez izjeme,vedno na Hrvaško. Bili smo v različnihkrajih, od Omiša, Šibenika, otokovdo Trogirja. Hrvaško smo imeli najraje,ker je morje enkratno, kampi pa so popolnomaurejeni. To je za nas zelo pomembno,ker smo bili ponavadi »kampisti«.Ne vem, če recesija ravno vpliva nato, ali bodo ljudje letos šli na dopust ali ne. Tisti, ki so hodili doslej, siga bodo privoščili tudi letos, tisti, ki doslej niso hodili na dopust, patudi tokrat ne bodo šli. Skoraj vsi moji znanci bodo šli letos na dopust,vendar ne vsi na Hrvaško, ampak tudi v Grčijo in malo bolj oddaljenekraje. Hrvaška je, kot kaže, predraga.«Jože Gabor, Tomo KölešZagorela kožani več modna …Soncu se ni treba povsem odreči. Navsezadnje se poleti tudisicer gibljemo na prostem in pri tem sprejemamo dobre učinkesonca za organizem, med drugim pomoč pri nastajanju vitaminaD in krepitvi kosti ter preprečevanju osteoporoze. Žal panas pretirana izpostavljenost soncu lahko tudi resno ogrozi.Kot pojasnjujejo strokovnjaki, čezmerna izpostavljenost žarkomUBV v koži povzroči poškodbe, ki jih opazimo kot rdečico, oteklino,bolečino in pekoč občutek, povišano temperaturo kože, v hujšimprimerih pa tudi povišano temperaturo telesa. Ta reakcija nastanepribližno 30 minut po sončenju, najmočneje pa je vidna šele po 12do 24 ali celo 48 urah. Nastane kot posledica poškodb kožnega tkiva,zaradi česar se v koži sproščajo snovi, ki povzročajo vnetje. Prav tazapoznela reakcija pa nas pri sončenju lahko zavede, da se ne zaščitimopravočasno ali umaknemo s sonca. Znaki vnetja minejo v štirihdo sedmih dneh. Uničene kožne celice se po tem času začnejo luščitiin koža se obnovi.Pri dolgoletnem čezmernem izpostavljanju sončnim žarkom pa sekoži ne uspe več v celoti obnoviti. V njej nastajajo zadebelitve, postajaizsušena in se pospešeno stara. Pred slabimi učinki pretiranegasončenja se je torej treba zavarovati s premišljenim gibanjem nasoncu oziroma v senci, s primernimi oblačili, pokrivali in sončnimiočali, predvsem pa z varovalnimi pripravki za sončenje, ki so najpomembnejšazaščita pred posledicami čezmernega sončenja.

– 18. junij 2009POLETJE 19Novosti iz Term 3000 v letu 2009Hotel Livada Prestige bo imel končno ponudbo na višji ravni – ko bodo odpravilivse pomanjkljivosti in dvignili raven storitev, banketno dvorano pa spremeniliv restavracijo a la carte. V njej bo vodja kuhinje Bine Volčič, ki se jeusposabljal v Franciji.Danilo Kozar je v Termah 3000 prevzel centralno slaščičarsko delavnico insodeluje pri nastajanju projekta slaščičarne, ki bo nastala v Jakijevem salonuin bo dobila teraso, obrnjeno na promenado. S ponudbo slaščic želijo postatinajbolj znana slaščičarna v Pomurju.Štorklja je postala zaščitniznak Term 3000;do sedaj so jo prodajalikot spominek v trgovini,odslej pa bo spremljalaotroke, ki bodo počitnikovaliv Moravskih Toplicah,pri vseh njihovihigrah.

20 POLETJE18. junij 2009 –Sonce koristi ali škoduje?Vsako poletje, posebej v času dopustov, si marsikdo postavlja vprašanje o koristnosti ali škodljivosti sonca.Znanja o vplivu UV-sevanja se poglabljajo, tudi mediji redno seznanjajo javnost z novimi ugotovitvami. Posledicatega je, da modni trend porjavelih in zagorelih teles počasi izginja. V trendu sta svetla polt in zdrava barva.Kljub temu pa to ne dosegavečine ljudi, ki ne poznajo nevarnostiali ne posvečajo pozornostiškodljivosti sončenjain izpostavljanju UV-žarkom.To se kaže v porastu kožnegaraka, zato ni odveč še enkratopozoriti na znana dejstva inposledice pretiravanj. Sonce,ki je vir življenja, polegdobrih lastnosti vsebuje tudiškodljive vplive, saj nas ozonskaplast iz leta v leto manj ščiti.Skozi njo prehajajo infrardečižarki, žarki UVA, UVB insvetlobni spekter. Če drugežarke zanemarimo, pa moramosprejeti žarke UVA kotodgovorne za hitro staranjekože, ker povzročijo poškodboelastičnih vlaken, vezivnotkivo izgublja vlago, zato dobikoža starikav usnjat videz innavsezadnje vpliva na nastaneknekaterih vrst raka. ŽarkiUVA prehajajo skozi steklo inpovzročajo takojšnjo porjavitev.To lastnost imajo solariji,ki pa imajo dva- do trikratvečjo moč žarka od naravnegasevanja sonca. Tako žarkiUVA v taki jakosti izrazito pospešujejostaranje, inducirajofotodermatoze in karcinogenezo.Žarki UVB v večjih količinahpovzročajo opekline, saj učinkujejov vrhnjem sloju kože, kjerz vplivom na lipide povzročajotvorbo prostih radikalov, ki poškodujejomlade celice že v kožnizasnovi. Ta proces vodi v nastanekrakastih tvorb.Skupnega delovanja žarkovUVA in UVB, ki jih v čezmernihkoličinah dobijo otroci in mladi,stari do osemnajst let, osnovnekožne celice nikoli ne pozabijo.Naša koža ima sicer naravnozaščito pred žarki UV z mehanizmompovečane tvorbe melaninav bazalnem sloju epidermisa vcelicah, imenovanih melanociti,ki proizvajajo kožno barvilo melaninin tvorijo melanosome, zaradičesar je človeška polt svetlaoziroma temna (glej razpredelnicotipi kože).Če sta izpostavitev žarkom UV,UVA in UVB ter sevanje čezmerna,se v koži vzpostavijo mehanizmivnetnih reakcij, ki se na kožiizražajo kot sončne opekline, vglobljem sloju pa povzročijo širjenjekapilar, okvaro poroženelihcelic in sproščanje citokinov, kispodbujajo nastanek simptomov,kot so slabost, povišana temperatura,sončarica.Poleg opeklin nastane pri čezmernikoličini sevanja okvaraDNA, pa tudi poškodba cele vrstefotobioloških produktov, karvodi do mutacije celice DNA.Na osnovi tega dognanja je odborpri mednarodni Agenciji zaraziskavo raka IARC sončno svetloboleta 1992 uvrstil med karcenogenedejavnike, žarke UVA,UVB, UVC, sevanje, uporabo solarijapa med verjetno karcenogenedejavnike. Splošno znano jetudi, da žarki UVA in UVB sprožijoštevilne imonomodulatornemehanizme že v majhni količiniin kratkem času, kar se kaže v večjimožnosti reaktivacije okužbz virusi ( herpes). To pa pomenizmanjšano možnost tvorbe protiteles.Razpredelnica:- po izpostavljanju žarkom UV nastane pigmentacija v nekaj urah,po vplivu žarkov UVB pa šele čez nekaj dni in ostane vidna nekajmesecev, to je proces normalne porjavitve;- zatem je tu proces poroženevanja, ki nastaja v zgornji plasti kožein vzpostavi po nekaj dneh delovanje žarkov UV in se po nekaj tednihodlušči;- encimski reparacijski mehanizem pomeni popravljanje z žarki UVpovzročenih poškodb celic DNA s pomočjo encimov fotoliaze, kiizrežejo mutirani del molekule DNA ter vzpostavijo pravilno sintezomanjkajočega dela, kar se začne v 24 urah po sončenju;- encimi antioksidanti, ki nevtralizirajo z žarki UV nastale proste radikale(kot npr. naravni oksidanti beta karoten, vitamini A, C, E).Spremembe na koži solahko usodneBolezniKožne spremembe, povezanes čezmernim UV-žarčenjem,uvrščamo v akutne oblike, kot soopekline, fototoksične reakcije –povezane z zdravili (antirevmatiki,antibiotiki, retinoidi) – terobolenja, ki jih žarki UV poslabšajo,npr. herpes simplex, lupuserimatetodes, porfirije itd.Med kronične spremembe sodijopovečana tvorba pigmentnihznamenj v otroštvu, predrakastetvorbe kože in sluznic, aktiničnekeratoze ter tvorba benignih inalignih tvorb. Sem se uvršča tudiproces staranja kože.Če se zavemo vseh teh dejstev,da je veliko škodljivejših učinkovMed 10. in 17. uro sesoncu izogibajte.kot zdravih, naj bi bilo prvo pravilo,da se zavarujemo pred čezmernimdelovanjem sevanja, in sicer:I. izogibanje soncu (iskanje sence),II. zaščitna oblačila, pokrivala inočala,III. zaščitna kemična kozmetičnasredstva z zaščitnimi faktorji.Pomemben je čas izpostavljanjažarkom, ki naj ne bi bil meddeseto in sedemnajsto uro v poletnihmesecih. Dojenčki došestega meseca starosti naj biuporabljali prvi in drugi steberzaščite.Posebno pozornost je trebaposvetiti mladostnikom doosemnajstega leta in starejšim,ki se kljub ozaveščanju ne zaščitijodovolj, nekritično obiskujejosolarije in so tako izpostavljenivsem posledicam UV-žarčenja.Splošno načelo je, da zdravegasončenja ni, ker pa ima soncetudi dobre lastnosti – vpliv na dobropočutje, tvorba vitamina D –imamo možnost, da se zaščitimoz uporabo zaščitnih proizvodov,ki so na trgu v obliki krem, losjonov,gelov itd. Pozorni moramobiti, da posegamo po proizvodih,ki so kakovostni ter vsebujejo fizikalnein kemične filtre (oznakaSPF 15, 30, 100). Treba je opozoriti,da ti filtiri v kozmetičnihpreparatih ščitijo kožo le predžarki UVB, pred opeklinami, nepa tudi pred procesi staranja innastankom kožnega raka.Če se izpostavljamo soncu inuporabljamo zaščitne kreme sfaktorji, moramo kožo tudi vsakdan negovati glede na tip kože. Spravilno zaščito in obnašanjemse lahko izognemo nevšečnostiin kožnemu obolenju – brez odpovedovanjaužitkom na dopustu,v prostem času in na rekreaciji.Lidija Pustai Šafarič, dr. med.,spec. dermatovenerologinjaPUSTI VTISnOVA M{zd{ 3 AVTOCENTER LEPOŠA

– 18. junij 2009POLETJE 21ČEZMERNO ZNOJENJESe vam je že kdaj zgodilo, da ste želeli ponuditi roko vpozdrav, pa so vas od tega odvrnile prepotene dlani?!Ali ste kdaj želeli objeti prijatelja, pa ga niste, ker ste biliprepoteni?! Ste se zaradi znojenja in strahu pred morebitnimvonjem v družbi počutili nelagodno?!To je samo nekaj težav, s katerimi se srečujejo ljudje, kiimajo težave s čezmernim znojenjem (hiperhidrozo).Znojenje je fiziološki proces, ki je pri ljudeh nujnopotreben za uravnavanje telesne temperature. Žlezeznojnice so nameščene povsod v koži. Z izločanjemtelesnih tekočin, v katerih je mnogo presnovkov in tudistrupenih snovi, omogočajo izhlapevanje teh tekočinin tako kožo hladijo. Znojenje je torej koristno in potrebno,a kadar gre za čezmerne količine izločenegaznoja, zna biti precej nadležno.Človek odda na dan, ne da bi to opazil, približno literznoja. Obilneje se znojimo v poletnih mesecih, kar jepovezano z občutkom žeje in pitjem večjih količin tekočine.Prav tako je znojenje obilnejše v nosečnosti,klimakteriju, ob težjih fizičnih opravilih ter ob psihičnihnaporih in stresu. Znoj sam po sebi nima nobenegavonja. Šele ko se mu pridružijo bakterije, ki se naravnopojavljajo na koži, nastane prepoznaven vonj po znoju.Posebne vonje lahko sprožijo tudi nekatere vrste hrane(čebula, česen, začimbe), določena zdravila in bolezni(sladkorna bolezen se izraža z vonjem po odstranjevanjulaka za nohte – acetonu).VZROKIPri čezmernem znojenju žleze znojnice preburno reagirajona dražljaje in so preveč aktivne, zato proizvajajoveč znoja. Hiperhidroza je lahko posledica določenebolezni: sladkorna bolezen, tuberkuloza, povečanodelovanje ščitnice, duševne bolezni, rakava obolenja,vročinska stanja, pomanjkanje cinka … Prav tako na povečanoznojenje vplivajo nekatera zdravila in odtegnitvenisimptomi pri odvisnikih od alkohola ali mamil.SIMPTOMI IN TEŽAVEČezmerno znojenje lahko prizadene celotno površinokože, a je pogosto omejeno na dlani, podplate, pazduheali dimlje. Ljudje opisujejo čezmerno znojenje do temere, da znoj dobesedno kaplja z dlani ali obraza inmoči obleko. Zaradi čezmernega znojenja prihaja dodraženja kože, ki lahko vodi do razvoja bakterijskih aliglivičnih infekcij ter vnetnih sprememb. Seveda se posledičnopridruži tudi neprijeten vonj, zanemariti pa nesmemo niti nelagodnih občutkov, ki jih oseba ob temdoživlja.KAJ LAHKO STORIMO?Če je čezmerno znojenje posledica določene bolezni,je potrebno zdravljenje osnovne bolezni.Težave lahko ublažimo tudi s pripravki, ki jih najdete vlekarni brez recepta. Na voljo so: antiperspiranti, ki preprečujejoznojenje. Najpogosteje se uporabljajo raztopinealuminijevih soli (aluminijev klorid heksahidrat).Nanašajo se na umito, suho kožo zvečer, ko so žlezelojnice manj aktivne. Na začetku jih nanašamo vsakih 24do 48 ur, ko se stanje izboljša, pa je lahko med posamezniminanosi več dni ali celo tednov presledka. Pretiranauporaba antiperspirantov lahko povzroči povečanje alivnetje žlez znojnic. V lekarni vam lahko pripravimo tekočipuder z metenaminom ali se odločite za že pripravljenepripravke. Ko se odločate za nakup tovrstnih pripravkov,bodite pozorni na vsebnost, kajti velikokrat trgponuja dezodorante z oznako antiperspirant.Dezodoranti ne preprečujejo znojenja, pač pa maskirajotelesni vonj ali zmanjšajo količino bakterij. Ponavadi vsebujejoaluminijeve in cinkove spojine (naravni kristalnidezodoranti) ali izopropilni alkohol in odišavljena naravnaolja. Nanesemo jih po umivanju. Pripravkov je ogromno,a izbirajte kakovostne in preverjene.Za preprečitev neprijetnega vonja je treba poskrbetiz osebno higieno in depilacijo, oblačila pa naj bodozračna in iz naravnih materialov. Priporočljivi so pudri,mila s klorheksidinom, eterična olja rožmarina in materinedušice, pomagala pa naj bi tudi jedilna soda, ki absorbiraneprijeten vonj in jo lahko posipamo pod pazduheali med prste.Če ne dosežemo izboljšanja, pomagajo: zdravljenje ziontoferezo, injekcije botulinskega toksina ali kirurškaodstranitev žlez znojnic.Zagotovo je poletje čas, ko je znojenje obilnejše, a spripravki in nasveti, ki jih dobite v lekarni, se lahko težavampostavite v bran. In tako boste lahko brez zadregesegli v dlan prijatelju in se ga iskreno razveselili …Polonca Fiala, mag. farm.POMURSKE LEKARNEBrez picin vročihhrenovkPoletni obroki za otrokenaj bodo lahko prebavljivi inmalokalorični. Zlasti v vročinije pretežno mesno-mlečna,izrazito beljakovinska hranazanje povsem neprimerna, sajtelo porabi za njeno presnovoogromno energije. Beljakovinein maščobe mora namrečpresnoviti v glukozo, predense lahko z njo energetsko nahrani.Še posebno med počitnicami,ko se otroci sprostijo, potrebujejoveč vlaknin, mineralnih snovi,vitaminov, encimov, flavonoidovin končno beljakovin ter naravnodestilirane vode iz sveže presnerastlinske hrane. Z njo bomo spodbudilinjihov psihofizični razvoj inhkrati omogočili, da se telo znebimorebitnih presnovnih ostankov.Poletni čas je kot naročen, daotroke preusmerimo od t. i. hitreprehrane z majhno biološko vrednostjo,npr. belega kruha, obloženegas salamo ali sirom, pic,vročih hrenovk, burekov ter sladkarij,peciva, sladoleda in umetnoaromatiziranih, obarvanih in sladkanihpijač. Ponudimo jim dovoljsvežega sezonskega sadja, ki jih bogotovo pritegnilo in zadovoljilo.Ponudimo pa jim tudi izvirsko, naravnoin negazirano vodo.Za piknik brez okužbGlavni kuharji na pikniku bodo vedeli, da si morajo predpripravo hrane, med njo in po njej ter po vsakem stiku s surovimiživili umiti roke.Surova živila je treba shranjevati ločeno od pripravljenih. Ne uporabljamoistega pladnja ali krožnika za surovo in pečeno meso. Uporabljamoločeno kuhinjsko orodje, pribor, opremo za surova in gotovaživila. Meso, solate in pokvarljiva živila shranjujemo v hladilniku,dokler jih ne prenesemo na piknik.Če shranjujemo živila v hladilni torbi z zamrzovalnimi vložki, vzdržujemotemperaturo pri štirih stopinjah Celzija ali manj. V hladilnitorbi je tudi bolj modro shranjevati živila kot pijače.Poletje je nepreklicno tu!Nepreklicno smo skočili v poletje. Junij je pač prvi od trehpoletno obarvanih mesecev. Že ko večina od nas pomisli napoletje, nam je lepo. Ker je to čas počitnic, dopustov in prijetnotoplih dni. Takrat se običajno umirimo, vzamemo v rokekakšno dobro knjigo, si vzamemo čas za dolgo kavo ali osvežilnopijačo s prijatelji.Če boste pohiteli in že v juniju skočili na morje ali na dopust v kakšendrug lep konec sveta, boste zagotovo potrebovali marsikaj. Panajsi gre za tiste, ki imate radi morje, ali za tiste, ki se raje odpravitev hribe. Marsikdo pa bo brezskrbne dni preživljal doma, na balkonu,terasi ali domačem travniku. Povsod je lepo! BIOTERMEMalaNedeljaV osrčju Prlekije, v občiniLjutomer, kjer se ponašamoz bogato zgodovino, s tradicionalnimkasaštvom, vrhunskimivini, bogato kulinariko… so BIOTERME Mala Nedelja,ki združujejo termalnovodo, domači ambient in prijaznostljudi.BIOTERME ponujajo:- 2000 m2 vodnih površin, odtega 9 zunanjih in 5 notranjihbazenov, v katerih je temperaturavode med 27 in 38 °C.- sodobno opremljen fitnes,- svet savn,- sprostitveni salon,- masaže,- solarij.Gostom je na voljo tudi restavracijaz odlično kuhinjo, bogatoizbiro pijač in prelepim pogledomna zunanje bazene.Novost v kopališču je sprostitvenisalon, kjer bodo poskrbeliza vaše dobro počutje in videz.Tako vam po zelo ugodni ceniponujajo nego obraza, rok, nog,ličenje, poslikavanje nohtov insprostitvene masaže.V poletnih mesecih bo kopališčeodprto vsak dan od 8.00 do21.00, poleg že omenjene ponudbepa se boste lahko posladkalis pravimi prleškimi kvasenicamiin ohladili s sladolednimidobrotami.Začela se je gradnja hotela s štirimizvezdicami, ki bo goste pričakovals prenočitvenimi kapacitetami,zdraviliškimi storitvami,wellnessom, veliko restavracijo,vinsko kletjo, konferenčno soboin še veliko zanimivostmi.Hotel bo dokončan sredi leta2010. V bližnji prihodnosti načrtujemotudi gradnjo kampa inapartmajskega naselja.Operacijo delno financiraEVROPSKA UNIJA – Evropskisklad za regionalni razvoj.V BIOTERME Mala Nedelja pri Ljutomeru se lahkopripeljete tudi po avtocesti Pomurka, s katerezavijete pri odcepu Sveti Jurij ob Ščavnici, odkaterega je do BIOTERM le 10 km. Pokličete naslahko tudi po telefonu, št. je 02 585 17 31.

22 POLETJE18. junij 2009 –Začenja se kopalna sezonaNajceneje v Ljutomeru, najdražje v LivadiS poletnimi temperaturami se začenja tudi kopalna sezona, zato smo povprašali o cenah v pomurskih kopališčih. Osredotočili smo sepredvsem na osnovne cene kopanja, marsikje pa ponujajo tudi več kombinacij družinskih vstopnic in kombinacijo kopanja s kosilom.V letnem kopališču v Murski Soboti stane celodnevna vstopnica za odrasle 3,85 evra (po 17. uri 2,50),za otroke, dijake in študente pa 2,70 evra (po 17. uri 1,50 evra). Za mesečno vstopnico je treba na soboškemkopališču odšteti 28 evrov (otroci, dijaki in študenti 17 evrov), za sezonsko pa 55 evrov (otroci,dijaki in študenti 40 evrov).V Biotermah Mala Nedelja stane celodnevna vstopnica 6,5 evra (upokojenci – 5,80 evra, otroci – 5,30evra), po 15. uri pa 5,30 evra (otroci – 4,20 evra, upokojenci – 4,5 evra). Lahko pa kupite tudi mesečnovstopnico za 60 evrov (otroci – 30 evrov, upokojenci – 54 evrov).V Termah Lendava stane celodnevna vstopnica 8,5 evra, za otroke pa 6,5 evra, pri čemer se otroci dosedmega leta kopajo zastonj. Popoldanska vstopnica stane 7,5 evra za odrasle in 5,5 evra za otroke.Upokojenci, dijaki in študenti imajo 10 odstotkov popusta.V Banovcih stane celodnevnokopanje 7,50 evra (otroci –6,30 evra), triurna vstopnicapa 5,40 evra. Študenti imajo10 odstotkov popusta.V Zdravilišču Radenci boste odšteliza triurno kopanje 7,50evra (otroci – 5,60), za celodnevnokopanje 9,50 evra (otroci– 7,50 evra), po 15. uri stanevstopnica 8 evrov (otroci – 6evrov), po 18. uri pa 6 evrov(otroci – 4,5 evra).V hotelu Vivat v Moravskih Toplicah stane celodnevna vstopnica 10 evrov (otroci – 6 evrov), dveurna vstopnica6 evrov (otroci 3 evre), štiriurna 7 evrov (otroci 4 evre), po 14. uri pa 8,5 evra (otroci – 5 evrov). Študentiimajo v Vivatu 10 odstotkov popusta. V Vivatu ponujajo tudi vstopnice za osem obiskov po štiri ure(odrasli – 48 evrov, otroci – 28 evrov), za 12 obiskov po štiri ure (odrasli – 69 evrov, otroci – 40 evrov) inza 16 obiskov po štiri ure (odrasli – 89 evrov, otroci – 52 evrov).Na ljutomerskem letnem kopališču stane celodnevna vstopnic 3,30 evra (dijaki in študenti – 2,80evra, otroci upokojenci in invalidi – 2,20 evra, družine – 6,60 evra), po 16. uri pa 1,70 evra (otroci,upokojenci in invalidi – 1,10 evra, dijaki in študenti – 1,40, družine – 3,30). Mesečna vstopnica v Ljutomerustane 55 evrov (otroci, dijaki, študenti, upokojenci in invalidi – 44 evrov), sezonska pa 82,50evra (otroci, dijaki, študenti, upokojenci in invalidi – 66 evrov.)V Termah 3000 stane celodnevnokopanje 11,90 evra (otroci –8,20 evra, študenti, upokojenci indijaki – 9,40 evra), po 15. uri pa9,90 evra za odrasle in 7,70 evraza otroke. Po 18. uri je možno kupititudi vstopnico za večerno kopanjeza 5,90 evra. Z vstopnicoza Terme 3000 se je možno kopatitudi v hotelu Termal.V moravskem hotelu LivadaPrestige je možno kupiti le celodnevnipaket, ki vključuje kopanje,savno in fitnes, in sicerbodo odrasli zanj odšteli 25evrov, otroci pa 17,90 evra.V Ajdi stane celodnevno kopanje13,30 evra (otroci – 8,70evra), po 15. uri 10,30 evra,medtem ko stane večerna vstopnica6,90 evra.T. M.

– 18. junij 2009RAZVEDRILO POLETJE 23VESTNIKOVA NAGRADNA KRIŽANKANagrade zaizžrebane reševalce1. nagrada: knjiga Lahko jem,mag. Branislava Belović2. nagrada: paket presenečenja3.–7. nagrada: majicaPravilno rešitev - označena polja - napišite inpošljite na dopisnicah na ured ništvo Vestnika,Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota,do petka, 26. junija 2009.RešitevIme in priimekNaslovNagrajenci Vestnikovekrižanke št. 23 (4. 6. 2009)Rešitev križanke:V DOLINI TIHI JE OAZA MALA,MLAKA, TROMEJNIK1. nagrada KNJIGA LAHKO JEM,mag. Branislava BelovićMartina Prajndl, Prežihova ul. 1, Gornja Radgona2. nagrada – PAKET PRESENEČENJARezka Sušnik , Moravci 17, Mala Nedelja3.– 7. nagrada – MAJICADaniel Golob, Partizanska ul. 32, Gornja RadgonaAdolf Cmager, Razkrižje 48, LjutomerFranc Žemlič, Dobrovnik 281, DobrovnikJanez Kovač, Petanjci 18 a, TišinaBoštjan Antolin, Partizanska ul. 15, Murka SobotaIzžrebanci boste prejeli potrdila oz. nagrade po pošti.HOROSKOPONA: Ljubosumje vas lahko privede v prav neprijetenpoložaj, še posebej, če je neutemeljeno.Poskusite se izvleči, čeprav ne bo lahko.Predvsem pa se ne podajajte v karkoli takšnega, kar bivam lahko še poslabšalo trenutno situacijo.ON: Partnerka si bo zelo prizadevala, da vas spravi v dobrovoljo, saj se zadnje čase že kar prepogosto sprašuje,ali je z vami kaj narobe. Povedali ji boste za svojo težavo injo prosili za pomoč, ki vam je ne bo odrekla.ONA: Nikar predolgo ne zanemarjajte svojih poslovnihzadev, saj se lahko vse skupaj vrne vprecej čudni obliki. Z odločitvijo pa nikar ne odlašajtepredolgo, saj se vam lahko zgodi, da vas bo konkurencaprehitela.ON: Še vedno boste imeli priložnost, da se vpletete v bojza naklonjenost nekoga, ki si ga že dolgo želite. Verjemite:splača se potruditi, saj je 'dobitek' veliko boljši, kotste si mislili.ONA: Ne smete se več zanašati le na eno osebo,ampak se boste morali v prihodnje obrniti tudina druge, saj boste na ta način uspeli veliko hitrejekot običajno. In to velja tako za ljubezen kot tudi zavaše poslovne načrte!ON: Sodelavec se bo sicer uklonil vaši avtoriteti, toda potihem in skrivaj bo še vedno delal popolnoma po svoje.Toda tudi takšno početje vam bo prineslo samo koristi,zato se nikar ne trudite z njegovo neumnostjo.ONA: Imeli boste občutek, da nekdo skuša vnestirazdor v vaš odnos s prijateljem. Torej seodkrito pogovorite z njim, kajti le tako se bosteuspeli izogniti težavam. Saj veste, bolje preprečiti kotzdraviti!ON: Posrečilo se vam bo tudi tisto, kar se vam ni uresničiloniti v najlepših sanjah. Obdržite trenutno optimističnorazpoloženje, zabavajte se, svojo srečo pa uživajte skupajs partnerko. Veselo bo!ONA: Uspelo vam bo popraviti krivico, ki ste jopo nesreči naredili prijateljici, ki jo sicer zelo cenite.Na koncu se bo izkazalo, da ste se vi vznemirjaliveliko bolj kot ona.ON: Včasih se splača tudi malo potrpeti, saj je poznejeuspeh toliko slajši in prijetnejši. Zato se nikar ne jezite zaraditrenutnih neuspehov – vaš čas šele prihaja. In nočima svojo moč, zato jo izkoristite do konca!ONA: Na ušesa vam bo prišla pomembna informacija,ki bo precej spremenila vaš pogled naposlovno dogajanje okoli vas. Bodite pozornitudi na tisto, kar je na prvi pogled videti nepomembno.ON: Uresničile se vam bodo nekdanje ljubezenske sanje,na katere ste že skoraj pozabili. Prav zato boste na začetkuprecej presenečeni, vendar boste že v naslednjem trenutkuizkoristili ponujeno priložnost. Uspelo vam bo!HOROSKOPONA: Pogovor z vašim partnerjem vas bo precejpresenetil, vendar pozitivno. Naredita načrt zanekaj, o čemer se že precej časa pogovarjata,vendar do sedaj nista uspela uresničiti.ON: Prihajate v obdobje, ko boste morali kar najbolje izkoristititiste vaše lastnosti, ki so vaša najboljša stran. Nikarpa ne mešajte ljubezenskih afer z vašimi poslovnimi interesi,saj se lahko to kaj hitro obrne proti vam.ONA: Smešen dogodek bo smešen le na prvipogled. Ko boste stvar premislili, boste ugotovili,da gre sedaj zares. In prav nič vam ne boprizaneseno; ravno nasprotno: težav in problemov bo večkot preveč ...ON: Spet se vas bo lotil tisti nenavadni nemir, ko enostavnone morete biti na miru. Podali se boste na prijetno raziskovanjesvoje bližnje okolice in kaj hitro se vam bodo potikrižale z osebo, ki ne bo kar tako.ONA: Kdaj vas bo izučilo, da se ne vpletajte vstvari, ki se vas prav nič ne tičejo? S takšnimidejanji si vedno nakopljete sovraštvo okolice,zato se skušajte ogibati takšnih neumnosti.ON: Navadili ste se na lenarjenje, zato vam je sedaj še tolikotežje začeti resno delo. Ne pričakujte, da bodo deloopravili drugi, ampak se raje sami zakopljite vanj. To sevam bo vsekakor splačalo ...ONA: Trenutna poslovna situacija vam bo omogočilaposel, ki vam bo že v bližnji prihodnostiprinesel kar precejšnje dobičke. Sodelovanje zdrugimi udeleženci tega projekta pa bo prineslo tudi nekateredruge ugodnosti.ON: Ves svet propagira zdravo življenje, le vi vztrajate vstarem življenjskem slogu. Raje se streznite in si priznajtesvoje zmote in napake! In nikar ne pričakujte spremembečez noč, saj to enostavno ni mogoče.ONA: Sicer vam bo uspelo, da se boste dokopalido nekoga, ki ga že dalj časa prav bolestnoobožujete, vendar si nikar ne delajte prevelikihutvar, saj bo to le prehodna avantura. Raje uživajte, doklerše lahko ...ON: Odkrit pogovor s partnerko vam bo prinesel povsemdrugačen pogled na vajino zvezo, za katero ste bili do sedajprepričani, da je ni mogoče izboljšati. Treba se bo šemalo bolj potruditi in uspeh bo tu.ONA: Kljub nori zaljubljenosti boste nekolikobrzdali svoja vroča čustva, saj morate v tej situacijiobdržati kar najbolj trezno glavo, še posebej,ker je pred vami pomembna odločitev na poslovnempodročju vašega življenja.ON: Niste navajeni hladnega ozračja, zato se v trenutninovi družbi kaj težko znajdete. Okušali boste srečo, vendarboste venomer iskali nekaj več. Je pač tako, da za vasni nič dovolj dobro.S U D O K UIgro rešiš tako, da izpolniš tabelo, kjer bo: vsaka vodoravna vrstica,vsak stolpec in vsak 3 x 3 kvadrant vseboval številke od 1 do 9.Ali ste vedeli ...… da morske zvezde nimajo možganov,… da imajo škampi srce v glavi,… da izhaja beseda »trivia« iz latinščine in pomeni»tri ulice«,… da je bila kokakola na začetku zelene barve,… da se vsak dan stiska več denarja za igro monopolikot za ameriško zakladnico pravega denarja,… da lahko moški berejo manjši drobni tisk kotženske, ženske pa slišijo bolje kot moški,… da je mesto z največ avtomobili Rolls Royce naprebivalca Hongkong,… da je Aljaska država z največjim odstotkom prebivalcev,ki hodijo peš v službo,… da je divjine v Afriki le 28 odstotkov celotnepovršine,… da je v Severni Ameriki divjine kar za 38 odstotkovcelotne površine,… da vsako uro nad ZDA leti okrog 61 tisoč prebivalcev,… da imajo inteligentni ljudje v laseh več cinkain bakra,… da sta bila najmlajša starša na svetu stara osemin devet let in sta živela na Kitajskem leta 1910,… da je bil najmlajši papež star 11 let,… da je bil prvi roman, napisan na pisalnem stroju,Tom Sawyer avtorja Marka Twaina?

24 POLETJE18. junij 2009 –Poletje brez skrbi –ugodna ponudbapotrošniških kreditovNova KBM d.d., Ulica Vita Kraigherja 4, 2505 Maribor, junij 2009V Poštni banki Slovenije so 1. junija 2009 začelitrženjsko akcijo za potrošniške kredite, ki bo potekalas sloganom Poletje brez skrbi. Akcija bo trajala do31. avgusta 2009. Posebnost akcije so 50 % nižjistroški odobritve kredita, prav tako pa bo bankavsem, ki bodo to želeli, omogočila pristop k uporabielektronskega bančništva brez plačila pristopninein izdala kartice z odloženim plačilom brezplačila članarine za prvo leto poslovanja.Kreditojemalci se lahko za najemkredita oglasijo na vsaki od 550pošt v Sloveniji ter v komercialnihcentrih banke v Ljubljani in Mariboru,v predstavništvih banke v Kopru,Kranju, Celju in Murski Soboti,pri mobilnih bančnih svetovalcihna območju Gorenjske in Prekmurja,prošnjo za odobritev kredita palahko izpolnijo tudi na spletni straniwww.pbs.si.Podrobnejše informacije so vsem,ki razmišljajo o najemu potrošniškegakredita pri Poštni banki Slovenije,na voljo tudi po telefonu,brezplačna številka je 080 80 58.PO»ITNICEpaketPO»ITNIŠKA ZGODBA PO VAŠIH ŽELJAHPosebna ponudba Paketa za poËitnice vkljuËuje napredne banËne storitve, s katerimise boste z lahkoto podali na vaše sanjsko potovanje. Z izbiro vsaj dveh storitev v paketulahko sklenete Mini kredit do 3.000 EUR po ugodnejši obrestni meri in po poloviËnihstroških odobritve.Da bodo vaše poËitnice res brezskrbne,vam ponujamo še ugodnejše turistiËnozavarovanje z asistenco v tujini za 24 EUR.Zdravila vpočitniškiprtljagiNa dopustu nas lahko doletijorazlične nevšečnosti.Ker zdravniška pomoč ni vednopri roki, je priporočljivoimeti s seboj primerno založenopotovalno lekarno. Nesamo zato, ker imamo običajnože tako in tako veliko(tudi ročne) prtljage, tudi sicerje treba z zdravili in zdravilnimipripomočki ravnatipreudarno in paziti, da jimne preteče rok uporabnosti.Zato naj bo tudi priročna potovalnalekarna sestavljenakar najbolj racionalno.V potovalno lekarno spravimonujna zdravila za lajšanje vročinein bolečin, alergij, prebavnihtežav, razkužila, obliže in povojeza oskrbo manjših ran ter sredstvaza zaščito pred soncem ininsekti. Med opremo za prvo pomočsodijo tudi mazilo za rane,sterilna gaza, vodoodporni obliži,škarje, pinceta, varnostne zaponke,trikotna ruta, pinceta zaklope in termometer.Od zdravil za samozdravljenjemanjših zdravstvenih težav sopriporočljiva: tablete poti potovalnislabosti, rehidracijska solza nadomeščanje izgubljenihsoli in vode pri driski, bruhanju,močnem znojenju in hujšihfizičnih naporih. Prav tako sopriporočljiva zdravila za zniževanjepovišane telesne temperature,odpravo bolečin v mišicah insklepih, odpravo glavobolov alizobobolov, zdravila za lajšanježelodčnih težav, odvajala pri zaprtjuin zdravila za vneto grlo.Skrijte se sončnim žarkomZagorela polt ali porjavelost je bila nekoč simbol zdravja, dejavnega športnega življenja in blagostanja.Danes ni več tako! Zagorelost kože je odgovor na poškodbo, zato varna zagorelost ne obstaja!S tvorbo kožnega pigmentamelanina koža varuje telopred sončnimi žarki, ki sovir ultravijoličnega (UV) sevanja.Pri čezmernem sončenjuin nezadostni zaščiti sekoža ne more sama obvarovatipred škodljivimi posledicamiUV-žarkov. Ločimo akutneali zgodnje (rdečina kože,sončne opekline, preobčutljivostnereakcije …) in kroničneali pozne (gube, tanjšanjekože, sončne pege, poškodbeoči, kožni rak) posledicesončnih žarkov.Kako preprečitiškodljive vplivesonca na kožo?Zaščita pred soncem temeljina treh stebrih. Prvi steber je, dase ne izpostavljamo sončnim žarkommed deseto in 16. uro, koso žarki najmočnejši. Drugi steberso zaščitna oblačila, klobukin sončna očala. Tretji steber paso zaščitna sredstva. Pomembnoje, da izberemo izdelek, ki vsebujesredstva za zaščito kože takopred UVA- kot pred UVB-žarki!Kako negovati kožopo sončenju?UV-žarki, toplota, veter, slanaali klorirana voda, znoj so dejavniki,ki ob izpostavljenosti soncuvplivajo na kožo. Voda v bazenihje kljub nevtralni pH-vrednostiizredno agresivna zaradi klora,peroksidov, sredstev za uničevanjealg … Tudi morska voda zaradivsebnosti soli draži kožo. Zatoje za kožo izrednega pomena fazapočitka, da se v njej lahko zvrstijoobnovitveni procesi. Prhanjein umivanje nista pomembni le izhigienskih razlogov. Tako odstranimoznoj, ostanke sredstev za zaščitopred soncem in kožo ohladimo.Po prhanju kožo obveznonegujemo z izdelki z oznako »posončenju«. Z njimi omogočimoponovno vzpostavitev hidrolipidnegafilma na koži. Mastne kremein emulzije niso priporočljive,ker zadržujejo toploto na pregretikoži. Priporočljivi so hladilni geli,ki kožo navlažijo in hkrati ohlajajo;lahko vsebujejo dodatek kamilice,ognjiča, aloe vere ter vitaminovA in E, ki sta potrebna zaobnovitveni proces kože.Kaj storiti, če pridedo opeklin?Pri blagih do srednje hudihsončnih opeklinah moramo hladitiprizadeto mesto ter lajšatibolečino in srbenje. Hude sončneopekline zahtevajo bolnišničnooskrbo s parenteralnim nadomeščanjemtekočine, lajšanjembolečine in preprečevanjem infekcij.Mehurjev ne smemo predirati!Vsaj en teden po nastankusončnih opeklin naj kože ne biizpostavljali soncu, ker je še boljobčutljiva za opekline. Priporočase nekajdnevno zadrževanjev senčnem in hladnem okolju.Dvajsetminutne hladne kopeli,polivi s hladno vodo ali obkladkis fiziološko raztopino tri- do štirikratna dan ublažijo bolečinoin srbenje. Dobrodošli so vlažilniin hladilni geli (ne uporabljajmomazil, ker je njihovo odstranjevanjes kože boleče), ki jih nanašamopogosto in v večjih količinah,da zmanjšamo suhost in lupljenjekože.V lekarni je na voljo mnogotovrstnih pripravkov, dodali pabomo tudi nasvet! Z upoštevanjemteh in primerno zaščitopred sončnimi žarki bomo lahkovarno uživali v sončnih dneh! Inne dopustimo, da bi nam sončneopekline in želja po čim večji zagorelostiskalili poletne dopustniškedni, ki jih komaj čakamo …Polonca Fiala, mag. farm.,Pomurske lekarne

– 18. junij 2009 25Babica in dedek nista strogaAljaž Haužar iz Pertoče gre radz babico in dedkom na izlet: »Enkratsem že bil z njima na morjuv Izoli in sem se tako lepo imel,veliko smo se kopali. Plavati seše nisem naučil. Ko smo skupajz njima, me malo razvajata in mitudi kaj kupita. Nista stroga inme imata zelo rada. Včasih gremotudi na sladoled. Star semšest let in bom jeseni šel v šolo.Šole se že veselim, ampak v vrtcuje tudi lepo. Ko sem doma, pase najraje igram z bratcem Matevžem,ki je star eno leto. Velikokratmi nagaja, jemlje mi igrače,cuka me za lase in hodi po meni.Vseeno pa ga imam rad.«A. N. R. R.Zapiši, koliko je pik v polju!Če mama ne znapripovedovatipravljicMama: Nekoč je v majhnem ribniku živela orjaškariba …Lara: Mami! V velikem oceanu je živela morska deklicaAriela!Mama: No, prav. Dedek jo je ošteval, ker je hodila vring trenirat karate …Lara: Mami, mami! To je vendar v pravljici o snežakuMaku.Mama: Joj, pa moja pamet. Nato je šla na avtobusnopostajo, kjer je delala.Lara: Mami, vse si pomešala! Šla je k Urši, čarovnicioceana.Mama: Dobro, že vem. Nato je Arielo spremenila vpingvina.Lara: To je iz pravljice o pingvinih!Mama: Če je pa pravljica o pingvinih lažja.Rekla je: Pelji se z avtobusom številka pet. Videla bošdvigalo, poberi kartico in si kupi piščančjo obaro …Lara: Mami! Rekla je, naj gre k princu, ne pa po tetvoje piščančje bedarije!Mama: No, za lahko noč ti bom pa pripovedovalapravljico o Modri kapici!Lara: Ne, ne! O Rdeči kapici …Lara Karoly, 4. razred, OŠ ŠalovciMama Rdeče kapiceima rojstni danRdeča kapica išče darilo za mamico, ker ima rojstni dan. S kužkomsta šla iskat darilo za njeno mamico. Srečala sta gozdne živali: medveda,srnico in ptička. Medved ji je dalidejo, naj nabere šopek rož za mamico.Nabrala je rože in skupaj s prijatelji,medvedkom in kužkom so šlik njej domov. Mama je na domačemdvorišču pripravljala mizoin čakala Rdečo kapico. Ko seje Rdeča kapica vrnila domov, jemamici podarila šopek rož. Mamicaje bila zelo vesela. Igrali sose na dvorišču in pojedli slastnotorto, ki jo je pripravila mama.Vesna Trajbar, 1. a, OŠ IIIMurska SobotaMuhaNaša muha je lepa,največkrat suha.Ko je sokov napita,ni prav nič zabita.Ko kuha se juha,muha se okrog nje suka.A je že polnega trebuhanaša lepa muha.Kuhinja njeno je zbirališče,kjer si zmeraj posladek poišče.Kaj hočete?Njena krila so pisana,zato je tako prebrisana.Simon Šanca,DOŠ ProsenjakovciObiskalsem palčkePalčki za sedmimi goramiso bili presenečeni nad mojimobiskom. Odpravili so sev gozd in odločil sem se, dajim bom pomagal pri delu.Nasekali smo drva za zimo.Palčki so mi bili zelo hvaležni.Pripravili so veliko pojedino.Nejc Plej, 2. a,OŠ BakovciV gnezduTam na veji,gor na brezi beliptička spletagnezdo malo.V njem bodoptičke malezate in za vseljudi sveta začivkale.Inja Lebar, 1. r, OŠ TurniščeDruštvo Prlek ForeverVse se je začelo z nogometomDruštvo z zanimivim imenom in svojimizaščitnimi majicami privablja vedno več članov.Majice in njihovo delovanje so postaliprepoznavni. Promovirajo pa se tudi na priljubljenemFacebooku.Vse se je začelo s štirimi prijatelji, ki jih je združevalšportni duh. Fantje so igrali nogomet, vendarse niso mogli udeleževati turnirjev. Tako je nastalaideja za društvo, ki je bilo ustanovljeno lani februarja.Krivec za popularno ime društva, ki gre dobrov uho, je Robert Žuman. Začeli so z malim nogometom,vendar so z novimi člani prišle tudi nove ideje.Društvo se tako ukvarja s športnimi dejavnostmiter s promocijo Prlekije in Ljutomera. Trenutnošteje društvo 86 polnoletnih članov in 16 otrok, starostčlanov pa se giblje od dveh do 72 let. »Z novimičlani so prihajale nove ideje, vsakega zanima kajdrugega. Meni se zdi vedno pomembno, da se idejeizkoristi,« pojasnjuje predsednik društva Jaka Prijol.Tako se sedaj člani društva udeležujejo ne samoturnirjev v nogometu, temveč tudi kolesarijo, igrajoodbojko, se udeležujejo maratonov … Tradicionalnose vsako leto predstavijo na Prleškem sejmuv Ljutomeru, kjer ponujajo prleške dobrote: »špricar,meso iz tünke, zobl pa krüh«. V vsakoletnemprogramu sta tudi prvomajski in jesenski pohod,proučujejo pa tudi možnost zimskega pohoda. Pravtako razmišljajo o organizaciji vsaj ene prireditvena leto na ljutomerskem Glavnem trgu, Jaka Prijolpa pri tem poudari: »Smo toliko resni, da lahko marsikajizpeljemo.« Društvo se financira s članarino,zaslužkom na sejmu, prodanimi majicami in zmagamina turnirjih. Lani so zmagali na turnirju KOŠ(Klub ormoških študentov) in na turnirju v Dokležovju.Društvo se lahko pohvali z 22 igralci malega»Poleti si v črni majici zagotovo bolj opažen,« se pošalipredsednik društva Jaka Prijol in pravi, da je ponosen,da trpi v črni majici na soncu, samo da pokaže,da je Prlek.Skupinska fotografija z letošnjega prvomajskega pohoda Foto: Katja Kodbanogometa, od katerih so štirje igrali celo v slovenskiligi malega nogometa. Na treningih v Križevcihza osnovno šolo pa so dobrodošli vsi člani. Največjiprodor so zagotovo naredile poletne majice. Dobijose le v črni barvi z belim napisom Prlek Forever.»Poleti si v črni majici zagotovo bolj opažen,«se pošali predsednik društva Jaka Prijol in pravi, daje ponosen, da trpi v črni majici na soncu, samo dapokaže, da je Prlek. Majice nosijo tudi že v Avstralijiin Kanadi. Kupiti se jih da pri vseh članih, na prleškihštudentskih zabavah v Ljubljani in Mariboru,lahko pa jih naročite tudi po Facebooku.Katja KodbaMito Mijetan Voldel 61Ok, priznam, to z rezili sem si izmislil. Dengeo pa je res mislil, da semtako neumen, da bom verjel, da je vse skupaj le še ena matrica. Prikimalse mu, češ da razumem, kaj mi je storiti, toda v resnici sem že koval načrt,kako bom storil ravno nasprotno, uničil Stonehead ter mogoče še ce-lotni svet in sebe z njim, če bo taka božja volja. Sedaj sem šele dojel, kaj jev resnici moje poslanstvo, ki sem ga, čeprav vprežen v matrico, čutil že odnekdaj – odrešitev človeštva. To je bil trenutek, ko je bilo treba doreči, ali začloveštvo odrešitev predstavlja njegovo iztrebljenje in kako to storiti ali pa leuničenje Stoneheada, s čimer bi na simbolni ravni pokopal vladavino velikihkorporacij in osvobodil ljudstvo. Dengeo mi je dal navodila: »Dogovorjen jesestanek s Ševjekom, na katerega boš odšel ti kot predstavnik naše korporacije.Ševjekovi ljudje te bodo, preden boš vstopil, zanesljivo preiskali. Zatobo že nekaj ur pred začetkom kosila naš človek z lepilnim trakom pritrdil pištolona zadnji del kotlička na WC-ju gostišča. Preden bosta dobila sladico,se boš opravičil, da moraš na stranišče, vrnil se boš v sobo in pokončalŠevjeka.« Vedel sem, da je Dengeo to videl v katerem od mafijskih filmov:»Toda Ševjekovi ljudje me bodo preluknjali kot Olimpijini igralci Murino mrežo.«Dengeo je zamahnil z roko: »Javna skrivnost je, da Ševjekovi ljudje vpištolah nimajo pravih nabojev, pa še z umetnimi so uspeli nekoč enega odnjih ustreliti. Takrat je prišel na mizo predlog, da bi bili oboroženi samo s fračami,toda že zaradi videza imajo sedaj še vedno orožje z umetnimi naboji.Zavzdihnil sem in pogledal navzgor, na drugi strani mize je sedel Ševjekin hvalil paradižnikovo juho, ki sva jo dobila na mizo. Vse je potekalo točnotako, kot je napovedal Dengeo, preiskali so me zelo skrbno. Ko svadobila glavno jed, je Ševjek dejal: »Veste, kaj je pravzaprav narava tegasestanka, več kot očitno je, da nimate nič povedati, če pa ste me prišli likvidirat,vam lahko povem, da so moji možje preiskali tudi WC in odstranilitisto pokalico, ki bi nama povzročila samo nevšečnosti, hehehe. Po drugistrani pa bi zelo cenili sodelavca znotraj nam ljube korporacije, kakorkoliže, pa ni to nekaj, kar imate na izbiro …, če seveda hočete živi zapustitito oštarijo.« Prebledel sem in jecljavo zinil: »Toda jaz imam namen uničitiStonehead.« Tedaj je počilo in okensko steklo gostišča se je razletelo nadrobne delce, Ševjek se je zgrudil, sam sem priskočil in mu dvignil glavo,vedel sem, da mu bijejo zadnji trenutki, ko je še uspel zbrati toliko moči,da je izdavil: »Vemo za vaše poslanstvo, ključ do odrešitve človeštva bostenašli sobi 241 v hotelu …« … izdihnil je.

26MINULI TEDENŠPORT18. junij 2009 –AtletikaSonja Roman je na 43. svetovnemvojaškem atletskem prvenstvu v Sofijiv Bolgariji v teku na 800 m zasedlačetrto mesto (2:03,12). Na mitinguv Carigradu pa je bila druga na1500 m (4:09,16). Zmagala je RusinjaJekaterina Martinova (4:08,88).Na DP za ml. člane in članice vNovem mestu je Tina Jureš zmagalana 100 m (12,11) in 200 (24,19),kjer je dosegla osebni rekord in izpolnilanormo za EP U-23 v Litvi.Prvi je bil tudi Davor Gregorinčič(oba AK Panvita) na 3.000 m(9:03,73), na 1500 m (4:00,72) patretji. Izkazal se je tudi David Horvat(Štajerska), ki je z osebnim rekordom1:49,50 drugi na 800 m inje le za 3 desetinke zgrešil normo zaEP U-23. (M. J.)KolesarstvoŠpanec Valverde je že drugič zaporedslavil zmago na dirki po Franciji.Simon Špilak (Lampre) je bil zzaostankom 51:48 na koncu 77.V cestni dirki za pokal Slovenijev Zapolju pri Logatcu je bil MatejFujs (Amater A) drugi, DušanHajdinjak (Master B) pa tretji. Namaratonu velika Franja je bil PrimožKaučič (moški C) enajsti, na maliFranji pa Dušan Hajdinjak (moškiD) peti in Matej Fujs (moški A) tretji(vsi ŠD Turbo MS). (M. J.)Na 3. kolesarskem maratonu BTCiklinv M. Soboti je sodelovalo 126kolesarjev. Najstarejša sta bila 74-letniAnton Vöröš in 62-letna DarjaKočar, oba iz M. Sobote, najmlajšapa 5-letni Matjaž Benkovič Flisar(Noršinci) in 3-letna Kaja Karas(MS). (T. G.)StrelstvoKonec tedna je bilo v Ljubljani DP zMK-orožjem. S puško v trojnem položaju3 x 40 je postal državni prvakRobert Markoja (1165 krogov),z MK puško 60 leže pa je bil drugi(591), zmagal je Izidor Hreščak(Vremščica), 596. Z MK-pištolo jebil Milan Cofek (Coal Petišovci) četrti(537). (M. J.)TrapNa Pragerskem je bil 3. krog ligevzhod v streljanju na glinaste golobe.Ekipno je zmagalo SD ŠtefanaKovača M. Sobota (Jasmina Maček,Boštjan Maček, Denis Pojbič) s196 golobi, drugi je bil Ormož, 192,tretje pa Radlje, 191. Posamezno A:1. Boštjan Maček, 93 (70+23), 2.Tomaž Blazinšek (Ormož), 86, 3.Denis Pojbič, 85. Posamezno B: 1.Bojan Potočnik (Podlehnik), 87, 2.Franc Gumilar (MS), 84. Pri mladincihje bil Uroš Fujs (MS) tretji. Nasvetovnem pokalu v San Marinubosta nastopila Jasmina in BoštjanMaček. (M. J.)Gorsko kolesarstvoNa EP za veterane v spustu z gorskimikolesi v Kranjski Gori so bilizelo uspešni Slovenci, ki so osvojilitri kolajne. Eno je prejel tudi DušanLepoša (KK Tropovci), ki je vkategoriji od 30 do 34 let zasedeltretje mesto. (M. J.)JudoNa mednarodnem tekmovanju judoistkv italijanskem mestu Ti Erroje reprezentantka Maja Uršič premagalatekmice iz Anglije, Grčije,Belgije in v finalu še Tunizijko ter vkategoriji do 63 kg zasedla prvo mesto.(T. G.)Na DP veteranov v Mariboru sta vsvojih kategorijah zmagala DejanKulčar (do 81 kg) iz Lendave pritekmovalcih od 40 do 44 let in vskupini nad 60 let Štefan Vehab(JK MS) v kategoriji do 73 kg. (M. J.)RokoborbaNa turnirju FILA v Gotzisu v Avstrijije Mihaela Čirič (do 51 kg)premagala Madžarko Sabo, ki je naletošnjem EP zasedla tretje mesto,nato pa izgubila s Turkinjo in zasedlasedmo mesto.Na mednarodnem turnirju v Gabčikovuna Slovaškem je bila ml.deklica Laura Kodela (do 28 kg)druga, ml. dečko Denis Horvat(do 28 kg) pa tretji, oba RK KD Finančnatočka Ljutomer. (M. J.)TenisNa mednarodnem turnirju v Kopruz nagradnim skladom 10.000ameriških dolarjev se je TomislavTernar prebil do četrtfinala, kjerga je izločil Avstrijec Marco Mirneggs 6 : 1, 6 : 3. Pred tem je v šestnajstinifinala premagal Čeha RomanaVoglija s 7 : 5, 7 : 5, v osminifinala pa Avstrijca Geralda Kamithas 6 : 4, 7 : 6. (M. J.)Hokej na traviPrva polfinalna tekma slovenskegapokala: M. Toplice – Pliva0 : 3 (Forjan 2, Zajc). Povratnatekma: Pliva – M. Toplice 7 : 1 (F.Maučec in R. Mesarič po 2, Štiblar,Forjan, U. Stanko; Kučan). Finale:Triglav – Pliva bo 25. junija v Predanovcih.Preložena tekma DP:M. Toplice – Triglav 3 : 3 (Banko,Kardoš, Fras; Balažic 2, Černel).Državni prvaki so hokejisti Plive(15 točk) pred M. Toplicami, 10,in Triglavom, 1. (T. G.)Šotokan karateV Poljčanah je bil 7. dobrodelniS. K. I. F. slovenski turnir,namenjen pripravam na svetovnoprvenstvo v Grčiji. Rezultati Pomurcev– kate st. dečki: 3. NejcLovenjak (Cankova); st. deklice: 2.Urša Žohar; mladinci: 4. Tilen Solar;mladinke: 4. Nuša Žohar; ženske:2. Polonca Hüll (vsi Kuzma);veterani: 1. Darjan Rošker; veteranke:1. Jelka Rošker - Trajbar(oba Cankova). Kumite mladinci:3. Tilen Solar; moški: 3. MarkoBunderla; ženske nad 60 kg: 2. PoloncaHüll (vsi Kuzma). (M. J.)DuatlonNa mednarodni tekmi v Donji Stubicina Hrvaškem, ki je štela tudiza slovensko absolutno DP, je bilSlavko Vukan (ŠD Turbo MS) četrti,v kategoriji člani II pa odličendrugi. (M. J.)KajakaštvoNa tekmi slovenskega pokala vkajakih in kanujih na reki Savi priTacnu so nastopili tudi trije tekmovalciKajak kanu kluba MuraKrog. Med ml. dečki je bil DenisBogdan (K-1) deveti, pri st. dečkihpa Domen Martinec deseti. (T. G.)Športno modelarstvoMK Ftič Mlajtinci je pripravil obsodelovanju ŠZ M. Toplice na vzletiščuMarič v Noršincih tekmoza 6. pokal občine M. Toplicev kategorijah HLG in F3K. V prvikategoriji je zmagal Mitja Zamuda(Ptuj), drugi pa je bil Rajko Grčar(Aeroklub MS). V F3K je bilprvi Andrej Vrečer (Celje). Obetekmi štejeta za slovenski pokal.(M. J.)KonjeništvoKasaške dirke v Lenartu – 1. dirka:3. Mystical Way (J. Slavič); 2.dirka: 3. Des (Kristl); 3. dirka: 1.Irony Stars (M. Slavič); 5. dirka:3. Hand Right (Šadl); 6. dirka (zaslužekdo 12.000 evrov): 1. MaxiGerd (Babič), 2. Paris Dream(Kristl), vsi KK Ljutomer. (M. J.)BadmintonNa mednarodnem tekmovanju včeškem Krumlovu je bila mešanaekipa (moški in ženske) lendavskeMladosti deveta. Zmagali soNizozemci. (F. B.)Atraktivna vožnja mladih spidvejistov Foto: Nataša JuhnovPolfinale evropskega mladinskega prvenstva v spidveju v PetišovcihZmagal Rus Artem Laguta,Aleksander Čonda petiV športnem parku v Petišovcih jebila 3. polfinalna dirka evropskegamladinskega prvenstva v spidveju, kijo je uspešno organiziral SpeedwayTeam Lendava. Ta se je lahko pohvaliltudi z novo pridobitvijo. Steza jenamreč od marca naprej opremljenaz zračnimi blazinami, ki bistvenoprispevajo k dvigu varnostnih standardovna dirkah. S tem so se pridružilipeščici najbolje opremljenihstadionov za spidvej v Evropi.Okrog 600 gledalcem se je predstavilo17 voznikov iz šestih držav:Poljske, Češke, Nemčije, Rusije,Hrvaške in Slovenije. Ti so se v 20atraktivnih vožnjah borili za uvrstitevmed najboljših šest, ki vodi vevropski mladinski finale 11. julija vTarnow na Poljskem.Po pričakovanju je bil najuspešnejšiRus Artem Laguta, ki je zbral14 točk. Drugi je bil Dawid Lampart,tretji pa Patryk Dudek (oba Poljska)Katja Vrdjuka (desno), zmagovalka na 1.000 mVelika udeležba na soboškematletskem mitinguFoto: Nataša Juhnov314 mladih atletov in atletinj jesodelovalo na 13. mednarodnematletskem mitingu Priložnost zamlade in Mikovem mnogobojčkuna stadionu pri OŠ I v Murski Soboti.Množično prireditev je uspešnoorganiziral AK Panvita. »Bil jeto prvi dan soboške atletike, kjerso se zvrstili tekmovalci iz štirih držav,kar je rekord zadnjih let. Tudivreme nam je bilo naklonjeno.Zelo zadovoljni smo tudi s tekmovalnimizkupičkom,« ni skrival zadovoljstvapredsednik AK PanvitaŠtefan Martinec, ki je na ramenihnosil velik del odgovornosti za nemotenpotek tekmovanja. Uvodomaso za pokale podjetja MIK Celjenastopili pionirji in pionirke, ki sose pomerili v mnogoboju. Pretečiso morali 60 metrov, skakati v daljinoin na koncu še premagati 300oziroma 600 metrov dolgo progo.Med najmlajšimi, starimi do 10 let,se je izkazala predstavnica AK PanvitaMiša Horvat, ki je s 1.900 točkamipustila za sabo vso konkurenco.Niko Car je bil pri fantih četrti.V kategoriji do 14 let je bil NinoCelec tretji v skoku v daljino inteku na 60 m, skupno pa je za lasizgubil tretje mesto. Velja omeniti,da je Robert Rener (Celje) v skokus palico dosegel nov državni pionirskirekord (4,50 m).Od domačih atletov so v članskikonkurenci zmagali Tomaž Rozmaričin Katja Vrdjuka na 1.000m, Ines Horvat na 100 m in KatjaGomboc na 300 m, v pionirskikonkurenci pa Urška Jelenovecna 100 m, Anja Benko na 300 min Mateja Bukvič na 1.000 m. Drugiso bili: Darko Rudolf (člani, 300m), Ines Horvat (daljina), DaniloHorvat (pionirji, 100 m), KatarinaNemec (članice, 300 m), AdrijanaDjačkaj (višina) in Gregor Bakan(pionirji, 300 m), tretji pa RobertKreft (člani, 100 m), Gregor Bakan(pionirji, 100 m), Urška Martinec(članice, 300 m), Luka Berke (pionirji,daljina) in Klara Drakovič (pionirke,višina). Milan Jeršes po 13 točkami. Na četrto mesto seje uvrstil še en Poljak Slawomir Musielakz 12 točkami. Na odličnempetem mestu je slovenski državniprvak Aleksander Čonda, ki jeedini uspel premagati zmagovalcaLaguto. Zbral je 11 točk. Zadnjo vozovnicoza nastop na evropskem finalupa si je zagotovil Čeh MichaelHadek z 10 točkami.Od dveh domačinov je bil uspešnejšiDalibor Bot, ki je s 3 točkamizasedel 14. mesto, medtem koje Ladislav Vida kot 16. ostal breztočke. Bot se je na tekmovanje uvrstilšele po odpovedi Nemca KaiaHuckenbecka, zato je bil nadvse veselognjenega krsta, ki ga je uspešnoprestal na tako veliki prireditvi.»Na nastop sem se zares dobro pripravilin sem z doseženim zadovoljen.Še posebej, ker je pred domačopubliko najtežje dirkati, saj je prisotnatudi trema. Te sem se dokaj zgodajznebil in se popolnoma zbral zadirko. Zdaj se bom lahko v miru pripravljalše na dirko državnega mladinskegaprvenstva.« Kot rezerva jenastopil tudi Aljoša Remih iz Krškega,ki ni razočaral, saj je zbral 5točk in pristal na 11. mestu.Milan JeršeNajboljši trije na zmagovalnih stopničkah Foto: M. J.Ob jubileju dan radgonskegarokometaV športni dvorani v Apačah so ob 50-letnici pripravili prireditev z naslovomDan radgonskega rokometa. Tekme selekcij: mini rokometaši 21 : 18,mlajši dečki 19 : 19, starejši dečki – kadeti 14 : 18, člani (30 let) – člani (30do 40 let) 19 : 24, veterani 6 : 8.Ob tej priložnosti so izbrali sedem najboljših v minuli sezoni. Mini rokometOŠ G. Radgona: Nino Irgolič, mini rokomet OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici:Christoph Tratnjek, ml. dečki B: Primož Slekovec, ml. dečki A: JureKocbek, st. dečki A: Matevž Žunič, kadeti: Tilen Prosenjak, člani: BoštjanŽinkovič.Začetkov igranja rokometa v Gornji Radgoni se je spomnil nekdanjiigralec in zdajšnji sekretar RK Arcont Brane Klun: »Temelje radgonskegarokometa sta postavila Franček Strgar in Irena Pevec. Kmalu je bila ustanovljenaobčinska rokometna liga. Ekipa je napredovala in uspešno tekmovalav tedanji pomurski ligi. Ko govorimo o največjih uspehih članskeekipe, velja omeniti sezono 1970/1971, ko smo se uvrstili v 1. slovenskorokometno ligo. To so bili zlati časi radgonskega rokometa, ki je imel tudizelo kakovostno žensko ekipo, ki se je v sezoni 1968/1969 uvrstila v prvoslovensko ligo. Z menjavo generacij je prišlo do krajšega obdobja mrtvila,v zadnjih dveh letih pa opažamo zopet napredek. Zato si želimo, da se čimprej zgradi nova večnamenska dvorana.«O letošnjih rezultatih je spregovoril predsednik kluba Konrad Niderl:»Člani so zasedli 9. mesto v 2. DRL, omeniti pa velja tudi 14. mesto st. dečkovv Sloveniji, kar je lep uspeh. S tem se potrjuje dobro delo z mladimi.Ker v Gornji Radgoni nimamo ustrezne dvorane, moramo gostovati pookoliških krajih, glavno zbirališče pa je dvorana v Apačah, kjer igramo tuditekme. Domačini nam dajejo močno spodbudo z bučnim navijanjem. Vnaslednji sezoni načrtujemo borbo za eno od prvih sedmih mest v 2. ligi,dolgoročno pa je naš cilj uvrstitev v 1. B-ligo z domačo ekipo, okrepljenos tremi igralci od drugod.«Milan JeršeBrane Klun (desno) in Konrad Niderl Foto: M. J.

– 18. junij 2009 ŠPORT27NK Tromejnik Goričanka Kalamar v tretjo ligoNajlepše dariloza 30-letni jubilejZadnji krog v letošnji pomurskinogometni ligi se je razpletelpo nenavadnem scenariju največjegamojstra srhljivk AlfredaHitchcocka. NK Petišovci, ki jeimel v drugem delu prvenstvakar deset točk prednosti predzasledovalci in je imel pred zadnjimkrogom še minimalnoprednost, je doma nepričakovanoklonil v tekmi z Ižakovci, NKTromejnik Goričanka Kalamariz Kuzme pa je v zadnjem kroguna gostovanju pri Gradu zmagalz večnimi konkurenti, kar jim jeprineslo naslov prvaka. Več pa vpogovoru s predsednikom klubaDragom Šaferjem.»Tega, kar se je zgodilo v zadnjemkrogu, tudi mi nismo pričakovali.Toda draž nogometa je prav v tem,da do zadnjega ne veš, kako se borazpletlo. Zato smo nepripravljenipričakali uvrstitev na prvo mesto.Smo pa vendarle prišli do šampanjcain dostojno proslavili ta velikiuspeh našega moštva. To je bil zgodovinskidan za Občino Kuzma innjeno promocijo. Nogometni klub,ki je dostojno proslavil 30-letnicoobstoja, je lahko vsem v ponos.«Kako pa ste zadovoljni s športnoinfrastrukturo? »V glavnemimamo te zadeve urejene. Zdaj čakamole še na licenco. Menim, da gledetega ne bo večjih težav. Majhenproblem je edinole s širino nogometnegaigrišča, vendar bomo tudito lahko uredili. Sicer pa je objektv zares lepem okolju, kjer skušamovedno znova kaj dodati. To namomogoča nemoteno nastopanje v 3.slovenski nogometni ligi vzhod.«V celotnem prvenstvu stezbrali 56 točk, od tega ste dosegli18 zmag, dvakrat igrali neodločeno,šestkrat pa ste igriščezapuščali sklonjenih glav. Kdoje nosil glavno breme?»Moram povedati, da smo v zimskemprestopnem roku ostali brezVojka Horvata, nogomet pa je prenehaligrati Simon Sukič. Poškodovanihpa je bilo nekaj ključnih igralcev,med njimi tudi Tadej Mihalič,ki čaka na operacijo. V postavi, ki jenosila glavno breme, so: vratar DanijelŠkrbič, rezervni vratar TomažFartek, Uroš Nemec, Uroš Kisilak,Marko Gjureč, Gregor Bokan, RajkoKous, Andrej Šalamon, Denis Sukič,Denis Rajbar, Damir Čontala in SandiGumilar. Še rezervni igralci: DanijelForjanič, Davor Hajdinjak, StanislavHajdinjak, Tomi Navodnik,Zlatko Forjanič, Rok Bokan, LudvikZrim in Uroš Andrejek. Ob tem pane gre pozabiti našega izrednegatrenerja z bogatimi izkušnjami invelikim znanjem o nogometu JankaIrgoliča.«Moštvo NK Tromejnik Goričanka Kalamar Foto: N. N.60 l e t n o g o m e t a v beltincih Slavili so »Muraši«Pisalo se je leto 1949, ko sov Beltincih ustanovili prvi nogometniklub, imenovan MladostBeltinci. Njegova usoda nibila rožnata, zato so leta 1954ustanovili nov klub NK Beltinci.Naslednjo prelomnico jebeltinski nogomet doživel leta1973, ko je nastal NK Beltinka.Za največji uspeh pa štejejouvrstitev NK Potrošnik Beltinciv prvo državno nogometnoligo leta 1991.Leta 2006 je bilo ustanovljenonovo društvo ND Beltinci, ki želiohraniti 60-letno tradicijo beltinskeganogometa. Ob tej priložnostiso v športnem parku v BeltincihS starta v Beltincih Foto: M. J.Štefan Škaper v skoku Foto: Nataša Juhnovt e k o k o l i b u k o v n i š k e g a j e z e r aKlemenčič in ŠiftarjevaTD Dobrovnik je pripravilo tradicionalni tek okoli Bukovniškega jezera,ki šteje tudi za pomurski pokal. Člani in članice so tekli na 8 km dolgiprogi, občani pa na 2,66 km. V okrnjeni konkurenci 46 članov je slavilZdenko Klemenčič s časom 28:44 pred Matjažem Sokličem (oba TSRadenska), 29:13, tretji pa je bil Štefan Robič (ŠD Turbina Selnica), 29:20.Med 17 članicami je bila najhitrejša Jožica Šiftar (TS Radenska), 37:28,sledita ji Vlasta Lunežnik (MS), 39:15, in Simona Sever, 39:32 (obe TS Radenska).V rekreativnem teku so zmagali: mladinec Niko Car (AK Panvita),11:59, član Miran Zadravec (Radovci), 11:36, in članica Maja Šadl(ŠD Vaneča), 12:45. M. J.Drago Šafer, predsednikkluba Foto: M. J.V ekipi imate tudi najboljšegastrelca pomurske nogometnelige Damirja Čontalo. To jebil gotovo velik plus za vaše moštvo?»Vsekakor. Dosegel je kar 27zadetkov. Z dobro igro celotnegamoštva je bil najboljši strelec in jeznal izkoristiti številne priložnosti.«Vedno pa so vam stali ob stranitudi navijači! »Res bi rad pohvalilgledalce na Kuzmi, ki na vseh tekmahustvarijo neverjetno vzdušje.Moram omeniti aplavz, ki ga marsikdajne slišimo niti na prvoligaškihigriščih. Zahvalil pa bi se tudivsem tistim, ki podpirajo naš klub.V mislih imam predvsem glavnegasponzorja Goričanko Kalamar inštevilne manjše sponzorje, brez katerihbi težko shajali.«Kako pa je z okrepitvami? »KerAndrej Šalamon in Stanislav Hajdinjakkončujeta nogometno pot, semoramo nujno okrepiti z nekateriminovimi igralci, kajti drugače bonemogoče ostati v tretji ligi.«Želim vam, da tretjeligaškegaplesa ne bi plesali le eno sezono.»To si želimo vsi, zato si bomoprizadevali, da bomo svoj cilj uresničili.«Milan Jeršeb e lt i n s k i k r o n o m e t e r 2009Najhitrejši Matej FujsKK Tim mlin iz Beltinec je že šestič pripravil tradicionalni beltinskikronometer. Start in cilj 10,8 kilometra dolge proge do Gornje Bistricein nazaj je bil pred občinsko zgradbo. Sodelovalo je 60 kolesarjev, ki so sepomerili v šestih različnih kategorijah, in 20 najmlajših udeležencev (vrtecBeltinci) na mini kronometru.Rezultati – cestna kolesa: 1. Matej Fujs, 14:10, 2. Dušan Hajdinjak,14:18, 3. Iztok Fister ml., 14:57; moški nad 40 let: 1. Daniel Sraka, 16:51,2. Janez Zrim, 17:29, 3. Drago Kisilak, 17:36; ženske: 1. Melita Hajdinjak,19:13, 2. Marija Brest, 20:08, 3. Marjeta Kisilak Vöröš, 21:12; treking in gorskakolesa: 1. Janez Donša, 17:14, 2. Stanko Malačič, 18:20, 3. Boštjan Koter,18:30; mladi do 16 let: 1. Dušan Fister, 16:32, 2. Matej Vohar, 16:52, 3.Jan Poredoš, 17:02; kategorija E (starodobniki): 1. Tadej Poredoš, 24:35,2. Martin Sočič, 26:58, 3. Zvonko Tušak, 27:35.M. J.MINULI TEDENBiljardorganizirali srečanje nogometašev,ki so v preteklosti igrali za nogometneklube Beltinci, Nafta inMura. Največ uspeha so imeli tokratSobočani, ki so najprej z 2 :0 premagali Nafto. Strelec obeh zadetkovje bil nekdanji odlični nogometašGoran Gutalj. Nato jeMura z 1 : 0 ugnala Beltince. Strelecodločilnega zadetka je bil sedanjipredsednik ND Mura 05 ErvinKutoš. Nafta pa je bila z 2 : 1 boljšaod Beltinec. Za prve sta bila uspešnaŠabjan in Horvat, za domačinepa legenda slovenskega nogometaŠtefan Škaper.M. J.Na 6. pomurskem turnirju v devetki je v konkurenci 11 tekmovalcev zmagalEvgen Šimonka. Sledita Dare Dvanajšček in Sebastjan Kolenko. (M. J.)Upokojenski športMednarodno srečanje upokojencev v Ljutomeru – streljanje: 1. DU M. Sobota,651, 2. Čakovec, 629, 3. Radenci, 598. Posamezniki: 1. Marjan Huber,172, 2. Vlado Horvat (oba MS), 170, 3. Ivan Novak (Čakovec), 169. Šah: 1.DU M. Sobota (11), 2. Ljutomer (10), 3. Radenci (7). Posamezniki: 1. NikoStudnička (Ljutomer), 6, 2. Štefan Režonja (MS), 3. Janko Brunčič (Ljutomer),oba po 5,5. Pikado: 1. DU Radenci, 2715, 2. DSO Ljutomer, 2499, 3.Veržej, 2420. Posamezniki: 1. Terezija Štrakl (Ljutomer), 776, 2. Jože Senčar(Radenci), 775, 3. Rudi Petek (G. Radgona), 736. (F. M.)NOGOMETNK Nafta začela s pripravamiNa novo tekmovalno sezono, ki se začne 18. julija, se pripravljajo tudi vlendavskem prvoligašu. Treninge, ki jih je vodil pomočnik trenerja BojanMalačič, so začeli v ponedeljek. Prvega treninga se nista udeležila le Buncin Vassiljev, prisotni pa so bili vsi igralci, ki jim konec meseca poteče pogodba.Od novincev sta bila na treningu bivši nogometaš Nafte Igor Bedöin Dejan Žnidarič iz Ljutomera. Prvega treninga sta se udeležila tudi direktorkluba Mihael Dominko in tehnični direktor Marjan Dominko. Po napovedihbo novi trener imenovan do konca tedna, ko bo znan tudi razporedpripravljalnih tekem. Že zdaj pa je znano, da v dresu lendavskega prvoligašane bo več napadalca Eldina Adilovića, ki ni zadovoljil vodstva kluba, terigralcev zvezne vrste Blaža Brezovačkega, ki se je preselil k Domžalam, TimotejaDodleka in Klemna Medveda (posojena od Maribora). F. H. M.nogometMladi slovenski reprezentanti do 19 let bodo na EP v Ukrajini nastopiliv skupini A, kjer so poleg gostiteljev še Angleži in Švicarji. V polfinalese uvrstita zmagovalec in drugouvrščeni v skupini.Prvi krog kvalifikacij U-14 za uvrstitev v 1. slovensko ligo: Rakičan –Pobrežje 0 : 9. Povratna tekma v Mariboru je bila formalnost. (M. J.)Mednarodni odprti turnir SGP Pomgrad, U-6, finale: črna Mura 05 –Jarenina 8 : 0, za 3. mesto: bela Mura 05 – Čarda 3 : 2. (T. G.)V zadnjem krogu romunskega prvenstva je Politehnica iz Temišvara, zakatero igra slovenski reprezentant Dare Vršič, v gosteh izgubila protiBrasovu (0 : 1) in pristala na tretjem mestu lestvice. Izgubili so tudi v pokalnemfinalu s Clujem (0 : 3).Po neverjetnem razpletu v pomurski ligi, ko so Petišovci zapravili prednostpred tekmeci, je trener Franc Litrop odstopil. Ekipa pa ni nastopilav kvalifikacijah za 3. SNL vzhod, kamor se je uvrstila Pesnica.Na 2. turnirju za memorial Simona Danča v Kobilju je zmagal Dobrovnik,ki je premagal madžarski Csesztreg (6 : 0), Žitkovce (2 : 0) inKobilje s 4 : 3 (po 11 m). Drugo je Kobilje, tretji pa so Žitkovci. Še veterani:Dobrovnik – Kobilje 2 : 1 (Kovač, Hepe; Györek). (F. B.)Mali nogomet22. krog KMN Puconci, skupina A: Prosečka vas – Poznanovci 3 : 2,Otovci – Breza 6 : 6, Vaneča – Košarovci 4 : 6, Izvir – Pečarovci 2 : 6, Šalamenci– Puževci 4 : 1, Strukovci – Mačkovci 6 : 3. Končni vrstni red: Breza,52, Pečarovci, 49, Košarovci, 47, Šalamenci, 38, Vaneča, 34, Poznanovci,31, Puževci, 29, Izvir, 27, Strukovci, 25, Prosečka vas, 24, Mačkovci, 20,Otovci, 8. Skupina B: Lemerje – Vadarci 3 : 0 b.b., Wolf Skakovci – Bodonci4 : 3, Beznovci – Dolina 3 : 0 b.b., Triglav – Zenkovci 4 : 6, Dankovci – Vidonci1 : 5, Moščanci – Radovci 1 : 1. Končni vrstni red: Vidonci, 56, Lemerje,46, Radovci, 41, Moščanci, 38, Vadarci in Beznovci po 34, Bodonci,31, Zenkovci in Wolf Skakovci, po 25, Dolina, 21, Triglav, 15, Dankovci, 13.25. krog veteranske lige: Cankova – Rakičan 9 : 4, Borejci – Čarda 4 : 8,Sebeborci – Old Boys 0 : 8, Nemčavci – Mladost Pertoča 9 : 5, Bakovci –Černelavci 1 : 3, Dokležovje – Noršinci 2 : 2. Vrstni red: Bakovci, 61, OldBoys, 58, Černelavci, 43. (M. J.)V organizaciji trgovine Kasport 24 in občine Odranci je potekal dnevno-nočniturnir na asfaltu, na katerem je sodelovalo 10 ekip. Vrstni red:1. Trgovina Kupčič Ormož, 2. Gaj Odranci, 3. Čarne vrane Melinci, 4.KMN Beltinci. Najboljši strelec: Emeršič (Ormož), najboljši igralec: Kupčič(Ormož), najboljši vratar: Smodiš (Odranci). (F. B.)Okrogla miza ND Mura 05Z Belcem in Gliho?Ker so se v javnosti in nekaterih medijih pojavljale razne govorice inpisanja v zvezi z Muro 05, je upravni odbor kluba sklical okroglo mizo.Klubski predsednik Ervin Kutoš in član upravnega odbora Miran Forjaničsta približno 50 zbranim navijačem in članom navijaške skupineBlack Gringos odgovarjala na zastavljena vprašanja. V razpravi, ki je bilana trenutke dokaj burna, so skušali osvetliti marsikatere zadeve glede strokovnegain igralskega kadra. Naposled se je razvila konstruktivna debata osoboškem drugoligašu, ki ima očitno še vedno prvoligaške ambicije. V tejzvezi je nekdanji nogometaš Mure Robert Belec predstavil svoje videnjedelovanja Mure 05 v prihodnje. Podal je tudi pobudo, da bi trenersko mestočrno-belih prevzel Primož Gliha, sam pa naj bi postal profesionalnišportni direktor. Dogovorjeno je, da se bodo kmalu sestali z vodstvom kluba,s katerim bodo poskušali najti stične točke sodelovanja. Kakšni bodorezultati pogovora, bo kmalu znano, saj se bodo priprave članskega moštvazačele že 22. junija. Zaenkrat ni kluba zapustil nihče, večina nogometaševpa je nanj dolgoročno vezana. Pogodbe potečejo Kmetcu, Kulčarju,Mariču in Prettnerju. M. J.MINULI TEDENŠahMed 6 šahisti je na mesečnem turnirju ŠD Lendava zmagal Jože Vučko,10, pred Belo Vestersbahom, 6, in Dragom Bašo, 5. (F. B.)Sobota, 20. junija: Pohod na Ljubljansko barje, Krim. Organizator: PD MaticaMurska Sobota. Dodatne informacije: 02 542 10 53.Sobota, 20. junija: Kolesarski maraton Spartacus. Organizator: ŠD Spartacus,Kopališča ul. 2, Murska Sobota, 02 537 10 43.Sobota, 20. junija, ob 15. uri v Gradišču: Pokal občine Tišina v rekreativnihtekih in pohod. Organizator: TD Gradišče. Kontaktna oseba: Konrad Vogrinčič,041 756 112.Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, kjer lahko tudivpišete svojo prireditev ali vadbo.

28Otroci enot VrtcaMurska Sobota zaplesaliVrtec Murska Sobota in ravnateljica Bernardka Marič so seletos odločili, da bodo za otroke vseh enot vrtca pripravili skupnosklepno prireditev. A ravno na četrtkov popoldan, ko bise morali otroci, starši in vzgojiteljice zbrati v parku, jim jo jezagodlo vreme. Pa tudi nevihta in dež jim nista mogla ponagajati,da ne bi otroci skupaj zaplesali in se zabavali.Namesto v soboškem parku je bilo živahno, pisano in veselo v telovadnicina Osnovni šoli I, kjer so se z zanimivimi plesi predstavili otrociiz enot Miške, Gozdiček, Ringaraja, Krtek, Srnice, Veveričke in Romano,ki jih je na plesišče vabila Alenka Kolman. Tako kot so z velikimpogumom ob spremljavi svojih vzgojiteljic nastopili otroci, tako ponosnoso prve plesne korake spremljali starši, dedki, babice in prijateljiter skušali ujeti prav vsak nepozaben trenutek. Posebej so se na skupniprireditvi Vrtca Murska Sobota, ki je letos potekala prvič, poslovili»veliki otroci«, ki jeseni odhajajo v šolo. Na koncu pa so otroci zaplesališe s svojimi starši, po telovadnici so vozili vlak, plesali rokenrol pavalček, kazačok … in plesali bi še pozno v noč, če ne bi prišel čas, ko jetreba domov in spat.A. N. R. R.Nova mrliškavežica vSodišincihV Sodišincih je Občina Tišinav nekaj mesecih uspelazgraditi novo mrliško vežico.Dela so se začela zgodajspomladi in so sedaj v sklepnifazi. »Moram pohvalitivaščane Sodišinec, ki sose z velikim razumevanjemkot soinvestitorji lotili investicije,«je poudaril tišinskižupan Jožef Poredoš.Vsa gospodinjstva so namrečpodpisala pogodbe, daplačujejo mesečno svoj deležza gradnjo. Mrliška vežica spopolno opremo bo okvirnostala okrog sto tisoč evrov (zDDV-jem), vaščani bodo zbraliokrog 30 tisoč, občina pa boprispevala približno 70 tisočevrov.T. K.Foto: A. N. R. R.Motorna vozilaVOZILA NA POLOŽNICE PO VAŠI IZBIRI – Z MINI-MALNO DOKUMENTACIJO (možnost brez kaska).Avtomobili P. R., Industrijska ul. 9, MB, tel.: 22830 20, 228 30 00, 031 320 336. m011985TERENSKO VOZILO HUNDAY GALOPER, 2,5 XLD, letnik 1997, prodam. Tel.: 041 634 056.m012716ŽivaliNESNICE, tik pred nesnostjo, rjave, grahaste,naročite: Nemčavci 528 11 90, Petanjci 54615 05, Beznovci 549 10 25, Grad 553 11 48.m012235PosestiOPREMLJENO GARSONJERO v centru M. S. oddamv najem. Tel.: 040 210 352. m012790HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM na Goričkemv Šulincih 4 prodam. Tel.: 0043 67 691 76081. m012507HIŠO na Hodošu s pripadajočim zemljiščemprodam. Tel.: 0664 234 98 09. m012601DVOSOBNO STANOVANJE, Št. Kovača 1 v M.Soboti, oddam v najem. Tel.: 041 348 931.m012755OPREMLJENO IN OGREVANO SOBO S SOUPO-RABO KOPALNICE dam v najem. Tel.: 031 525803. m012771HIŠO V KROGU ugodno prodam. Tel.: 051 680580. m012773OPREMLJENO STANOVANJE v Bakovcih damo vnajem. Tel.: 041 334 581. m012776Kmetijska mehanizacijaVsi bomo enkrat zaspali,v miru počivali vsi,delo za vselej končali,v hišo Očetovo šli.(A. M. Slomšek)ZAHVALAV 82. letu je za vedno zaspalljubi mož, oče, dedi in tastJožef Horvatupokojeni zidarski mojsteriz Žižkov 67Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu namenili prijazen trenutek aliskupaj z njim v življenju ustvarili zanimivo zgodbo.Iskrena hvala zdravstvenemu osebju internega oddelkabolnišnice v Rakičanu, posebej zdravnikom Štefanu Horvatu, dr.med., Miranu Geriču, dr. med., Vlasti Petric, dr. med., in RomaniRotdajč, dr. med.Hvala duhovnikom za somaševanje in opravljen pogrebni obred.Hvala Gasilski zvezi Črenšovci in PGD Žižki.Hvala vsem govornikom in pevcem.Hvala Pogrebništvu Ferenčak.Hvala vsem, ki ste se od našega očeta prišli poslovit, mu prineslicvetje in sveče, darovali za sv. maše in obnovo župnijske cerkve,nam izrekli sožalje in ga spremljali na njegovi zadnji poti.Družina HorvatKUPIM TRAKTOR, OBIRALNIK KORUZE in vsodrugo kmetijsko mehanizacijo. Dobro plačilo.Tel.: 041 679 937. m012179KUPIM URSUS, tel.: 051 639 777. m012637KUPIM IMT 533 ali 539. Tel.: 041 680 684.m012641KUPIM TRAKTOR ZETOR, ŠTORE, UNIVERZAL alipodobno. Tel.: 031 868 034. m012645SAMONAKLADALKO prodam. Skakovci 11.m012712TRAKTOR ZETOR 25, letnik 1977, 2 predsetvenikaprodam. Tel.: 031 764 829. m012718DROBILNIK BLISK 350 za sveže in suho zrnje,malo rabljen, prodam. Tel:. 546 14 97.m012723MOTOKULTIVATOR IMT, 8 KS, z več priključki prodam.Zraven podarijo prikolico, valjar in desko.Tel:. 040 697 053. m012724TRAKTOR ZETOR 70 11, letnik 1984, z originalnokabino, prikolico Tehnostroj, letnik 1990, odličnoohranjeno, cena 7.400 €, prodam. Tel.: 041593 555. m012726KUPIM TRAKTOR ZETOR ali URSUS, lahko slabšeohranjen ali poškodovan. Tel.: 051 656 390.m012765IZKOPALNIK KROMPIRJA HMEZAD ŽALEC, trosilnikgnoja SIP Orion in nakladalnik gnoja Q4,kupijo. Tel.: 051 232 298. m012765TRAKTOR NEW HOLAND TS 115, letnik 1999,prodam. Tel.: 031 338 369. m012766PRIKOLICO, prekucno, 8-tonsko, prodam. Tel.:031 214 991. m012767TRAKTOR STEYR 870, pogon 4 x 4, prodam. Tel.:031 338 369. m012768MULČER, 1,3 m, na prednji in zadnji priklop terrahljalnik 2,5 za globoko rahljanje prodam. Tel.:041 740 616. m012774TRAKTORJA NEW HOLAND TM 135, letnik 2000,135 KM, letnik 1999, 115 KM, pocinkano cisterno,2200 l, kosilnico BCS in gruber Regentprodam. Tel.: 041 816 269. m012788Kmetijski pridelkiMLAD KROMPIR prodam. Cena 0,60/kg. Tel.:548 17 14. m012713RaznoPRODAMO IN BREZPLAČNO DOSTAVIMO kamen,skriljavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678966. m012214DOBRO RDEČE VINO in črpalko za molzni strojprodam. Tel.: 586 14 47. m012722ZARADI SELITVE prodamo opremo za dnevnosobo z usnjeno sedežno garnituro in druge predmete.Tel.: 041 723 460. m012764DeloPICOPEK, KUHAR – postanite del novega kolektiva,kjer boste lahko uspešni tudi vi. Ponujamodobro plačilo, pogodbo o zaposlitviza nedoločen čas, urejeno delovno okolje vprijetnem ambientu pizzerije in špagetarije vGor. Radgoni. Vse inf. po tel.: 040 576 172 ,po 17. uri. GTR, d. o. o., Panonska ulica 10, G.Radgona. m012757IŠČEM INŠTRUKTORJA MATEMATIKE za srednjošolo. Kličite po 18. uri, tel.: 031 232 304.m012762SrečanjaAli smo dejansko najuspešnejši? Prepričajtese v posredovalnici z več kot 8 tisoč člani iz vseSlovenije. Posredujemo partnerje za občasnasrečanja ali resno zvezo, izključno za nevezaneresne člane. Posredovalnica Zdravilni dotik,Černelavci, Gederovska 14, tel.: 521 14 28, 041285 615. m012786StoritveKREDITI – hipotekarni in gotovinski. Poplačamoblokade, izvršbe, dražbe, rubeže, bančne,zavarovalniške, davčne in druge obveznosti.GSM 031 774 330, 031 774 340, 02 461 2458. Otolit, d. o. o., PE Maribor, Zagrebška cesta20. m012735IZVAJAMO STROJNE OMETE IN TLAKE – estrihe,kakovostno in ugodno. Tel.: 041 756 150, ATON,d. o. o., Krog, Murska ulica 89. m012625KREDITI DO 10 LET – NA PLAČO ALI POKOJ-NINO (TUDI 09). MOŽNOST KREDITA TUDINA DOHODKE POD 455 EUR! OBREMENITEVTUDI DO 60 %. ODPLAČILO STARIH KREDITOV!POSREDOVANJE NAJUGODNEJŠE REŠITVE.Avtomobili P. R., Industrijska ul. 9, MB, tel.: 22830 20, 031 658 679. m011996POTREBUJETE DENAR, NISTE KREDITNO SPO-SOBNI, IMATE PA VOZILO? POSREDUJEMOVAM REŠITEV. Plačilo na položnice; vozilo vamostane! Avtomobili P. R., Industrijska ul. 9, MB,tel.: 228 30 20 ali 031 658 679. m012007Nemščino uspešno inštruiram za vse šole inprevajam. Tel.: 040 741 350, 541 14 56, prof.Tanja Huber, s. p., Kardoševa 4, 9000 M. Sobota.m012769ČestitkaGregorju Kermanu iz Bratonec ob uspešnoopravljeni diplomi na Fakulteti za elektrotehnikov Ljubljani iskreno čestitajo – ati, mama in bratMatjaž. m012721STORITVE18. junij 2009 –GEO-VRTINA d. o. o.,Obrtna ulica 40, 9000 Murska Sobota, tel./faks: 02 530 06 70, GSM: 041 741 809Izdelava vrtin in vodnjakov za zajem podzemnih voda za ogrevanje s toplotnočrpalko, oskrbo s pitno vodo, zalivanje kmetijskih površin, ponikovanje.Čiščenje vodnjakov, vgradnja potopnih črpalk, izdelava hidrogeoloških poročil.Citroen Berlingo FG FirstAkcija: 8.490 e u rAVTO CIT, d. o. o.Kroška ulica 58, 9000 Murska SobotaTel. št.: 02 534 90 00Roman Zemljarič, s. p.Dornava 59, 2252 DornavaKLIMAPE Rajšpova ulica 1, 2250 Ptujtel.: 059 03 03 05, faks.: 059 03 03 04, GSM: 031 851 324, info@zerox.si, www.zerox.siRoman Zemljarič, s. p.Dornava 59, 2252 DornavaPE Rajšpova ulica 1, 2250 PtujHipotekarni krediti do 30 letodplačevanja, potrošniški ingotovinski krediti do 10 let.Pokličite na brezplačno tel.štev. 080 18 99 ali 030 677999, www.hitrikredit.com.OGREVANJE S TOPLOTNO ČRPALKOKOMPLETNE POGREBNE STORITVE,VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC,BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM,BREZPLAČNI PREVOZI DO 40 KM.PLAČILO TUDI NA VEČOBROKOV BREZ OBRESTI tel.: 02 53 48 060faks: 02 52 51 170DAMIR BANFI, s. p., veščica 17, 9000 murska sobotaKOMUNALAJavno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2Murska SobotaKOMPLETNE POGREBNE STORITVE:UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREMEBREZPLAČNI PREVOZI DO 30 kmPRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJATALNO IN STENSKO OGREVANJEPREZRAČEVANJEZ REKUPERACIJOELEKTROINŠTALACIJEIN MERITVEtel.: 059 03 03 05, faks.: 059 03 03 04, GSM: 031 851 324, info@zerox.si, www.zerox.siMilan Filipič. s. p., Podgradje 11, Ljutomerwww.citroen.siMilan Filipič, s. p.Prevozi v Lendaviin okoliciNajdete nas na Mlinski ulici nasproti KIK-aGSM: 040 427 510PUCONCI 81, 9201 PUCONCITel.: 031 701 575, 070 815 020vrtanje vodnjakov za toplotne črpalkesondiranje • čiščenje vodnjakov • mikro pilotiKURILNO OLJE,PREMOGUGODNE CENE IN MOŽNOSTIPLAČILA! Tel.: 57 88 200KURIVO - PREVOZ, Jakšič Bojan, s. p., G. Bistrica 51Cvetličarstvo in pogrebništvo Marija Ferenčak, s. p.,Trnje 58, 9232 Črenšovci- izdelava vencev in aranžmajev – dostava zastonj- pogrebne storitve in oprema - urejanje zelenic in pokopališč- prodaja vseh vrst rastlin in cvetja - konkurenčne ceneTelefon: (02) 570 15 60 ali 031 615 535, 031 653 699D. E. POGREBNIŠTVOtelefon: 02 521 37 00UREDITEV DOKUMENTOVOBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIHUREJANJE ZELENICPLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041 631 443EmisijaCO2:143 g/kmPorabagoriva prikombiniranivožnji:5,4 l/100 kmSlika je simboličnaSporočamo žalostno vest,da je v 73. letu umrlMitja SlavinecKOMPLETNE POGREBNE STORITVEUREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENICBrezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozido 40 km, plačilo na več obrokov brez obrestiVladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 aTel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586www.Od njega se bomo poslovili v petek, 19. junija,ob 16. uri na soboškem pokopališču.Žena Gabi in sin Mičo z NušoNagrobni spomeniki, tlaki, stopnice,okenske police, kamnite mize, pulti, vazein drugi izdelki iz granita in marmorjaTel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031 876 949KEB – kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p.,Ribiška pot 1 a, 9231 Beltinci

– 18. junij 2009 29Grob tvoj cvetje krasi,lučka v spomin tebi gori,v naših srcih za vednoostal bo nate spomin.V SPOMINMineva leto žalosti od takrat,ko nas je zapustil naš dragiMartin Donkoiz Dolnje Bistrice 63Hvala za lepo misel nanj, položen cvet in prižgano svečo.Tvoji najdražjiKo me iščete,me iščite v svojih srcih.Če imam tam prebivališče,bom vedno pri vas.V SPOMIN17. junija so minila štiri leta tihe žalostiod takrat, ko nas je zapustil naš dragiJože Casariz Vučje GomileZa vsako prižgano svečko, dobro misel in položen cvet – iskrena hvala!Vsi njegoviNa svetu mnogo je poti,a samo ena vodi tja, kjer si ti;po tej poti za teboj pridemo mi vsi ...V SPOMIN18. junija mineva 20 let, odkar nas jezapustil dragi mož, oče, brat in nečakKolomanVöröšiz Prosenjakovec 84Z bolečino v srcih se ga spominjamo in mu v zahvalo za vse dobro prižigamosvečke. Za teboj sta ostali velika bolečina in praznina v naših srcih.Njegovi najdražjiV SPOMIN22. junija bo minilo 20 let žalosti odtakrat, ko nas je zapustila dragaAngela Žiškoiz Adrijanec 8Iskrena hvala vsem,ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu,ji podarite cvetje in prižgete svečko.Vsi domači najdražjiMirno in spokojno si zaspala,v večni sen od nas odpotovala.Naj bo srečno tvoje potovanjein pogosto vračaj se nam v sanje.ZAHVALAV 79. letu nas je zapustila ljubamama, babica in prababicaMarija Špilakiz Otovec 2Vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki stedarovali cvetje, vence, za svete maše, sveče, dobrodelnenamene – srčna hvala.Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v dneh žalosti obizgubi naše drage mame stali ob strani ter nam izrekli besedesožalja in tolažbe.Lepa hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem zaodpete pesmi in pogrebništvu Banfi za pogrebno slovesnost.Vsem, ki ste ji v njenem življenju poklonili delček sebe, seiskreno zahvaljujemo.V žalosti njeni najdražjiČlovek je kakor kaplja rose,veter pihne, ni te več.Ljudje, kot si ti, nikoli ne umrejo,le v velikem gozdu zaidejo s poti.Pa kjerkoli si, naj angel čuva te,kjerkoli si, vedno bomo mislili nate.ZAHVALAV 65. letu nas je po kratki in hudi bolezni prezgodaj zapustilnaš dragi mož, oče, sin, brat, stric, tast in dedekJožef Antoliniz BeltinecOb boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemovsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste namv najtežjih trenutkih stali ob strani in ga v tako velikem številupospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali vence, cvetje,sveče, za svete maše in dobrodelne namene, sočustvovali znami in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala zdravstvenemu osebjupljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu.Iskrena hvala vsem sodelavcem zidarstva in tesarstva ZTZ Beltinci,Beltinke Beltinci, Mure Murska Sobota, Doma starejših Puconci,Gostilne ob Črncu Odranci, Telekoma in Teledata M. Sobota.Posebna zahvala velja g. župniku Alojzu Benkoviču za skrbnoizbrane in ganljive besede slovesa ter lepo opravljen pogreb.Prav tako lepa hvala pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvalagasilcem za častno stražo, predsedniku Gasilskega društvaBeltinci in g. Štefanu Smeju za lep poslovilni govor. Iskrena hvalapogrebništvu Jurič.Vsem še enkrat – iskrena hvala!Žalujoči vsi njegovi najdražjiDragi dedek – zelo te pogrešamotvoji Denis, Janja, Vanja, Monika, Ksenija in EvaV SPOMINPred dvema letoma nas je zapustil naš ljubiŠtefanDervaričiz Kruplivnika 85Zelo ga pogrešamo.Vsi njegoviMama, ostal je spomin kot pesem,ki v ušesih odzvanja,ostal je spomin kot cvet,ki nenehno poganja,ostal je spomin na svetlobo,ki dušo oblivaostala je ljubezen do vas,ki v srcih vaših otrok prebiva.ZAHVALAV 97. letu je po dolgi bolezni zaspala draga mama, babica,prababica in praprababicaMarija Magdičiz Kranjčeve ulice 2v TurniščuZahvaljujemo se župnikoma g. Brestu in g. Čehu za opravljenobred, pevskemu zboru za odpete žalostinke, ge. Nežki ing. Mateju za besede slovesa, cehovskim možem, darovalcemsvetih maš, sveč in cvetja, pogrebništvu Banfi in vsem, ki sodrago pokojnico spremljali na njeni zadnji poti.Posebej hvala g. Čehu in njegovi mami ge. Anici, ge. MarijiŽižek in ge. Barbari Pivar, ki so nam v najtežjih trenutkih staliob strani.Vsi njeni žalujočiNi smrt, kar nas loči,in življenje ni, kar nas druži.So vezi močnejše,brez pomena zanje so razdalje,kraj in čas.(Mila Kačič)Zapustila nas je,predraga namEmilija Ostričiz Čepinec 125v komaj 61. letu svojega življenjaNi besed, s katerimi bi lahko povedali, in ni dejanja, skaterim bi lahko dokazali, kako nam je hudo. In ker smo bilinepričakovano soočeni s težko resnico, vam moramo izrazitizahvalo. Najprej moramo to storiti vsem, ki ste nam pomagaliob njeni nenadni oslabelosti, jo spremljali do bolnišnice in jipomagali, da bi se še kdaj vrnila v naš topli dom, a žal ...Kako hudo nam je bilo v srcih, pa ste doživeli in videli vsi, kiste se ji prišli poklonit in jo v tako velikem številu pospremitk njenemu preranemu grobu. Tudi vam se moramo zahvaliti,posebno pa še tistim, ki ste nam kakorkoli in na kakršenkolinačin pomagali in sodelovali pri pogrebnem obredu. Hvaležnismo tudi vsem, ki ste nam pomagali na različne načine, nastolažili s toplo besedo, sočustvovali z nami in nam nameniliprispevke v najrazličnejših oblikah.S hvaležnostjo - žalostnimi srcinjeni ljubečiNiti zbogom nisi rekla nitiroke nam podala,zdaj prazen dom je in dvorišče,naše oko zaman te išče, ko utrujena vjunijskem jutru si zaspala.ZAHVALAV 72. letu starosti nas je po dolgibolezni zapustila draga žena, mama,tašča in babicaMarija Sobočanroj. Zagariiz Tešanovec 16Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih staliob strani, jo pospremili na njeno zadnjo pot, darovali cvetje,sveče in za svete maše ter druge namene. Hvala g. župniku zapogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.Hvala tudi pogrebništvu Banfi.Žalujoči vsi tvoji najdražji, posebno vnuka Jožek in PetraNe joči več.Obriši si solze.On je že onkraj grozein trpljenja.Ne joči več,najhujše bremebreme je življenja.ZAHVALAV 79. letu je umrlaVekoslava Markovičiz Ključarovec 4 aKriževci pri LjutomeruZahvaljujem se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki stejo pospremili na zadnji poti.Hvala darovalcem cvetja in sveč ter za dobrodelne namene.Lepa hvala osebju DSO Ljutomer in SB Murska Sobota.Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred, govornikoma zaiskrene izrečene besede slovesa, pevcem za odpete pesmi ingodbeniku za odigrano melodijo.Žalujoči mož SlavkoSrce tvoje več ne bije,bolečin več ne trpiš,dom je prazen in otožen,ker te več v njem ni.Ljubila si življenje, delo in vse nas,vse si nam dala, kar si zmogla,kar si znala,a brez slovesa nemočnaod bolezni si za vedno zaspala.ZAHVALAZ žalostjo sporočamo, da nas je v 83. letu starosti zapustiladraga mama, tašča, babica, prababica in sorodnicaMarija Pamičiz Pince MarofaIskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številupospremili na vrt počitka, nam pa stali ob strani, izrekli sožaljeter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala osebjudoma starejših občanov v Radencih. Lepa hvala g. kaplanu zapogreb in obred, pevkam iz Mostja za odpete žalostinke inpogrebništvu Kiš.Vsem in vsakemu posebej še enkrat – iskrena hvala!Žalujoči njeni najdražji, ki jo imamo radiDraga prababica!Pogrešali te bomo tvoji pravnuki – Simon, Tara, Lan, Enja,Grega in Domen

30 o tem in onem/oglasi18. junij 2009 –Slovenija z uredbo omejila delo tujcev, še posebno s KosovaPomursko gospodarstvo nikolini bilo odvisno od dela tujcevNa podlagi 22. člena Statuta Občine Križevci(Ur. l. RS št. 27/99, 17/01, 74/02) in 9. členaOdloka o priznanjih Občine Križevci(Ur. l. 26/04, 61/05, 31/09) objavlja podžupanRAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJOBČINE KRIŽEVCI ZA LETO 2009I.Občina Križevci podeljuje priznanja zaslužnim občanom, podjetjem indrugim organizacijam ter skupnostim, zavodom in društvom za njihovedosežke v gospodarstvu, kulturi, znanosti, ekologiji, športu, vzgoji in izobraževanjuter na drugih področjih.Do priznanj niso upravičeni člani občinskega sveta in drugi funkcionarjiObčine Križevci med trajanjem njihovega mandata.II.Priznanja Občine Križevci, ki se v letu 2009 lahko podelijo, so:- priznanje s plaketo in listino,- pisno priznanje občinskega sveta.Priznanje s plaketo in listino se podeljuje posameznikom, podjetjem, organizacijam,društvom za večletne uspehe trajnejšega pomena, življenjskodelo in izjemne dosežke. Vsako leto se podeli le eno priznanje s plaketoin listino.Pisno priznanje občinskega sveta se podeljuje podjetjem, organizacijam,skupnostim in posameznikom za uspehe in dosežke, s katerimi se povečujeugled Občine Križevci na gospodarskem, družbenem in drugih področjih.III.Pobude in predloge za podelitev priznanj Občine Križevci lahko podajo fizičneosebe, podjetja, zavodi, društva, delovna telesa občinskega sveta,komisija za priznanja in odlikovanja, politične stranke ter druge organizacijein skupnosti.Predlog za podelitev priznanja mora vsebovati podatke o kandidatu zapriznanje, pisno soglasje kandidata in podatke o predlagatelju pobude.Predlog mora biti utemeljen s podrobno obrazložitvijo iz okolja, iz kateregaizhaja.IV.Pisni predlogi se posredujejo v zaprti ovojnici na naslov: Občina Križevci,Komisija za priznanja in odlikovanja, Križevci 11, 9242 Križevci pri Ljutomeru,z oznako »Ne odpiraj: razpis – občinska priznanja«, in sicer dopetka, 26. junija 2009.Nepopolnih in prepozno vloženih predlogov komisija ne bo upoštevala.Podžupan občine Križevci mag. Branko Belec l.r.www.Vlada je sprejela uredbo zomejitvami in prepovedmi zadelo tujcev v Sloveniji. Prepovedalaje izdajanje novih delovnihdovoljenj za sezonsko delo, razenv kmetijstvu in gozdarstvu,omejila delovna dovoljenja zamala podjetja v lasti oseb z območjaKosova ali njihovih zastopnikov,prav tako za delo delavcevs Kosova, prepovedalaje izdajanje delovnih dovoljenj»na zalogo« ter izdajanje delovnihdovoljenj za delo artistkamin artistom iz držav, ki za vstop vSlovenijo potrebujejo vizum. Nata način želi vlada ob naraščanjubrezposelnosti zaščititi domačitrg delovne sile, predvsempa preprečiti zlorabe pri zaposlovanjutujcev.Slovenci varčujemo premišljenoV negotovih gospodarskihrazmerah se povečuje težnjapo varčevanju. V bankah rastejopredvsem dolgoročniin kratkoročni depoziti, kipomenijo varno obliko varčevanja.Raziskave, opravljene na temovarčevalnih navad Slovencev, sopokazale, da je med Slovenci najboljzanimivo varčevanje v oblikikratkoročnih domačih in deviznihdepozitov; zanje se je v letuKomitenti lahko izbirajo meddepoziti v evrih ali tujih valutah(švicarskih frankih, ameriških,avstralskih in kanadskih dolarjih,švedskih kronah in britanskihfuntih).Obrestne mere depozitov sepovečujejo glede na obdobje vezavein višino vezanih sredstev,banke pa omogočajo tudi možnostizplačila obresti na vpogledniračun v krajših časovnih obdobjih.Graf 1: Pet najbolj zanimivihnačinov varčevanja Slovencev 1 DOLGOROČNI DEPOZITI NOVE KBM -fiksna obrestna mera*»Uredba ne bo imela velikega učinkana pomurski trg delovne sile,« jepovedala Branka Kuzma Smolič, pomočnicadirektorice murskosoboškeobmočne službe Zavoda za zaposlovanje.Delovnih dovoljenj zasezonsko delo na murskosoboškemzavodu že doslej skorajda niso izdajali,lani le pet za delo v gradbeništvu,medtem ko jih je bilo v Sloveniji čezdevet tisoč. Tudi delovna dovoljenjamalim podjetjem v lasti državljanovs Kosova ali njihovim zastopnikomso izdajali predvsem v Ljubljani invečjih centrih, saj Pomurje zanje nipravo okolje za zaposlitev.Vladna uredba omejuje tudi delovnadovoljenja za zaposlitev plesalk vnočnih lokalih. Kakih deset jih je doslejizdal tudi Zavod za zaposlovanjev Murski Soboti, pri delodajalcih pa2008 odločalo 35 odstotkov Slovencev.19 odstotkov Slovencevje varčevalo v obliki nakupa nepremičnine,18 odstotkov s sklenitvijoživljenjskega zavarovanja,16 odstotkov Slovencev se je odločiloza nakup različnih vrednostnihpapirjev, 13 odstotkov pajih je vlagalo v investicijske sklade.Konec lanskega leta se je povečaltudi delež tistih, ki splohne varčujejo. V primerjavi z letom2003 se je ta delež podvojilin znaša 31 odstotkov.Kaj pomeni varčevanjev obliki depozitov?Depozit pomeni vezavo denarjav banki za določeno kratko alidaljše obdobje. Banke ponujajorazlične možnosti vezave za različnaobdobja pod različnimi pogojiin različnimi obrestnimi merami.Depoziti pa so na voljo tako fizičnimkot pravnim osebam.min. znesek 1.000 EURnad 6 mesecev do 1 leta 3,25 %nad 1 leto 3,80 %nad 2 leti 4,25 %nad 3 leta 4,30 %* Enaka ponudba velja tudi za pravne osebe, minimalni znesek pa je v tem primeru 10.000evrov; ponudba velja do konca junija 2009.Vezavo je mogoče tudi predčasnoprekiniti, vendar to pogostospremljajo večji stroški. Zatonekatere banke v takem primerukomitentu ponujajo t. i. premostitvenikredit, s čimer se komitentizogne pretiranim stroškomob prekinitvi depozita.O povečevanju zanimanja zadepozitno varčevanje je Boris Cigut,direktor podružnice PomurjeNove KBM, povedal: »V letu 2009se povpraševanje po varčevanjusumljivih zaposlitev niso zaznali. Nekajizdanih dovoljenj se nanaša tudina tujke iz Dominikanske republike,katerih delo je sedaj še posebejomejevano, vendar nekatere splohše niso prišle v Slovenijo, saj niso dobiledovoljenja za bivanje.Učinki uredbe o prepovedi inomejevanju zaposlovanja tujcevbodo torej v Pomurju zanemarljivi,ker pomursko gospodarstvo nikolini bilo odvisno od dela tujcev. V prvihpetih mesecih je murskosoboškazavod izdal 223 delovnih dovoljenjza tujce, v enakem obdobju lani 317.Gre za okoli tridesetodstotno zmanjšanjetako zaradi manjšega zaposlovanjanasploh kot odpuščanja tujcevob pomanjkanju dela.Skoraj polovica teh dovoljenj se jenanašala na osebno delovno dovoljenje.Zanj so zaprosili tujci predvsems poklicno izobrazbo, ki so pri delodajalcuzaposleni že več kot dve leti.V več primerih gre za delavce, za katereje delodajalec predhodno delovnodovoljenje pridobil tam, kjer imapodjetje sedež, sedaj pa so se delavcinastanili v Pomurju. Povsem novihdelovnih dovoljenj za delo tujcev, zakatere zaprosi delodajalec, so letosna murskosoboškem zavodu izdali128, lani v istem obdobju 158. Dovoljenjeprosijo predvsem za delo tujcevs poklicno izobrazbo in za opravljanjedeficitarnih poklicev, kot sotesarji, zidarji, železokrivci, ključavničarjiin predvsem vozniki tovornihvozil v mednarodnem prometu.Od visoko izobraženih delo dobijozdravniki in učitelji glasbe.Majda Horvatzmerno povečuje. To lahko pripišemozaostrovanju gospodarskein finančne krize, ki je ljudi spodbudilak varčevanju. V Novi KBMsmo zaznali povečanje rasti številavarčevalnih oz. depozitnih vlogv prvih treh mesecih letošnjegaleta v primerjavi z enakim obdobjemlani. Komitenti se za to oblikovarčevanja odločajo predvsemzaradi varnosti takega varčevanjain hitrega dostopa do privarčevanegadenarja. Komitentom pa sopomembne tudi druge ugodnosti.V Novi KBM tako npr. v junijuvsem, ki se odločijo za depozit inki v času varčevanja potrebujejodenar, ponudimo premostitvenikredit brez stroškov odobritve.«1Vir: Mrkun, Mateja. 2008. Varčevanje Slovencev.Dostopno prek: http://www.gfk.si/lnovice.php?NID=2137 (28. maj 2009).2Akcija depozitov s fiksno obrestno meropredvidoma traja od 1. do 30. junija 2009z možnostjo predčasnega zaključka akcije.Najnižji znesek depozitov s fiksno obrestnomero je 1.000 EUR.Drakovčani še kosijo z ročno kosoTako bi lahko dejali ob pogledu na devet koscev,ki so se udeležili košnje na travniku Marije in FrancaMajcna v Drakovcih pri Mali Nedelji. Kot je povedalgospodar Franc, so se za ročno košnjo odločilizaradi nagnjenega terena, kjer je težko kositi sstrojem. Drugi namen pa je, da se moški, ki še znajokosti, zberejo in poveselijo. Kot smo se lahko prepričali,je bilo med možmi veliko veselega razpoloženja.Za to sta poskrbela gospodar in gospodinja.Gospodar z jutranjim žganjem, nato pa z vinsko kapljico.Gospodinja je koscem postregla kislo juhoin domači kruh, prilagojeno času pa s pravo kavo.Kosci so šli kosit ob prvem svitu in bili do zajtrka žegotovi, saj so kosili le 42 arov velik travnik.V preteklosti so koci kosili od svita do poldnevain si tako prislužili »pleh« ali »»tabrh«. Kljub težkemudelo so v odmorih med košnjo tudi zapeli.Ludvik Kramberger

– 18. junij 2009 NAPOVEDNIK31Napovednik prireditevDOGODEKMURSKA SOBOTASoboški dnevi 2009Sreda, 24. junija: ob 9.00 Delavnica barvanja medenjakov – medenihsrc za otroke (grajsko dvorišče), 10.15 Čudežni pralni strojLeonard – Gledališče Ku-Kuc Lendava (grajsko dvorišče), 11.00Animacija klovna z baloni (grajsko dvorišče), 18.00 Delavnicaza kitaro in boben (grajsko dvorišče), 20.20 Alya (glavni oder),22.00 Niet (glavni oder), 24.00 Mlada Beltinska banda (grajskodvorišče).V četrtek, 18. junija, se bo začel v Centru Sonček (Lendavska 25b) ob 10. uri dan odprtih vrat. Ob 11. uri bo nastopila glasbenaskupina Mlada Langa.V soboto, 20. junija, bo v okviru brezplačne slovenske Poletnemuzejske noči 2009 Galerija odprta od 10. do 22. ure, ob 20. uripa bo strokovno vodstvo po razstavi erotičnih karikatur AntonaBuzetija. V Pokrajinskem muzeju bodo ob 15. uri vodstvo po razstavi,lončarske delavnice, projekcija filmov in glasbeni programz Juretom Torijem in Ewaldom Oberleitnerjem. Muzej bo odprtod 10. do 24. ure.GRADV petek, 19. junija, ob 10. uri bo na dvorišču gradu svoje ljudskepripovedi delila ekipa pripovedovalcev in glasbenikov Za 2 grošafantazije.MURSKA SOBOTAV petek, 19. junija, ob 21. uri bo v MIKK-u svoje ljudske pripovediza odrasle delila ekipa Za 2 groša fantazije. Nato bosta kino RadiaŠtudent s kratkimi filmi in DJ after party.DOMANJŠEVCIV soboto, 20. junija, ob 10. uri bo v gasilskem domu svoje ljudskepripovedi delila ekipa Za 2 groša fantazije. Za odrasle bo to počelaob 21. uri na nogometnem igrišču KMN Domanjševci (če bo deževalo,pa v gasilskem domu).MORAVSKE TOPLICEV soboto, 20. junija, ob 10. uri se bo v Termah 3000 začel Etno vikend,ki bo trajal do nedelje, 21. junija, do 17. ure. Slovesna otvoritevbo v soboto ob 17. uri.VUČJA GOMILAV soboto, 20. junija, ob 10. uri bodo na nogometnem igrišču srečanjevaščanov in igre društev. Vabljeni so tudi vsi priseljenci inizseljenci.V nedeljo, 21. junija, ob 12.30 bo pod kostanjem svoje ljudske pripovedidelila ekipa Za 2 groša fantazije.RAZKRIŽJEV soboto, 20. junija, ob 12. uri se bo v kulturno-športnem centruZavirje začela prireditev Pomurje žura 2009. Osrednji gost bo PetarGrašo, nastopajo pa še Rok'n'band, Isti band in drugi. Na sporedubodo tudi športne igre.V sredo, 24. junija, ob 21. uri bo v KŠC Zavirje kresovanje ob dnevuslovenske državnosti.MOTVARJEVCIV soboto, 20. junija, ob 13. uri bo prva mednarodna tekma v kriketuv Prekmurju. Za pokal Motvarjevci K. K. se bosta pomerilaComenius CC iz Madžarske in Maribor KK.BOGOJINAV soboto, 20. junija, ob 15. uri bo v »ogračeku zelišč« (nad pokopališčem)saditev najstarejše trte v Prekmurju.GRADIŠČEV soboto, 20. junija, ob 15. uri se bodo v športno-turističnem centruzačeli rekreativni teki za pokal Občine Tišina in pohod Vsi nanoge za zdravo srce.GORNJA RADGONAV soboto, 20. junija, ob 16. uri bo v Špitalu na ogled razstava Radgonskimostovi v okviru Poletne muzejske noči.MELEV soboto, 20. junija, ob 17.30 bo slovesna prireditev ob prevzemunovega gasilskega vozila. Po prireditvi bo zabavni del z ansamblomAvantura & Karmen.KAPELSKI VRHV soboto, 20. junija, ob 21. uri bo 18. tradicionalno nočno tekmovanjegasilskih ekip. Nastopil bo Trio Ex.PLESTIŠINAV petek, 19. junija, ob 17. uri bo v telovadnici OŠ Plesni maraton.Predstavili se bodo: folklorna skupina Vrtca pri OŠ Tišina, obefolklorni skupini in plesni krožek OŠ. Hkrati bodo podelili priznanjain pohvale vsem učencem, ki so dosegli izjemne uspehe.PREDAVANJEMURSKA SOBOTAV petek, 19. junija, ob 19. uri bo v Galeriji PAC predavanje S trkanjemdo zdravja avtorice Pike Rajnar, priznane terapevtke metode EFT.KinoStar Max Murska Sobota(od 18. 6. do 24. 6.)Ameriška komedija Čivava iz Beverly Hillsa (premiera v čet.ob 19.40)Italijanska kriminalna drama Gomora (premiera v čet. ob 20.35,do torka)Francoska romantična komedija Ljubezen nima cene (premierav čet. ob 18.20)Britanska komična drama Kar brez skrbi (premiera v sredo ob19.15)Ameriška grozljivka V žrelu pekla (premiera v sredo ob 19. uri)Ameriška drama Rokoborec (premiera v sredo ob 21. uri)Britanska glasbena komedija Rock'n'roll pirati (20.45)Ameriška politična kriminalka Državniške igre (21.40)Ameriška akcijska znanstvena fantastika Zvezdne steze (18.10)Ameriška znanstvenofantastična akcijska srhljivka Terminator:Odrešitev (17.00, do torka)Ameriško-bosanska kriminalna drama Pomlad v Bosni (samo vpon. ob 19. uri)LjutomerSobota, 20. junija: ob 20.00 ameriška znanstvenofantastična akcijskadrama Angeli in demoni (Tom Hanks, Ewan McGregor, StelanSkarsgard, r.: Ron Howard)Nedelja, 21. junija: ob 20.00 Angeli in demoniGornja RadgonaOd junija do avgusta ne bo kinopredstav!Napovednik prireditevOTVORITEVRADENCIV petek, 19. junija, ob 11. uri bo v avli Dosorja otvoritev razstaveob 25-letnici društva upokojencev Radenci.PINCE MAROFV soboto, 20. junija, ob 18. uri bo v vaškem domu otvoritev fotografskerazstave Lepote naših krajev – Pince Marof, Benica inNatura 2000.MURSKA SOBOTAV torek, 23. junija, bo v Galeriji otvoritev svetovne razstave obmednarodnem letu astronomije 2009 z naslovom Od Zemlje dovesolja. Razstava bo na ogled do 10. julija.MONOŠTERV sredo, 24. junija, ob 10. uri bo v Lokalno zgodovinskem in slovenskemnarodnostnem muzeju Avgusta Pavla (Hunyadi ut. 6)otvoritev oglednega depoja. Projekt je podprlo madžarsko Ministrstvoza šolstvo in kulturo.V sredo, 24. junija, ob 11. uri bo v hotelu Lipa otvoritev XIX. Mednarodnegaarhivskega raziskovalnega tabora.LJUTOMERV sredo, 24. junija, ob 17. uri bo na Golarjevi domačiji (Prešernovaul. 21) otvoritev projekta Nacionalna energetska pot – NEP Slovenijav Pomurski regiji.LJUBLJANAV četrtek, 18. junija, ob 18. uri bo v Narodni galeriji otvoritev razstaveUmetnine iz Prekmurja – Od romanike do modernizma, kijo je pripravil Pokrajinski muzej Murska Sobota. Razstavo bo odprlpredsednik države dr. Danilo Türk.KONCERTMURSKA SOBOTAV petek, 19. junija, ob 21. uri bo na kopališču nastop skupine Eroikas simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Če bo deževalo, bokoncert v dvorani OŠ I.DOBROVNIKV soboto, 20. junija, ob 17. uri bo v kulturnem domu koncert orkestraSlovenske policije z gosti.IŽAKOVCIV soboto, 20. junija, ob 21. uri bo na Otoku ljubezni koncert skupineNovi fosili. Začetek koncerta bo ob 19. uri s skupino Sinji galebter gostoma Sašo Kostičem in Leandro.POTRNAV soboto, 20. junija, ob 17. uri bo v Pavlovi hiši srečanje zborov znaslovom Glasba & Literatura. Nastopili bodo zbori iz Borovelj,Šentjanža in Potrne, brala bosta Rezka Kanzian in Nataša Širk.LENDAVAV nedeljo, 21. junija, ob 19. uri bo v GIKD muzikal Briljantina v izvedbiZavoda Nostalgija.GORNJA RADGONAV ponedeljek, 22. junija, ob 20. uri bo v avli OŠ koncert šolskihpevskih zborov »Pozdrav poletju«.GLEDALIŠČECANKOVAV soboto, 20. junija, ob 21. uri bo na dvorišču Vile Vogler predstavaElizabeta je zagreta režiserja Branka Pintariča. Če bo deževalo,predstava odpade.RAZSTAVEMURSKA SOBOTAV mali dvorani Galerije je do 9. julija na ogled samostojna razstavaerotičnih karikatur avtorja Antona Buzetija, v veliki dvorani in nabalkonu pa razstava del neakademskih likovnikov.V gradu je do 6. septembra na ogled razstava HA, düša je bilaumetniška avtorja Adolfa Hašaja, lončarja iz Kuzme, v sklopu prireditev1. Mednarodnega trienala keramike Unicum 09.V prireditveni dvorani PIŠK je na ogled samostojna razstava slikavtorja Geze Gibičarja iz Murske Sobote.V Galeriji PAC je na ogled razstava Kmicinih astrofotografij obmednarodnem letu astronomije.LJUTOMERV galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava umetniških delslovenskih slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami (Neja Zrimšek,Dragica Sušanj, Vojko Gašperut itd.).LENDAVANa lendavskem gradu je do 4. julija na ogled razstava umetniškihdel svetovno znanega likovnega umetnika dvajsetega stoletja VictorjaVasarelyja.POTRNAV Pavlovi hiši je do 27. junija na ogled fotografska razstava Pretekloin pozabljeno – Fotografsko iskanje sledi izginule judovskekulture v Sloveniji avtorjev Branka Lenarta in Elisabeth Arlt.BAD RADKERSBURGV hotelu Radkersburger Hof je na ogled razstava 15. mednarodneslikarske kolonije (Slovenija/Avstrija). S slovenske strani so sodelovalislikarji Pen, Železnikar, Perko, Sagadin in Veberič.LITERATURASTREHOVCIV četrtek, 18. junija, ob 16. uri bo v vaško-gasilskem domu predstavitevknjige Strehovci avtorja dr. Jožefa Smeja.LENDAVAV četrtek, 18. junija, ob 19. uri bo v čitalnici knjižnice literarni dogodekz naslovom Mikor a szirom elhagya helyet.Označite pravilni odgovor insi prislužite vstopnico* zaogled filmov v Star Maxu!Kdo ne igra v filmu Terminator: Odrešitev?Christian Bale.Janez Hočevar Rifle.Kupon nalepite na dopisnico in odgovor pošljite na naslov: Vestnik,Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Odgovor ssvojimi podatki prav tako lahko pošljete po elektronski pošti nanaslov pomurje@p-inf.si.*Vsak teden bomo petim izžrebancem podelili po dve vstopnici, kijih bodo prejeli po pošti. Upoštevali bomo dopisnice in elektronskopošto, ki bo prispela do četrtka, 25. 6. 2009.PETEK, 19. junija: 00.00 SNOP - 05.00 Dobrojutro - 06.15 Petkova hajka Bojana Rajka - 07.40Mariborsko pismo, Asja Matjaž – 08.00 Poročila– 09.30 Kultura in šport ob koncu tedna –- 10.30 Mali oglasi - 11.15 Zamurjenci – 12.00Poročila - 12.30 Od petka do petka – 13.15 1.oseba ednine– 13.20 Predstavljamo vam - 14.30Romskih 60 – 15.30 Dogodki in odmevi -17. 00Osrednja poročila – 17.30 Murski val nagrajuje- 17.40 Mali oglasi – 18.00 Knjižne novosti– 19.15 Mladi val –– 20.05 Zimzelenčki - 24.00SNOPSOBOTA, 20. junija: 05.00 Dobro jutro – 08.00Poročila – 08.30 Mali oglasi - 09.15 Biba bubabaja, ponovitev - 9.30 Kultura in šport ob koncutedna – 10.15 Potepajte se z nami - 12.00 Poročila– 12.05 Obvestila – 12.30 Ponovitev oddajeOd petka do petka - 13.15 1. oseba ednine– 14.00 Poročila – 14.05 Obvestila in nogomet– 14.15 Oddaja tedna - 15.00 Literarni drobci -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila– 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Malioglasi - 18.00 Pesem našega srca, narodnozabavnalestvica - 19.00 Poročila - 19.15 Kdor poje …oddaja o zborovskem petju, nato Najlepše željes čestitkami in pozdravi – 20.00 Zadnja poročila– 20.00 Slovenija, od kdaj lepote tvoje (BojanRajk) – 24.00 SNOPNEDELJA, 21. junija: 05.00 Dobro jutro - 07.00Druga jutranja kronika – 07.30 Panonski odmevi(Silva Eöry) – 08.00 Misel in čas, duhovna miselpredstavnikov verskih skupnosti Pomurja– 08.30 Zamurjenci – 09.00 Izbor pesmi tedna– 09.30 Srečanje na Murskem valu – 10.30 Nedeljskakuhinja - 12.30 Poročila – 12.35 Obvestila– 13.00 Minute za kmetovalce (Silva Eöry) –13.30 Čestitke, šport - 18.00 Na narodni farmi– 19.00 Poročila - 20.05 Samo za vas, Samo Budna- 24.00 SNOPPONEDELJEK, 22. junija: 05.00 Dobro jutro– 07.40 Pismo iz Porabja, Marijana Sukič – 08.00Poročila – 08.30 Šport, porodnišnica - 11.15 Oaj,kak san zlüfto – drugi športi (Tonček Gider)– 12.30 Anketa – 13.15 1. oseba ednine - 13.30Mali oglasi - 14.15 Za zdravje – 15.30 Dogodki inodmevi – 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila– 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 MaliGlasbene lestvice na Radiu Murski valLESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBEGLASBA NAŠEGA SRCA1. Spomni se – Modrijani in Natalija Verboten2. Lep pozdrav – Sicer3. Del srca – Ansambel Roka Žlindre4. Minili sta že leti dve – Spev in Tanja Žagar5. Pod cvetočimi kostanji – Veseli svatjePREDLOGAVsi za enga, eden za vse – Zreška pomladMorda je bolje da ne vem – ErazemLESTVICA OBMURSKE ZABAVNEGLASBE DOMAČA PLOŠČA1. Tvoj pogled boža me – Sara Kozar2. Stisni se k meni – Metulj3. Mirne duše – Nova legija4. Zvezde – Daniel Horvat5. Stari cigan – Gitano bandPREDLOGAPajdaši moji – Vedran Franc HusarKraj se obrni – Jože Kovač UriKupon št. 25 – glasujem za skladboGLASBA NAŠEGA SRCA:DOMAČA PLOŠČA:Ime in priimek:Naslov:od petka, 19., do četrtka, 25. junijaoglasi – 18.00 MV DUR – 19.15 Krpanke, oddajao kulturi – 20.00 Zadnja poročila – Kak je indafajn bilou - 24.00 SNOPTOREK, 23. junija: 05.00 Jutranji program– 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja –08.00 Poročila – 08.30 Besede, besede - 10.30Mali oglasi - 11.15 Kratki stik – 12. 30 Potrošniškinasvet, Andrej Cimer – 13.15 1. oseba ednine– 14.15 Sedem veličastnih, oddaja o domačizabavni glasbi, pogovori z najboljšimi – 15.30Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila –17.20 Obvestila – 17. 30 Murski val nagrajuje –17.40 Mali oglasi – 18.00 Srebrne niti, oddaja zaupokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) – 18.40Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev– 19.15 Eti ta je muzika – 20.00 Zadnja poročila– 20.05 Jukeboks in Boštjan Rous – 24.00SNOPSREDA, 24. junija: 05.00 Jutranje prebujanje– 07.40 Peter Potočnik iz Beograda – 08.00 Poročila(Lidija Magdič) - 08.45 Džoužijevo pismo– 9.15 Aktualno v sredo – 11.15 Trn v peti, pritožbe,mnenja, prošnje poslušalcev – 12.30 Intervju– 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine- 13.30 Mali oglasi – 14.15 NSTSNMV, lestvicatuje zabavne glasbe – 15.30 Dogodki in odmevi– 16.15 Napoved sporeda - 17.00 Osrednja poročila– 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje– 17.40 Mali oglasi – 18.00 Biba buba baja- 19.00 Poročila – 19.15 Skupaj - együtt - vküper– 20.00 Zadnja poročila – 20.05 Mursko-morskival – 24.00 SNOPČETRTEK, 25. junija: 05.00 Zbudite se z dobrimradiem! - 06.40 Preteklih 24 – 07.00 Drugajutranja kronika, 07.20 Obvestila – 07.30 Vreme,ceste, radarji - 07.45 Zvočno pismo iz Gradca,Sara Rajh - 08.00 Poročila 08.15 Kmetijski strokovnjak- 09.15 Kuharski nasvet – 09.30 PregledVestnika (Petra Kranjec) - 10.30 Mali oglasi- 11.15 Reportaža tedna – 11.45 Šport zavse – 12.30 Aktualno –13.15 1. oseba ednine –14.15 Domača plošča – 15.30 Dogodki in odmevi- 16.40 Pesem tedna - 17.00 Osrednja poročilana Murskem valu – 17.20 Obvestila – 17.30 Murskival nagrajuje - 17.40 Mali oglasi – 18.00 Maliradio - 19.15 Bilo je nekoč – 20.00 Poročila –20.05 Geza se zeza - 24.00 SNOPNAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADBNA MURSKEM VALU NSTSNMV1. KNOW YOUR ENEMY – Green Day2. PLEASE DON'T LEAVE ME – Pink3. GIVES YOU HELL – The All American Rejects4. THE WORLD WE LIVE IN – The Killers5. THE FEAR – Lilly AllenPREDLOGAPARLA CON ME – Eros RamazzottiBACK OF THE VAN – LadyhawkeLESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE7 VELIČASTNIH1. DRUGAČE NE ZNAM – Jadranka Juras2. NAPALM 3 – Siddharta3. MOJE SRCE JE TVOJE – Marko Vozelj4. DAN ZA VAS – Bohem5. PADAM V LJUBEZEN – NudePREDLOGATA NOČ JE MOJA – Trkaj in Janez Bončina BenčOTROK – Društvo mrtvih pesnikNagrajenec Srečanja na Murskem valu: Ernest Hari, Ivanovci 60, 9208 FokovciNSTSNMV:7 VELIČASTNIH:Izpolnjeni kupon pošljite do torka, 23. junija 2009, na naslov: Murski val, Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.

32 ZADNJA STRAN18. junij 2009 –CENIMO VAŠE MNENJE ...P I Š I T Eboljša stran spletaVestnikov koledarČ - 18. junijP - 19. junijS - 20. junijN - 21. junijP - 22. junijT - 23. junijS - 24. junijMARKOJULIJANASILVERIJALOJZAHACKRESNICAJANEZ21. junija bosonce vzšlo ob 5.uri in 11 minut,zašlo pa ob 20. uriin 57 minut. Danbo tako dolg 15ur in 46 minut. Naisti dan ob 10. uriin 41 minut se bozačelo koledarskopoletje. 22. junijaob 21.35 bo nanebu nastopilmlaj.Foto: M. H.Foto: J. Š.Tečajnica Banke Slovenije – referenčnitečaji ECB 16. junija 2009X enot nacionalne valute za 1 evroDržava Valuta Ozn. val. Šifra val. TečajZDA ameriški dolar USD 840 1,3890Hrvaška hrvaška kuna HRK 191 7,2676Madžarska madžarski forint HUF 348 280,08Švica švicarski frank CHF 756 1,5070V. Britanija angleški funt GBP 826 0,8437SESTAVLJANKA#Pomurska zaloæba d.d.Valentin, Veronika, Neža, Ajda in Aljaž Vogrinčičiz Tropovec, bratci in sestrice, ki se imajo zelo radi.Novinarji še nikolitako blizu Puconcem.Tako bi lahko rekliza že tradicionalno nogometnotekmo med ekipamapomurskih novinarjevin puconskih občinskih veljakov.Po vodstvu novinarjevs 4 : 1 in zapravljenemkazenskem strelu sta moštvuiz Puconec zmago s 7 :5 zagotovila neutrudni dvojecDejan in Goran Sever indaljša rezervna klop, na katerije sedel sam župan LudvikNovak.Kdo je glavni v Muri 05? Član upravnega odboraMiran Forjanič ali predsednik Ervin Kutoš? In kam plujeklub? Vprašanja, ki si jih zastavljajo navijači.Foto: B. Č.Veleprodajni center, Lendavska ul. 1, 9000 Murska SobotaZaložništvo, Lendavska ul. 1, 9000 Murska sobotaKnjigarna in papirnica Dobra knjiga, Slovenska ul. 11, 9000 Murska SobotaKnjigarna in papirnica Ljutomer, Ormoška cesta 4, 9240 LjutomerKnjigarna in papirnica Radgona, Trg svobode 1, 9250 Gornja RadgonaZ zloženo sestavljanko do 30. junija obiščite enood prodajaln Pomurske založbe. Če se odločite zanakup katerekoli šolske torbe, vam podarijo nadvseuporabno darilo – dežnik.Komentar tedna na Pomurje.si. Uporabnik špejob obisku ministrice za notranje zadeve v Pomurjuo svojem dojemanju Katarine Kresal: »Resnofajn ministrica, čeglih se mi ne vidi prevečnjeni gnješnji outfit.«– naročilnica (n a r o č i l o v e l ja d o p i s n e g a p r e k l i c a )Naročnino bom plačeval za obdobje:trimesečno (13 izvodov) – 18,85 evrapolletno (26 izvodov) – 37,70 evraletno (53 izvodov) – 76,85 evraPo prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami.Ime in priimek:Šestnajst osnovnošolskih otrok, njihovi starši inčlani Rotary kluba Martjanci so se zbrali na sestanku v gostilniŠinjor, da bi se dogovorili o letovanju učencev, ki bood 12. do 17. julija pri reki Kolpi. Zastonj aktivne počitniceje organiziral že omenjeni rotarijski klub, kandidate za letovanjepa so predlagale njihove osnovne šole.www.Foto: T. K.Nekoliko opaznejšo innenavadno reklamoso si privoščili organizatorji 2.Pivo festa, ki bo od 25. do 27.junija na Petanjcih. Svoje transparente,popisane v glavnems kredo, so izobesili kar naograjo ob regionalni cesti medPetanjci in Radenci. Festivalse bo končal s srečanjem motoristov.Naš komentar: samoda bo striptiz.DIŠI PO PREKMURJUV TERMAH 300020. in 21. junij 2009 bazenski kompleksTerme 3000, terasa in parkirišče hotela TermalFoto: T. K.Naselje, kraj, številka:Poštna številka in pošta:Rojstni podatki:Kraj in datum:Davčna številka:Podpis:Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico.Podjetje za informiranje, d. d., spoštuje vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranilo in jih uporabljalosamo z namenom analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za informiranje, d. d., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam.Posameznik lahko po 73. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. d., trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za nameneneposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. d., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja in o tem v nadaljnjih 5 dnehobvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje za informiranje, d. d.Doživite in okusite Prekmurje ob odprtju poletne sezone:tržnica in prikaz domače obrti in prekmurske kulinarike,ocenjevanje in razstava prekmurske gibanice in šunke,degustacija prekmurskih vrhunskih vin.Zabavali vas bodo: ansambel SKOK,Mala LANGA, folklorne skupine izBeltinec in Madžarske.Slovesno odprtje in razglasitev rezultatov ocenjevanja 20. 6. ob 17.00.Več informacij na: www.terme3000.siFoto: J. Š.Zlatko Gabor je govorilodkrito na javni tribuni onogometni Muri: »Nalijmo sičistega vina. Nekdanji igralcinimajo ambicij, da bi sevrnili v klub.«