VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v - Pomurje.si

Bolnišnica v septembruZdravniki bododelali v turnusuDelo bo zastajalo predvsem vspecialističnih ambulantahAktivnosti zaradi daljnovodaKo država »povozi«državljane,ostaneta letožba in uporPokopališče v LjutomeruKraj spominaza dve tretjiniobčanovNajprej žarni grobovi, potem vežicaStran 3 Stran 4 Stran 6 Stran 11Pogovor Vladom ŠkafarjemSkrivamo, kar jenajmočnejše v nasFilm Oča v prekmurščini grena Beneški filmski festival2. septembra 2010Murska Sobota, leto lxii, št. 35, v. d. odgovornega urednika Janez Votek, cena 1,60 €Okrog 12.500 pomurskih učencev in dijakov ta teden začelo poukŠtevilo otrok v pomurskihšolah upada, narašča pa vpisV premislekV šolskem»ringu«Ciril KosednarTudi tokrat z nekaterimi spremembami v novo šolsko letoŽe nekaj let različne institucije, z njimipa tudi mediji ob začetku šolskegaleta največ pozornosti namenjamoštevilu učencev in dijakov na našihosnovnih in srednjih šolah. Statističnipodatki so bili namreč v zadnjih letihtako na državni kot regijski ravniprecej porazni. In kako kaže letos?Po neuradnih podatkih bo v šolskemletu 2010/2011 osemintrideset pomurskihosnovnih šol (manjkajo podatkiza dve šoli s prilagojenim programom)obiskovalo 8721 učencev, kar je več kottristo učencev manj kot lansko leto. Toje veliko glede na to, da je bil lanskoleto upad glede na leto poprej le okrogpetdeset otrok. Bolj optimistični pa sopodatki glede prvošolčkov. Teh je letos969, kar je sicer le trideset več kotlansko leto, vendar se njihovo številov zadnjih letih počasi, a vztrajno veča.Največji porast prvošolčkov beležijo nagornjeradgonskem in ljutomerskemobmočju, medtem ko je na murskosoboškemin lendavskem območju le-tehmanj. Splošen upad števila učencev všoli ter porast prvošolcev v zadnjih letihje verjetno posledica tega, da odleta 2003, ko je bilo v Sloveniji doslejnajmanj živorojenih otrok, število postopomanarašča in prav te generacijesedaj prihajajo v šole.Iz osmih pomurskih srednjih šol panam sporočajo, da jih bo letos obiskovalookrog 3800 dijakov, kar je okrogsto manj kot lansko leto, a bo glede naprejšnje leto nekaj več novincev. Popodatkih šolskega ministrstva je bilona prvi šolski dan vpisanih 912 novincev,kar je okrog 50 več kot lani.Nadaljevanje na 3. straniFotografija Nataša JuhnovČeprav v pomurskih osnovnih in srednjih šolah število otrok z leti upada, veseli podatek, dase zadnja leta v naše šole vpisuje vse več prvošolčkov in novincev. Ena redkih pomurskihšol, kjer narašča tudi skupno število otrok, je Osnovna šola Stročja vas, kjer so pred kratkimdobili tudi novo šolo, katere uradna otvoritev bo ta petek. Investicija je stala nekaj čez štirimilijone evrov. Prvič so vanjo zakorakali tudi prvošolčki na sliki.Ta teden se je zopet odprl lov naocene. Začetek šolskega leta lahkorazumemo tudi kot tekmovanjevrstnikov za ocene, ki lahko vodijo doželene srednje šole, nato pa za ocene intočke na maturi, ki zopet dajejo boljše izhodiščeza študij. Res je, da ocene včasihnimajo kaj dosti opraviti z znanjem in šemanj z nadarjenostjo otrok, toda nekakšnokonvencionalno enoto za merjenjeizobraževalnih dosežkov pač moramoimeti. Tega smo se že navadili in doklerne bomo iznašli kašnega drugega merila,smo se in se še danes prilagajamo temu.Toda ta logika ni dosledna sama sebi.Naenkrat pri študiju ocene za končnicilj neke izobraževalne poti, to je delovnomesto, niso več najbolj pomembne,pomembna je »zgolj« diploma. Kakšennateg. Potem ko smo bili v rosnih letihvrženi v boj za ocene, bili prepričani, dasi s trudom in dobrim uspehom gradimopot do poklica in zaposlitve, po skorajdvajsetih letih ugotovimo, da odstopanjeod povprečja le ni tako koristno. Kolikodelodajalcev pa je takšnih, ki je pozornihna ocene študija, si v roke vzame diplomodiplomanta in jo pregleda, upoštevanjegove študijske dosežke in še kaj? Ja,med študijem in študijem je lahko velikakakovostna razlika, prav tako med diplomoin diplomo. Seveda gre iznajdljivimštudentom to v prid, danes ni težkona spletu najti potrebno vsebino in vnekaj dneh nakracati diplomo. Takšenštudent tudi hitro zasede razpisano delovnomesto, ker pač z diplomo, pa kakršnakoli že je, ustreza razpisnim pogojem.Če se pri tem že ne vprašamo, kakokakovostne kadre imamo zaradi tegana določenih delovnih mestih, pa se vsajvprašajmo, kako kakovostne kadre, ki sosi od prvega šolskega dne dosledno prizadevaliza boljše ocene, ker je pač takonaravnan naš šolski sistem, zaradi tegaizgubljamo.NepreslišanoObčina RadenciZa komunalni podžupanovračun ovadba župana ToplakaPreiskava zaradi plačila računov za čiščenje parka izleta 2005 podjetju nekdanjega podžupana Zlatka MiraNaročnikKarikatura Anton BuzetiŽarko Bejek, vodja tukajšnjega okrožnegadržavnega tožilstva, je na naše poizvedovanjeodgovoril, da so decembra 2008na sodišču vložili zahtevo za opravo preiskave– v fazi sodne preiskave tožilcipridobivajo ustrezne dokaze, na katerihpotem lahko zgradijo obtožni predlog aliobtožnico, temu pa sledi glavna obravnavana sodišču – proti »odgovorni osebiObčine Radenci zaradi suma storitve kaznivegadejanja zlorabe uradnega položaja«.Že v začetku tistega leta so namrečpo naših informacijah policijski preiskovalciovadili Jožefa Toplaka, nekdanjegaradenskega župana. Razlog je mendaplačilo računa za opravljena komunalnadela podjetju SIM Radenci, katerega solatnikin direktor je nekdanji Toplakovpodžupan Zlatko Mir.Nadaljevanje na 2. strani

2 | Vestnik | 2. septembra 2010 aktualnowww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siPogled od zunajŠolski dneviv prometuJože VerenVčeraj se je začelo. Ulice so spet polne avtomobilov. V križiščih so zastojiin vsem se nekam mudi. Pred šolami iz avtov izstopajo otroci, povsodso policisti in ponekod še redarji. Prostovoljci opozarjajo voznike, najvozijo previdno in varujejo otroke. Celo »ležeči policaji«, nekateri nanovo prebarvani, znova upravičujejo svoj obstoj.Ves ta cirkus le zaradi voznikov, ki jih je treba prebuditi in jih na novo ozavestiti,da bi zavarovali naše otroke.Naši starejši občani se še spomnijo, da so bile v »njihovih« časih šole sredi velikihobmočij, kjer je bil raj za pešce in kolesarje. Poti v šolo so bile polne lepih doživetij,pred šolami polno otrok, pa nikjer nobene smrdljive in brneče pošasti, ki biogrožala otroška življenja. Spomini? Evropa je polna takšnih območij. Še danes.Otroški svet zaznav in izkušenj je pač drugačen od sveta odraslih. Ni samodrugačen, celo poln presenečenj je za neprevidne voznike, ki jim (si) gradimoširoke ceste z zglajenim asfaltom, da bi med vožnjo za volanom lahko čim večpostorili, razreševali življenjske dileme, se prepirali, se veselili ali jokali.Enako kot v živalskem svetu se tudi naši otroci učijo tako, da nas posnemajo. Pane takrat, ko to sami hočemo, ne takrat, ko jim kaj dopovedujemo, temveč takrat,ko nas opazujejo pri vsakodnevnih opravilih in pri »nepomembnih« odločitvah.Od naših otrok je iluzorno pričakovati, da bodo pridobili dovolj izkušenj za varnoudeležbo v izjemno nevarnem prometu iz naših pripovedovanj. Ali tako, da jihbomo vozili od prvega osnovnošolskega dne pa vse do mature z avtomobilomin jim pripovedovali zgodbe o nezdravem življenju, o nevarnostih v prometu, oprometnih pravilih, večkrat tudi neaktualnih.Za varnost našega otroka, našega mladostnika, so izjemnega pomena izkušnjev prometu. Najprej tiste, ko smo jih vodili za roko po pločnikih in z njimipotrpežljivo prečkali ulice, ko smo jih pospremili do šolskega avtobusa, potemtiste, ko smo se skupaj s kolesi vozili po nakupih, pa tiste, ko smo se z avtom peljalinabirat gobe. Neprecenljiva, tako življenjska kot prometna, bo izkušnja našegaotroka, ko se bomo z vlakom odpeljali v daljavo. Spodbujajmo naše otroke, dabodo izbirali in iskali optimalne načine potovanj. Še posebej tistih vsakodnevnih.Zavedajmo se, da bo tudi naš otrok enkrat postal voznik! Pravočasno preprečimo,da bi si šele takrat začel nabirati osnovne izkušnje v prometu! Prometna statistikaje neizprosna glede neizkušenih voznikov. Naša naloga je, da jo začnemospreminjati. Začetek šolskega leta je neponovljiva priložnost. Izkoristimo jo!VESTNIK lahko kupite tudi na večinipošt v Pomurju, bencinskih servisihter skoraj v vseh trgovinah in trafikah.www.pomurje.siV mesecu, ko slavi naročnik svoj rojstni dan,imate možnost izbrati darilo: mali oglasv Vestniku ali čestitko na Murskem valuKüzmičevi dnevi 2010Za nazaj ali za naprej?Protestantizem kot versko, kulturno in izobraževalnogibanje – Po zgledu prednikov premagati težke časeKüzmičevi dnevi so letos prvič potekali v Spominskem domu Števana Küzmiča, ki je spomenik zgodovine in pomenaprotestantizma in ki naj bi s svojim delovanjem prispeval tudi k razvoju in dobrobiti v sedanjosti.Küzmičevi dnevi so letos prvič potekaliv pred slabim letom odprtemSpominskem domu Števana Küzmičav Puconcih, kjer so pred 226 leti postavilitemelje evangeličanske cerkvepri nas. »S tem smo skupaj ustvarilisanje in cilj, da bi protestantizem innjegov pomen bolje predstavili širšijavnosti,« je med drugim poudarilvodja tega projekta Branko Drvarič.Dodal pa je še: »Tega ne delamo samoza nazaj, ampak tudi za naprej, da binašim potomcem dali prihodnost inda bi sami znali najti pravo pot.«Posebna pozornost je vsako leto namenjenarojaku Števanu Küzmiču, duhovnemuočetu protestantizma naprekmurskih tleh in utemeljitelju prekmurskegajezika, poudarili pa so tudiizjemen prispevek nekdanjih intelektualcevk ohranitvi naroda. O zgodovinskipoti in prizadevanju protestantov govoritudi nov film Prehojene poti, kateregaavtor je Štefan Celec. Je tudi zgodbao času, ko so protestante izgnali iz Prekmurjain so svoje zavetje našli v artikularnihkrajih, v Nemes Csoju in Šurdu.To je bil tudi Küzmičev čas, čas kosmo dobili Novo zavezo v maternem,prekmurskem jeziku. »Si predstavljatev današnjem času, da bi kdo pešačil tridni, da bi dobil tisto, česar se materialnone da videti ali prijeti? Prekmurci sobili tega sposobni. Takrat smo imeli izobražence,ki so videli daleč naprej inso dokazali, da se idej in idealov nekeganaroda ne da zlahka premagati,« je šepoudaril Drvarič. Upa pa, da bomo znalipo zgledu svojih prednikov premagatitudi sedanje težke čase ter gospodarsko,socialno in še kakšno krizo.Profesor in eden najpomembnejšihnemških teologov dr. J. Trach pa jepripravil predavanje o Filipu Melanchtonu,profesorju, duhovniku in začetnikuorganiziranega šolstva v Evropi.Bil je sodelavec Martina Luthra, kije napisal najpomembnejši veroizpovednispis evangeličanski ConfessioAugustana (1530), v katerem je zajetosnovni nauk evangeličanske cerkvein teologije, ki daje velik poudarek izobraževanju.Njegova pobuda o izobraževanjuse je razširila v vse krajein širše, kjer se je protestantizem prijelkot versko, hkrati pa tudi kot kulturnoin izobraževalno gibanje.Spominski dom Števana Küzmičaje sodoben verski in kulturni objekt,ki ne bo posvečen le Števanu Küzmiču,ampak vsem velikim reformatorjemin protestantizmu na teh tleh, kije in še daje posameznikom in družbiverske, duhovne, socialne, intelektualnein humanistične impulze. Obiščejih veliko ljudi, ki želijo spoznati zgodovinoprotestantizma in tudi življenjeprotestantov danes, je povedala KatjaAjdnik, evangeličanska teologinja, ki vokviru Razvojnega zavoda Občine Puconciskrbi za delovanje doma.A. Nana Rituper RodežFotografija A. Nana Rituper RodežIzpolnjen kupon v mesecu, ko imate rojstni dan, predajte v naročniški službiVestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Mali oglas z besedilom do100 znakov ali radijska čestitka z eno pesmico sta brezplačna.Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Vestnik, ki imajo v mesecu uveljavitvekupona rojstni dan (ob predaji kupona obvezna legitimacija – dokaziloo rojstnem dnevu), na hrbtni strani pa je odtisnjen naslov naročnika.Male oglase in čestitke brez kupona zaračunavamo po ceniku in veljajo samoza fizične osebe.Občina RadenciZa podžupanov račun ovadba županaTožilstvo je proti nekdanjemu županu Toplaku sprožilo preiskavo zaradi plačilaračunov za čiščenje parka iz leta 2005 podjetju nekdanjega podžupana MiraKUPON mali oglas čestitka (označi)Za mali oglas vpišite v vsako okence eno črko:Rojstni dan naročnika v času od 1. 9. do 30. 9. 2010. Nečitljivih kuponov ne upoštevamo.Nadaljevanje s 1. straniObčina je podjetju po neuradnih, vendarzanesljivih informacijah plačala37 tisoč evrov, čeprav naj bi imel delovninalog podjetja SIM za grabljanjelista v radenskem parku in košnjo datum23. december 2005, ko je po dostopnihmeteoroloških listinah skorajpo vsej državi padal sneg.Nekdanji župan Toplak ovadbe neželi komentirati, Mir pa je bil velikobolj zgovoren. Priznal je, da so ga zaradiizdaje računov in delovnih nalogovobiskali kriminalisti. Pojasnilje, da je njegovo podjetje z zdraviliščem,Radensko in občino sklenilopogodbo za vzdrževanje parkovnihpovršin. »Vsaka stran se je obvezala,da bo plačevala tretjino stroškov. Zadnjotretjino je bila dolžna poravnatiobčina, vendar je župan najbrž zaradibližajočih se volitev zavlačeval podpispogodbe, nekaj krivde pa je tudizaradi pozno sprejetega proračuna,«Mir toži občinoRadenska družba SIM je vložilaproti Občini Radenci dve tožbi:zaradi okoljske dajatve in razlikev ceni vode v Janževem Vrhu. »Čebom postal župan, to na tožbe nebo vplivalo, saj bo sodišče opravilosvojo nalogo. Tožbe so bile vloženeže pred časom,« je primer komentiralZlatko Mir, ki je v občinidvignil prah tudi zaradi domnevnegakršenja zakona o preprečevanjukorupcije, v katero naj bibila vpletena z občinskim svetnikomErikom Ivanušo. Oba sta namrečsolastnika družbe SIM, kiposluje s tamkajšnjo občino.je razložil Zlatko Mir. Dodal je, da jeimel delovni nalog res datum 23. december2005, vendar je račun zajemalopravljena dela za vse leto. »Z univerzalnimstrojem smo tisti dan v radenskemparku pobirali listje,« se je spomnildirektor in solastnik radenskedružbe SIM. Tožilstvo nas je po odgovore,zakaj med ovadenimi ni nikogariz podjetja, ki je za preiskovalce očitnoizdalo sporen račun, napotilo na murskosoboškopolicijo, ki pa po besedahnjenega uradnega govorca Jožefa Prše»zaradi določil o varstvu osebnih podatkovne more odgovoriti«.Mimogrede: solastnik in direktorradenske družbe SIM Zlatko Mir (LDS)se bo sicer že drugič potegoval za županskistolček v občini, pred štirimileti ga je v drugem krogu premagal sedanjižupan Mihael Petek. »Nisem šesprejel odločitve. Stranka me je sicerpredlagala, vendar je še čas za vložitevkandidature,« pa je na vprašanje,ali se bo pomeril v tekmi za radenskegažupana, odvrnil nekdanji prvi možobčine Jožef Toplak (SDS).Andrej Bedek

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siBolnišnica prvega septembravročeNenujne operacije že prestaviliDelo bo zastajalo predvsem pri operacijah in v specialističnih ambulantah2. septembra 2010 | Vestnik | 3Plin v PetišovcihPlina zadveletnoporabo vSlovenijiSvet zavoda bolnišnice je na zadnjiseji obravnaval priprave na novo organizacijodela zaradi umika soglasijzdravnikov za nadurno delo. Vodstvobolnišnice je člane sveta seznanilotudi z dejstvom, da če bodo zdravnikivztrajali pri zmanjšanju nadurnegadela, bo to pomenilo manj opravljenegadela v ambulantah, kot je dogovorjenos pogodbo z Zavodom zazdravstveno zavarovanje Slovenije,podaljšale pa se bodo tudi čakalne inležalne dobe. »Posledice tega ne bodougodne ne za bolnike, ne za bolnišnicoin ne za zaposlene,« je pred dnevipovedal direktor Bojan Korošec.Ker pogajalski strani dogovora nistadosegli, je s prvim septembrom delov murskosoboški bolnišnici steklopo novem. Na internističnih oddelkih(internem, infekcijskem in pljučnem)zdravniki delajo (v okviru 48 urdela na teden) enako kot doslej, organizacijadela pa se ni spremenila tudina ginekološko-porodnem oddelku intudi na očesnem ter oddelku za ušesa,nos in grlo. Na otroškem oddelkuin kirurgiji so uvedli delo zdravnikovv turnusu. Ob tem je na vseh oddelkihzagotovljeno štiriindvajseturno zdravstvenovarstvo za nujne primere.Nov način dela pa bo pomenil manjopravljenega dela v specialističnihambulantah in manj načrtovanihoperacij. Bolnikov, ki čakajo na pregledv internističnih ambulantah, zaenkratniso prenaročali, manj dela paPomoč prvošolkibodo opravile kirurške specialističneambulante. Ob tem se bo na kirurgijizmanjšal tudi operativni program. NaNa Osnovni šoli Križevci pri Ljutomeru je prvošolko Timejo počakala njenimposebnim potrebam prilagojena šolska mizica z računalnikom. Pripomočke, kiji bodo olajšali šolsko delo, so prispevali člani klubov Lions in Rotary ter Terme3000 iz izkupička februarske skupne dobrodelne prireditve Naše veliko srce,računalnik pa je dodal član soboškega kluba Lions Stanko Polanič. Dan predzačetkom šolskega leta sta pripomočke prevzeli (desno) ravnateljica LidijaKoroša in šolska svetovalka Vasilija Stolnik, v imenu darovalcev pa sta jih predali(levo) Tatjana Buzeti, nova predsednica, in Cvetka Sreš, predsednica Lions klubaMurska Sobota v minulem lionističnem letu. I. B.Direktor bolnišnice Bojan Korošec je s sodelavci obiskal vse oddelke in ugotovil, da delo poteka nemoteno. Učinek prvegaseptembra pa je bil več kot očiten pred vrati internističnih ambulant, kjer se je običajno trlo ljudiFotografija Irma Benkooddelku so zato že 27. avgusta bolnike,ki čakajo na nenujne operacije, naročilido desetega septembra, če pa boUčenci in dijaki ta teden začeli poukŠtevilo otrok v pomurskihšolah upada, narašča pa vpisTudi tokrat z nekaterimi spremembami v novo šolsko letoNadaljevanje s 1. straniTudi letos je šolsko ministrstvo pripravilokar nekaj sprememb. Med drugimzačne veljati nov zakon o šolski prehrani,ki subvencijo za malico širi na osnovnošolce,pri tem pa ukinja stoodstotnosubvencijo za dijaško malico. Vsemučencem in dijakom, ki se redno izobražujejo,tako pripada splošna subvencijav višini dveh tretjin cene malice. Nekajveč pa tistim, ki izkažejo slabši materialnipoložaj. Novost je tudi, da bodo zimskepočitnice za vse slovenske učence indijake hkrati. Na srednjih šolah pa meddrugim ukinjajo oceno NMS (ne dosegaminimalnih standardov), namesto nje sevračajo »enice«.Pogovarjali smo se z Marico Fijavž, ravnateljicoOsnovne šole Stročja vas, kjerbodo te dni tudi slavnostno odprli novošolo. Stara šola je bila že precej dotrajana,zato so pred dvema letoma začeli graditinovo. Delovne razmere so se tako bistvenoizboljšale in veseli so, da imajo sedajvse potrebno za kakovostno izvedbo pouka.Kot še dodaja, je njihova šola ena izmedredkih pomurskih šol, kjer v zadnjihPojasniloV članku Pet zvezdic – natakarjev … pregledov,ki je bil objavljen v Vestniku, ki je izšel19. avgusta 2010, je naveden tudi primer gostinke,ki je ostala brez zaposlitve in ki najbi ji nekdanji delodajalec dolgoval še plačein regres. V pojasnilo naj razložimo, daomenjena gostinka ni bila zaposlena v Termah3000, vendar ker del članka o njej niprišlo do novih sprememb, jih bodo otem obveščali po telefonu.M. H.letih beležijo porast števila otrok. Kar setiče omenjenih sprememb glede subvencioniranjaprehrane, le-te pozdravlja, vendardodaja, da bodo imele šole s tem v začetkukar nekaj administrativnih težav.Nov izobraževalni program okoljevarstvenitehnik bo letos izvajala Srednjapoklicna in tehniška šola Murska Sobota.Kot pravi ravnatelj te šole Ludvik Sukič,je to lahko poklic prihodnosti gledena to, da se vse več znanosti in tehnikeusmerja k skrbi za okolje. To je prvi takšenprogram v Pomurju, do sedaj pa seje vpisalo dvajset dijakov. Sukič je tudipoudaril, da so edina pomurska srednjašola, kjer v zadnjih petih letih številodijakov narašča. Glede nekaterih omenjenihsprememb pozdravlja predvsemukinitev NMS-jev. Ideja o NMS-jih naj bisicer imela dober namen, vendar ja analizapokazala, da so dijaki dosegali slabšerezultate. Prav tako pozitivna pa se zdiSukiču uvedba enotnih zimskih počitnic.Veliko pomurskih otrok se namreč šola vMariboru ali Ljubljani, zato zimskih počitnicahniso mogli preživeti skupaj z družino.Sedaj se to omogoča vsem.Ciril Kosednarbil izrecno ločen z mednaslovom od preostalegabesedila, ki je bil povezan s Termami3000, bi lahko bralec domneval, da greza njihovo delavko, kot so nas dobronamernoopozorili tudi v Termah 3000. Dodali soše, da »družba Terme 3000, d. o. o., v skladuz vso predpisano zakonodajo redno plačujesvoje obveznosti zaposlenim in vsem drugimdeležnikom, ki jo obkrožajo«.UredništvoFotografija Nataša JuhnovPo mnenju vodstvadružbe rezultati - 75 bcf(2,2 milijardi m3) plina -presegli pričakovanjaAscent Slovenia Limited, ki se je šelani imenovala Nemmoco SloveniaCoporation, podružnica Lendava, vlasti londonske družbe Ascent Resources,je pred dobrim letom začelaopravljati seizmične 3D-meritve podzemljana območju Filovec na površinidvesto in Petišovec na sto kvadratnihkilometrih, ob tem pa še čez mejo naMadžarskem na površini okoli osemdesetkvadratnih kilometrov. Matičnadružba s sedežem v Londonu je rezultatepetišovskega projekta objavila nasvoji spletni strani marca letos, direktordružbe Jeremy Eng pa je tokrat zaVestnik povedal: »Rezultati so dobri,posledica tega pa so načrtovane številnevrtine. Od zmogljivosti teh vrtinbo odvisna prihodnost pridobivanjanafte in plina na tem območju.« Upatudi, da bodo vrtanje novih vrtin začelikmalu, saj naj bi na območju Petišovecobstajale dobre možnosti za koriščenjenafte in plina. V Lendavi takože imajo potreben material in opremo,sedaj pa le še čakajo na začetekvrtanja. Pri projektu naj bi sodelovalidružbi Nafta Geoterm in Crosco Internationaliz Zagreba.V objavljenem poročilu o končanihseizmičnih meritvah na območju Petišovecin dobljenih rezultatih vodstvodružbe napoveduje možnosti za koriščenje75 bcf plina (2,1 milijarda kubičnihmetrov), nove vrtne na nekaterihciljnih območjih pa bi po mnenjudirektorja družbe Jeremyja Enga odkrileše nova najdišča. Omenjajo dvanajstciljnih mest za izvedbo vrtin,vrtanje pa naj bi opravili v tem in prihodnjemletu.Omenjena količina najdenega plinana območju Petišovec sodi v svetovnihrazsežnostih med manjša najdišča,celotna količina pa v slovenskihmerilih predstavlja dveletno porabozemeljskega plina.M. H.Prejeli smoKalamar kandidiras podporo volivcevZaradi popolnosti informacije, in da bise izognili enostranski informiranostibralcev vašega časnika, vam sporočam,da nobene od aktualnih političnihstrank nisem zaprosil za strankarskopodporo. Kandidiram namreč (kot žetrikrat doslej) samo s podporo volivcev(pripadnikov vseh strank) in njihovimipodpisi. Tudi v preteklosti so določenestranke izkoriščale volilne izide zasvojo promocijo in objavljale moje imev svojih strankarskih glasilih. Vem, davsaka usluga zahteva protiuslugo innobena podpora ni zastonj, zato metakšna politična trgovina ne zanima.Zanima me samo dolgoročna korist zaobčane in občino in na srečo je dovoljljudi, ki mi zaupajo in to verjamejo,zato mi nikoli ni bilo težko zbiratipodpisov v podporo moji nestrankarskikandidaturi.Daniel KalamarIzdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Janez Votek (vršilec dolžnosti odgovornega urednika), Majda Horvat (namestnica odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, BernardaBalažic Peček, Ludvik Kovač, Milan Jerše, Petra Kranjec, Timotej Milanov (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslovuredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizičneosebe je 80,60 evra, za pravne osebe 119,60 evra, za naročnike v tujini 195,00 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 52,00 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,55 evra. IBAN pri Raiffeisen banki SI56 2490 09000247 884, SWIFT koda banke; KREKSI22. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89, in Zakonomo izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 13.700 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si.

4 | Vestnik | 2. septembra 2010 gospodarstvowww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siCivilna iniciativa in Občina Puconci bosta po sodni poti nadaljevali aktivnosti v zvezi z daljnovodomKo država »povozi« državljane,ostaneta le tožba in uporKer se lastniki zemljišč niso odzvali na mamljivo ponudbo Elektra Maribor, so se njihovi odvetniki obrnilipo pomoč na Občino Puconci, ta pa jim je nalila čistega vina: daljnovoda nad zemljo ne bodo nikoli sprejeliČlani civilneiniciative zaokolju prijaznoizvedbodaljnovoda nebodo privoliliv trajnorazvrednotenjesvojegaživljenjskegaokolja.Samo Peter Medved, član civilne iniciative: »Lokacijski načrt omogoča, da bodo vsekrajane tukaj razlastili, naše možnosti so izjemno majhne, toda če se bo to zgodilo,bo to velik precedens in prvi tak primer v samostojni Sloveniji. Mi smo do sedajizkoristili vse pravne možnosti, toda na to se država ni odzivala pravno, ampak nasje »povozila«. Tudi s tem okoljevarstvenim soglasjem nas bodo povozili!«Fotografiji Bernarda B. PečekMinuli četrtek so se v prostorih občinskezgradbe v Puconcih ponovno zbrali članicivilne iniciative za okolju prijazno izvedbodaljnovoda (Martina Horvat, StanislavTratar, Aleksander Sočič, Stojan Habjaničin Samo Peter Medved), direktoricapuconske občinske uprave Olga Karba indirektor KP Goričko dr. Bernard Goršak,da bi novinarjem in javnosti predstavilijalovo desetletno prizadevanje za okoljuin ljudem prijazno izvedbo 110-kV daljnovoda.Njihove pripombe k razgrnjenilokacijski dokumentaciji se niso upoštevale,saj še vedno ni bilo prikazane realneprimerjave med nadzemno in podzemnogradnjo. Tokrat pa je Agencija RSza okolje sodu izbila dno, ko je z javnimnaznanilom 27. julija razgrnila osnutekokoljevarstvenega soglasja št. 35402-43/2009-xx in predloženo dokumentacijoporočila o vplivih na okolje, ki ga jeizdelalo podjetje IBE, d. d. Trdijo, da je bilnamerno izbran počitniški čas, naznanilopa ni bilo objavljeno tako, da bi bili obveščenivsi občani, ki jih ta problematikaprizadeva. Od nekaj več kot 14 kilometrovdaljnovoda med Mursko Soboto inMačkovci naj bi dobršen del potekal poobmočju, ki spada v Občino Puconci inKrajinski park Goričko. Puconski občanizahtevajo gradnjo 3,2 kilometra daljnovodapod zemljo, kar naj bi bilo do ljudiin narave bolj prijazno, poleg tega pa sebo tako že gradilo 762 metrov daljnovodapred Mačkovci, kjer se križata cestain železnica.Toda kljub stalnemu opozarjanju inizkoriščanju vseh pravnih poti za pripombein pritožbe krajani vasi Dankovci,Moščanci in Vaneča do sedaj nisobili uspešni. Okoljsko soglasje (za kateročakajo le še, da se izteče enomesečnirok javne razgrnitve) je zadnji dokument,ki ga morajo formalno priložiti,potem pa je na vrsti pridobitev gradbenedokumentacije. Krajani se zavedajo,da se državi in Elektru Maribor mudi zgradnjo, saj morajo čim prej elektrificiratiželezniško progo in usposobiti daljnovodza mednarodno trženje elektrike.Poudarjajo, da se zavedajo pomenagradnje močnejšega daljnovoda in tej nenasprotujejo. Toda ne morejo razumeti,da jih nekdo že deset let vztrajno ignorira,da nemoteno pripravlja načrte zadaljnovod na stebrih in o alternativnihmožnostih niti ne razmišlja. Pri pripravitakšnih načrtov bi morali z ljudmi v okoljuaktivno sodelovati – načrtovalci očitnosodelujejo tako, da zadostijo pravnimzahtevam po sodelovanju, medtemko jih mnenje občanov ne zanima nitine moti. Prav tako so pripravljavci tudisami v razgrnjenem okoljskem poročilunavedli, da je v osmih primerih vpliv naokolje označen kot »hud vpliv«, pravilnopa so zapisali v poročilu, »… prebivalcinaselij, ki živijo na območju posega,bodo v celoti izpostavljeni negativnimvplivom, izvirajočim tako iz okvarjenegavideza okolja, bojazni zaradi elektromagnetnegasevanja, hrupa daljnovoda… Čistih psihosocialnih vplivov daljnovodasicer ni možno povsem točno določitiv tem, že relativno obremenjenemokolju in so njegovi vplivi včasihlahko tudi tisti dodatni dejavnik, ki prebijesodu dno. Če obstoječa navzkrižjane bodo razrešena, se lahko nadaljujejov kasnejše faze in povečajo negativnevplive posega med posamezno fazo in vceloti. Ocene v poročilu so narejene zaprimer uspešne in pravočasne razrešitvevseh omenjenih vprašanj.« Za to pa očitnonimajo interesa ne v Elektru Mariborin ne na agenciji za okolje, niti jih nezanima, kakšna sodobna tehnologija seuporablja pri današnji gradnji kabliraneizvedbe daljnovoda in da to v resnicistane le 20 odstotkov več kot daljnovodna 60 metrov visokih stebrih, in ne 10-krat več, kot narobe interpretirajo zadevonaročniki načrtov.Kakor je povedal Stanislav Tratar,so 12. julija poslali pismo s pojasnilomo zahtevah občanov (in da bo gradnjadružbeno in moralno neodgovorno ravnanje)novemu direktorju Elektra MariborAndreju Kosmačinu, toda do koncaavgusta niso prejeli nobenega odgovora.V začetku avgusta pa so lastniki zemljišč,na katerih naj bi stali stebri daljnovoda,začeli dobivati pozive, naj seoglasijo na pogajanjih za odkup zemljišč– menda jim ponujajo ceno osem tisočevrov. Občani so o vsem dobro obveščeni,saj jih je tudi župan pozval, naj ne nasedajopozivom elektrodistributerja. Ponegativnem odzivu občanov so iz odvetniškehiše poklicali župana, ker so upalina njegovo pomoč in posredovanje,toda v puconski občini ne bodo pomagalene grožnje z izgubo službe in poslovne obljube raznih materialnih koristi.Vse pripombe so v ponedeljek uradnoposlali ministrstvu za okolje in prostor,zaradi stalnega ignoriranja njihovih zahtevin poskusov podkupovanja pa razmišljajotudi o tožbi.Bernarda B. PečekDržava poti ob nasipu ne potrebujePot ali subvencijaOdškodnina za 120 lastnikov dobrih 20 tisoč evrovKriževski svetniki prvi o izstopu iz KSP LjutomerObčinam petino kapitalaObčine Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje bodo premoženje prenesle v JP PrlekijaMinistrstvo za okolje in prostor lastnikomzemljišč ob visokovodnem nasipuob Muri pri Hotizi sporoča, da »… če menijo,da te poti ne potrebujejo, jo bomopač odstranili, kot je bilo predvideno sprojektom za obnovo nasipa«. Gre zapot, ki so jo na sončni strani nasipa začasnoutrdili v širini treh metrov za dovozmateriala za obnovo nasipa, vendarje potem na zahtevo lastnikov zemljiščniso več odstranili, ker jim omogoča neovirandostop do zemljišč tudi s težjomehanizacijo in v slabših vremenskihrazmerah.Ohranjena pot sedaj za lastnike kmetijskihzemljišč pomeni zmanjšanje gerkovin s tem nižje subvencije. Glede tegaso na ministrstvu za kmetijstvo jasni.»Ukrepe kmetijske politike na površinodržava članica EU lahko izplača leza kmetijska zemljišča, ki so obdelana.Če torej nosilci kmetijskih gospodarstevsprememb na svojem zemljišču niso prijaviliin to ugotovi kontrola, se za neobdelanozemljišče ne izplača subvencija,če je razlika med prijavljeno in ugotovljenopovršino do 3 odstotke,« so naOdškodnina za120 lastnikovPo cenilnem zapisniku o škodi, kije nastala na kmetijskih zemljiščihpri gradnji nasipa, je država120 slovenskim lastnikom izplačala20.611 evrov odškodnine.vprašanje o usodi pripombe lastnika kugotovitvenemu zapisniku o neskladjuobdelanih površin, ki zahteva ureditevdejanskega stanja s priznanjem odškodnine,odgovorili iz službe za stike z javnostmina ministrstvu za kmetijstvo.Država torej slovenskim lastnikomkmetijskih zemljišč na območju hrvaškegakatastra sporoča, da je izbira njihova,ali pot ali izplačevanje subvencij,ker da država poti ob nasipu pač nepotrebuje. V fazi gradnje nasipa je biloevidentiranih 181 zemljišč, po katerih jebila speljana gramozirana pot.M. H.Izplačani deleži vKSP Ljutomer zadokapitalizacijoJP PrlekijaObčine Ljutomer, Križevci, Razkrijein Veržej so s KSP Ljutomerin JP Prlekija februarja podpisalesporazum o prenosu izvajanjaobveznih občinskih gospodarskihjavnih služb, oskrbo s pitno vodoter odvajanje in čiščenje komunalnihin padavinskih odpadnih vodater ureditvi premoženjskopravnihrazmerij. Novoustanovljeno podjetjeje dejavnost prevzelo aprila.Občine z ljutomerskega območjabodo JP Prlekija dokapitalizirales prenosom premoženja sKSP Ljutomer, kar pomeni, da biza ohranitev sedanjega razmerjamed deležniki temu morale sledititudi preostale občine.Občinski svet Občine Križevci bo prviobravnaval izstop občine kot družbenikav Komunalno-stanovanjskem podjetju(KSP) Ljutomer, d. o. o., o tem pa bodomorali odločati še svetniki občin Ljutomer,Veržej in Razkrižje, ki so dejavnostjavnih gospodarskih služb s KSP Ljutomerprenesle na novoustanovljeno podjetjeJP Prlekija, d. o. o. Po mnenju, ki gaje pripravil mariborski Inštitut za ekonomskoin korporativno upravljanje, seobčine iz podjetja lahko umaknejo le ssodnim izstopom, saj družbena pogodbaza KSP Ljutomer teh določb nima.To pomeni, da bodo občine morale vložititožbo, saj s prenehanjem opravljanjajavne gospodarske službe ni več razlogov,da bi v podjetju še naprej obstajal javnikapital v obliki poslovnih deležev občin.Če družba zahtevek prizna, sodišče izdasodbo. Z njeno pravnomočnostjo občineprenehajo biti družbeniki, družba pa jimizplača ocenjeno vrednost poslovnih deleževv lasti občin. Po navedbi inštituta jerok za izplačilo načeloma tri leta, lahkopa tudi prej, vendar šele po opravljenihpostopkih varstva upnikov. Varstvo upnikovpa ni potrebno, če zaradi prenehanjaposlovnih deležev občin preostali družbenikisprejmejo sklep o poenostavljenemzmanjšanju osnovnega kapitala. Poregistraciji le-tega družba lahko izplačaobčine. Oceno vrednosti lastniškega kapitaladružbe je po naročilu KSP Ljutomeropravila družba Audit - in, ki predlagatržno vrednost celotnega lastniškegakapitala na zadnji dan lanskega leta vznesku 1,3 milijona evrov. Več kot polovicotega kapitala ali 738 tisoč evrov pripadaenaindvajsetim notranjim lastnikom(delavcem, nekdanjim delavcem in upokojencem),lastni delež družbe je vredenslabo četrtino ali 318 tisoč evrov, preostalopa pripada občinam, ljutomerski 187 tisočevrov, križevski 54, veržejski 21 in razkriški20 tisoč evrov.Svetniki občine Križevci bodo torejprvi odločali o sklepu, da se v postopkusodnega izstopa upošteva Ocenjenavrednost lastniškega kapitala družbeKSP Ljutomer, ki jo je pripravilo podjetjeAudit – in, ekonomsko finančni inženiring.M. H.

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sigospodarstvo2. septembra 2010 | Vestnik | 5Družba Teo-Ten je v Murski Soboti razširila trgovinoObnovljivi viri energijepostali poslovna priložnostV dveh letih postavili že petnajst sončnih elektrarn, osem jih pripravljajoDružba Teo-Ten iz Ljutomera je odprlanov del trgovine pri poslovni enoti elektrocentraKA-EL v Murki Soboti. Naložbaje vredna 1,3 milijona evrov, izvedbacelotnega projekta na kraju, ki omogočaše dodatno širitev, pa jih bo stala okolidva milijona evrov. Glede na velikost poslovanjadružbe je to velika investicija, kipa je pomembna za napredek podjetja inposledica novih razvojnih usmeritev.Ljutomerska družba, katere nosilnadejavnost so elektroinštalacije od projektiranjado montaže ter elektrotrgovina,je že pred štirimi leti in ob praznovanjutridesetletnice delovanja iskala noveposlovne usmeritve, natančno smer razvojapa potem razpoznala pred tremileti, to so obnovljivi viri energije. Skupinamladih projektantov se je začelaukvarjati s sončnimi elektrarnami, povezalipa so se še z družbo ProSIGMAiz Maribora. Ta je prevzela komercialos prodajo, podjetje Teo-Ten pa projektiranjein montažo. »To se je v dveh letihpokazalo kot zelo uspešno. Predalismo že okoli petnajst elektrarn, sedemali osem pa jih pripravljamo. Naredilismo torej osnovne korake in pričakujemo,da bodo uspehi v naslednjih letihtakšni, da bodo potrdili, da smo se odločiliza pravo stvar,« je povedal direktordružbe Milan Horvat. Drugo področje, skaterim se ukvarjajo na novo, so sistemiza ogrevanje vode s sončno energijoprek kolektorjev in bojlerjev. Prepričaniso, da četudi naložba za kupca še vednoni ekonomsko donosna, je vendarpomembna z vidika varovanja okolja,Milan Horvatpredstavljanovejši sistem zaogrevanje vode ssončno energijo,ki ga prodajajoin imajo hkratinameščenega vnovih prostorihtrgovine.»Človekaprepričaš, da vnašem podjetjuobvladamo stvari,če mu sistemelahko pokažemo,«je prepričan.o čemer skušajo kupce tudi prepričati.Prav širitev dejavnosti je narekovalavečje prostore za predstavitev in prodajovsega potrebnega, še prej pa so zaposlenimorali osvojiti nova znanja projektiranjain montaže, ki so potrebna takozaradi doseganja višje dodane vrednostistoritve kot večje strokovnosti. Vse topa se potem pozna na trgovskih policah,torej pri kakovostni založenosti. »Prepričanje,da nas bo ob velikih trgovskihmrežah le celostna ponudba ohranila priživljenju, se je pokazalo kot pravilno,« jepovedal sogovornik. Možnost povečanjatrgovskih prostorov in s tem razširitevponudbe se je ponudila v Murski Soboti,kjer je podjetje odkupilo sosednje poslovneprostore, nadaljnja širitev pa boFotografija Majda Horvatnamenjena dopolnjevanju ponudbe zakoriščenje obnovljivih virov energije.Podjetje je v boju za obstoj že pred nekajleti svojo ponudbo razširilo z regijskegatržišča na celotno območje Slovenije,najprej zato, ker je bilo v Pomurjuzgrajenih premalo novih objektov z zahtevniminapeljavami in ker je na tem območjustoritve ponujalo kar nekaj elektroinštalacijskihpodjetij. Danes je to šebolj očitno, konkurenčna prednost priširjenju tržišča pa je za podjetje Teo-Tentudi pridobljeno znanje novih tehnologij.V podjetju je zaposlenih skoraj petdesetdelavcev, od tega trije inženirji in dvaindvajsetelektrotehnikov ter mehatronikov,ki imajo veliko strokovnega znanja,preostalo pa so montažerji in trgovci. Spovečanjem prodajnih prostorov v MurskiSoboti so odprli tri nova delovna mesta,ko bodo končali celotno načrtovanoširitev trgovine, pa naj bi jih bilo deset.Gospodarska kriza, ki se še posebej poznav gradbeništvu, je za seboj potegnilatudi podjetja, ki se ukvarjajo z elektroinstrojnimi inštalacijami. V zadnjih dvehletih je oklestila tudi prihodke ljutomerskegapodjetja, vendar direktor družbeMilan Horvat že napoveduje, da bodo sponudbo novih tehnologij kmalu dosegliprihodke, ki so jih že imeli. Signal zapričakovane težave in takojšnje ukrepanjeso bile namreč prve informacije ozmanjšanem številu izdanih gradbenihdovoljenj, priložnost pa so zato zagrabilipri osvajanju novih tehnologij, ki so zanjekot kladivo za razbijanje učinkov krize.Majda HorvatZa v o d Re p u b l i k e Sl o v e n i j e za zaposlovanjeNa Zavodu Republike Slovenijeza zaposlovanje, OS MurskaSobota je trenutno razpisanihveč kot 140 prostih delovnihmest. Delodajalci imajo največjepotrebe v gradbeništvu,kovinskopredelovalni dejavnosti instoritvah.Najbolj iskani delavci v tem tednu:gradbeni delavec – 30, osnovnošolskaizobrazba – 19, pomožni delavec– 10, šivilja – 10, varilec v serijski proizvodnji– 10, kuhar – 6, delavec brezpoklica – 4, ekonomski tehnik – 4,ekonomsko-komercialni tehnik – 3,ključavničar – 3, natakar – 3.Iščejo se tudi:doktor medicine, specialist splošnemedicine – 2, doktor dentalne medicine– 1, inž. strojništva – 1, prof. slovenščine– 1.Več informacij o prostih delovnih mestihin seznam vseh aktualnih prostih delovnihmest z zahtevanimi pogoji za zaposlitevlahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ihter na internetni strani www.ess.gov.si.POMURSKO DRUŠTVOZA BOJ PROTI RAKUMurska Sobota,Ulica arh. Novaka 2 b,zbira prostovoljne prispevkeobčanov in organizacijna računu priNovi Ljubljanski banki:02340-0019232476.ZA DAROVANASREDSTVASE ZAHVALJUJEMO!Vse informacije lahko dobitepo tel.: 031 512 911.Dušan BencikOd uspešnega direktorja do župana mestne občine?Oglasno sporočiloPo kapitalskem osiromašenju in tranzicijski privatizaciji je čas za ponoven razcvet mesta in njegovega gospodarstvaPo odhodu z direktorskega mesta v Termah3000 se vas ni opazilo v javnosti. Sčim ste se ukvarjali. Ste podjetnik, ki jeostal vpet v turizem?Od takrat delam kot samostojni podjetnik.V tem obdobju smo pripravili kar nekaj turističnihprojektov, vendar do njihove uresničitvezaradi finančne in gospodarske krize šeni prišlo. Upam, da bo kateri od njih v prihodnjetudi uresničen, kajti s tem bo ustvarjenospet nekaj novih delovnih mest.Zdaj ste aktualen kandidat za županamestne občine stranke SD. Kandidaturavas ponovno neposredno javno izpostavlja.Kaj ponujate kot gospodarstvenik ssanacijskimi izkušnjami v gospodarstvuobčanom Murske Sobote?Trenutno stanje v družbi zaradi gospodarskekrize in krize vrednot ni zavidanja vredno.Gospodarske aktivnosti se poslabšujejo, podjetjapropadajo, s tem pa se izgubljajo tudidelovna mesta. Zaradi gospodarske krize soogrožene temeljne človekove pravice, kotso pravica do dela, pravica do prejemanjaustrezne pokojnine, do kakovostnega zdravstvenegavarstva, otroškega varstva, izobraževanja,poteptane so tudi nekatere temeljnečloveške vrednote, kot so poštenost,solidarnost, večja skrb za družine, spoštovanjeustvarjalnosti itd. Program županskegakandidata je usmerjen v razvoj podjetništvain odpiranje novih delovnih mest, ohranjanjetemeljnih človekovih pravic po načelu večjesolidarnosti in uveljavljanja temeljnih človeškihvrednot.Vodenje lokalnih skupnosti v naslednjemmandatnem obdobju ne bo lahko. DenarjaDušan Bencik, rojen v Nemčavcih, kjer živi, in dolgoletni direktor Term 3000, ki jih je ssvojo ekipo rešil pred propadom, je kandidat za župana Mestne občine Murska Sobota.za najrazličnejše programe bo mnogo manj.Tudi zato ni vseeno, kdo bo vodil mestno občinov prihodnje. Glede na dolgoletne izkušnjeorganiziranja, vodenja in izvedbe številnihvelikih in za našo skupnost pomembnihprojektov gospodarskega kot tudi širšegadružbenega pomena menim, da bi bil nalogižupana Mestne občine Murska Sobota kostudi v teh zaostrenih razmerah.Županovanje ni zgolj menedžersko delo,ampak usklajevanje interesov in iskanjepozitivnih rešitev za skupno javno dobro.Imam izkušnje pri delu in vodenju turističnedejavnosti, ki se med drugim ukvarja tudiz dejavnostjo zdravstva, športa, kulture, organizacijonajrazličnejših prireditev kot tudi zurejanjem prostora, komunalne in cestne infrastrukturein ne nazadnje skrbi za urejeno,lepo in čisto okolje. Delo v turistični dejavnostipomeni nenehno sodelovanje z ljudmi,tako z zaposlenimi kot tudi s številnimi gostiter poslovnimi partnerji iz Slovenije in tujine.Turistična dejavnost pa je močno vpeta tudiv lokalno skupnost oz. okolje, v katerem deluje.Iskanje razvojnih potencialov, možnostiFotografija Nataša Juhnovsodelovanja, sinergijskih učinkov, skupnih rešitev,uresničevanje skupnih interesov podjetjain lokalne skupnosti je vsakodnevna stalnica.Opravljanje županskega dela bi bilozame ponovno velik izziv, kajti zamenjal bi lepogajalsko pozicijo, prej v vlogi direktorja, vprihodnje v vlogi župana. Prav zaradi bogatihizkušenj na tem področju pa bi bil lahko tudiv prihodnje uspešen, kompetenten, razumevajočsogovornik in pogajalec.Kljub »depresivnemu vzdušju« po pogromuMure zaključen razpis v okviru pomurskegazakona dokazuje, da Sobotapremore podjetniški potencial, ki je sposobendati nov razvojni zagon in delovnamesta. Kaj je za vas ključno, domači alituji vlagatelji?Iz Pomurja je bilo v tranzicijskem obdobjuodpeljanega precej kapitala sicer še državnihpodjetij, ki je in bo, če bo za to ugodnaklima, na netransparenten in nezakonit načinpristal v zasebnih žepih. Ker glavni interesnovodobnih lastnikov nista ohranjanjedelovnih mest in razvoj podjetja, ampak pohleppo premoženju in kapitalskih dobičkih,so propadla številna podjetja in bila uničenaštevilna delovna mesta. Veseli me, da je aktualnavlada s predsednikom vlade na čeluta problem razkrila, z določenimi pristopi teprocese delno zajezila, kot kaže, pa bo nekaterevečje stvari počistila tudi za nazaj. Ševeč, vlada je z interventnim zakonom o Pomurjudel sredstev prek razpisa vrnila v Pomurje,in to podjetjem z obetavnimi programiin projekti.Število prijavljenih projektov na razpiskaže, da v Pomurju obstajajo podjetniški duhin možnosti za razvoj predvsem malih in srednjevelikih podjetij, ki temeljijo na lastnemznanju, kar je treba negovati in spodbujati.Z razvojem takšnih podjetij lahko povečamokapitalsko moč regije.Politika pa niso samo delovna mesta, tuje celoten »javni servis« za občane. Katereso ključne točke, ki jih Sobota morarazviti na področju javne infrastrukture,šolstva, zdravstva in kulture? Gre za področja,ki mestno občino morajo profiliratikot regionalno središče.Izdelan je okvirni program dela županskegakandidata kot tudi svetniške skupine, kimed drugim zajema tudi razvoj javne infrastrukturev mestu in primestnih naseljih. Vprogramu pa posebej poudarjamo, da bomoveč vlagali v ljudi in ne v stavbe. Omogočilibomo lažje izobraževanje mladih, vzgajalibomo glasbenike, pevce, športnike, kulturnedelavce, k ustvarjalnosti bomo spodbujalioblikovalce, pisatelje, slikarje. Več sredstevbomo namenili tudi nevladnim organizacijam,predvsem društvom.Kako presekati stalna konfliktna stanjaz drugimi občinami, ki se vlečejo od študijskeknjižice naprej in so se od takratsamo zaostrovala?Pomurje potrebuje regijsko središče, takokot potrebuje tudi sposobne in odgovorneljudi na pravem mestu, ki se bodo znali inupali ustrezno postaviti za interese občankin občanov ter za strateške razvojne projektete regije in edine mestne občine, ki jo regijapremore.pr

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sioglas2. septembra 2010 | Vestnik | 7

8 | Vestnik | 2. septembra 2010 (iz)branowww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sibarometerKako polni so vrtci v največjih pomurskih mestih in krajih – Murski Soboti,Lendavi, Ljutomeru, Gornji Radgoni, Radencih, Beltincih in Moravskih Toplicah?Naj bo otrok še več! Ali res?Aleš Vrbančič, trener judoistkeUrške Potočnik, ki je osvojilabronasto medaljo na prviholimpijskih igrah mladih vSingapurju, ima veliko zaslug zanajvečji uspeh mlade tekmovalkev njeni kratki športni karieri.Kot nekdanji reprezentant jeznal svoje bogate izkušnjeprenesti na svojo varovanko.Andrej Šajnovič, predsednikorganizacijskega odbora zasvetovni pokal v dvojnemultratriatlonu, je držal vse niti tezahtevne športne in promocijskeprireditve v svojih rokah. Pri temje imel veliko podporo svojihsodelavcev in krajanov, ki sodihali s tem tekmovanjem.Novogradnjo vrtca načrtujejo Moravskih Toplicah, v Lendavi in v murskosoboški Lavri – Vrtec MurskaSobota zaradi znanih prostorskih težav novince sprejemal selektivno s pomočjo posebne komisijeVsaka občina je dolžna poskrbeti zaustrezno varstvo predšolskih otrokobčanov svoje občine! Prav tega pravilaso se v tem letu strogo držali vVrtcu Murska Sobota, saj je bilo znano,da so v preteklosti sprejemali tudiotroke iz drugih občin, katerih staršiso bili zaposleni v Murski Soboti. Tokratje drugače: prednost imajo otrociiz MO Murska Sobota, pa še ti so moralinajprej prestati strogo preverjanjekomisije za sprejem otrok v vrtec,ki jo sestavljajo predstavniki staršev,zaposlenih in MO Murska Sobota. Čepravbi bila pričakovana rešitev gradnjanovega vrtca ali izkoristek praznihprostorov v šolskih stavbah, sev Murski Soboti to ni zgodilo. Govorise sicer o novi enoti v Černelavcihin šušlja o morebitni gradnji velikeganovega vrtca, a do sedaj uradnih informacijo tem ne vodstvo vrtca in nenovinarji še nismo dobili. Vsekakor paV MO MurskaSobota so seodločili, da bodopri sprejemu vvrtec odkloniliotroke, ki nimajostalnega bivališčav Murski Soboti.to pomeni posledično? Da odgovorniv lokalni skupnosti še vedno ne razmišljajoo potrebni širitvi ali novogradnjivrtca in da bo čez nekaj let tolikomanj otrok tudi v soboških osnovnihšolah – znano je, da mnogi, ki so seodločili za soboški vrtec, potem vpišejootroka tudi v soboško osnovnošolo. Seveda pa bo to še kako vplivalona mlade družine, ki se bodo morebititudi zaradi tega odločile za manjotrok ali za drug kraj bivanja.Seveda ima murskosoboški vrtec ssvojimi osmimi enotami kljub vsemupred 1. septembrom vpisanih največotrok, in sicer 765 (lani jih je bilo kar800) v 46 oddelkih (lani 47), 32 novincevje vpisanih sedaj, 12 pa jih bo šemed letom, nam je sporočila ravnateljicaBernarda Marič, ki je tudi vesela, dane bo treba preusmeriti 13 vpisanih vbakovsko enoto, saj se je tudi zanje našlodovolj prostora v mestnih vrtcih.enota v Črešnjevcih pa je dobila novoograjo. Pri sprejemu ni bilo nobenihomejitev, opažajo pa, da Gornjeradgončanipo ureditvi zglednega energetskovarčnega vrtca ne vpisujejo večotrok v vrtec v avstrijski Radgoni. Pričakujejo,da se bo vpis povečal spetspomladi, saj takrat običajno oblikujejoše en nov oddelek, je povedalaravnateljica Breda Forjanič.Iz Vrtca Ljutomer pa so nam sporočili,da je trenutno vpisanih 230otrok. Prav vse prijavljene so lahkosprejeli, tako da je na novo vpisanihkar 72 novincev. Da so zadostilivsem predpisom in zahtevam, somorali narediti nekaj »premikov« izene skupine v drugo in oblikovati homogene,heterogene in kombiniraneoddelke.Med večje predšolske ustanove spadatudi Vrtec Beltinci, saj bo v prihodnjemletu 17 oddelkov v treh enotahV Vrtcih ObčineMoravske Toplice sesrečujejo z velikimiekstremi: tako naprimer v Fokovcihnimajo nobenega nanovo vpisanega otrokain so morali en oddelekukiniti, v Martjancihpa je bil vpis tako velik,da so jih morali devetpreusmeriti v oddelke vMoravskih Toplicah.Etelka Korpič Horvat,nekdanja članica računskegasodišča in zdaj predavateljicana mariborski Pravni fakulteti, jekandidatka za ustavno sodnico.Vlado Škafar je filmskirežiser, ki bo sodeloval naletošnjem beneškem filmskemfestivalu s filmom Oča,posnetem v našem okolju.Milan Horvat, direktor in lastnikdružbe Teo-Ten, je prejšnji tedenodprl nove prodajne prostorev Murski Soboti. Zdaj polegcelotnega inženiringa za zahtevneelektroinštalacije in naprav zaizrabo obnovljivih virov energijeponuja tudi inženiring storitevza toplotno tehniko, kjer so pravtako ključni obnovljivi viri.Letošnja novost vMurski Soboti jewaldorfski vrtec, ki bozačel delovati jeseniv dijaškem domu inje rešitev za vse, ki bires radi imeli otroke vMurski Soboti.bi to – in ne sedanji ukrepi s pravilnikomin komisijo – povečalo številootrok v vrtcih.Občine bi se morale velikega številapredšolskih otrok pravzaprav veseliti,saj to pomeni, da sta v kraju življenjein prihodnost, da bodo imeli čez nekajlet tudi dovolj otrok v osnovnihšolah. Pa vedno in povsod ni tako, šeposebej, če kraj nima ustreznih in dovoljprostorov za izvajanje predšolskevzgoje. Potem se iščejo rešitve, da biugodili staršem, ki pa niso vedno najboljustrezne, pravične in demokratične.V MO Murska Sobota so se odločili,da bodo odklonili vse zunanjeotroke, torej tiste, ki nimajo stalnegabivališča v Murski Soboti. Vse je sicerpo predpisih, tudi ustrezen Pravilniko sprejemu otrok v Vrtec Murska Sobotaso sprejeli že spomladi, toda kajO novogradnji v bližini sedanjihprostorov pa razmišljajo v katoliškemvrtcu Lavra – v Murski Sobotiimajo v varstvu 57 otrok, na Tišini pa33 –, kjer bo letošnja velika pridobitevin novost sodobna multimedijskaoprema.Povsem drugače kot v Murski Sobotije v Lendavi, saj se zaposleni, otrociin starši Vrtca Lendava - Lendvai Óvodaveselijo novogradnje vrtca v bližinisinagoge in kulturnega doma, za kateregaso že pripravljeni načrti – zdaj leupajo, da bodo čim prej uspeli na razpisuministrstva. Kakor je povedalaBlanka Gerič, ravnateljica lendavskegavrtca, ima lendavska občina velikposluh za potrebe predšolskih otrokin se zaveda pomembnosti ohranitvevseh sedmih enot dvojezičnega vrtca.Za naslednje šolsko leto imajo vpisanih260 otrok, v enotah Lendava I inna Hotizi ni več prostih mest, 13 mestje še v Petišovcih, po štiri v Lendavi IIin Dolgi vasi ter po dve prosti mesti vGaberju in Genterovcih.Tudi v enem najsodobnejših vrtcevv Sloveniji, v Vrtcu Manka Golarja vGornji Radgoni, imajo v 16 oddelkihv štirih enotah vpisanih okrog 265malčkov, od tega je novincev 55. Knjim spada tudi enota na Negovi, kjerso letos z manjšimi gradbenimi posegirazširili igralnico za sedem kvadratnihmetrov, v prihodnjih dnehpa bodo dobili še nova okna in vrata,Po pravilniku o sprejemu otrok v soboški vrtecimajo prednost otroci iz socialno ogroženih družin,otroci s posebnimi potrebami in otroci, katerim jebil odložen vstop v osnovno šolo. Med splošnimikriteriji pa največ točk ali kar petdeset prinašastalno bivališče otroka in staršev na območjusoboške občine. Po deset točk pripišejo otroku,ki živi z enim staršem, ki je zaposlen, ali otroku zobmočja občine, ki je v preteklem šolskem letu žebil uvrščen na čakalno listo, vendar ni bil sprejet vvrtec zaradi pomanjkanja prostih mest. Vsi drugikriteriji prinašajo manj kot deset točk.obiskovalo kar 281 otrok, od tega nanovo kar 68. Dodatno so morali oblikovatioddelek prvega starostnegaobdobja v Ižakovcih in v ta namenustrezno preurediti prostore in nekajprostih mest je še na voljo. VrtecRadenci deluje v treh enotah: Grozdek,Radenski mehurčki in Na hribčku.Imajo 14 oddelkov in skupno vpisanih197 otrok.V Vrtcih Občine Moravske Toplicepa se srečujejo z velikimi ekstremi:tako na primer v Fokovcih nimajonobenega vpisanega otroka in somorali en oddelek ukiniti, v Martjancihpa je bil vpis tako velik, da so jihmorali devet preusmeriti v oddelke vMoravskih Toplicah. Skupno imajo všestih enotah in 12 oddelkih vpisanih180 otrok, od tega je 35 novincev. Upajopa, da bo lokalna skupnost uspešnas svojim načrtom novogradnje vrtcana prihodnjih razpisih ministrstva zašolstvo, saj je veliko prostorov zaresle začasnih ali manj primernih, predvsempa ne dostojnih za tako razvitoobčino.Bernarda B. Peček

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siIzplačilo škode(iz)brano2. septembra 2010 | Vestnik | 9barometerDenar le za parkiran avtomobilTrinajstega julija je Dušan Erjavec zapeljal na poplavljeno Cankarjevo ulico, zavarovalnicapa mu noče izplačati odškodnine, čeprav ima avtomobil zavarovan pred poplavamiZaradi obilnegadeževja so 13.julija v MurskiSoboti v vodiobtičala številnavozila.Peter Vrisk, predsednikZadružne zveze Slovenije, sespretno izmika konkretnemuodgovoru, kako visoka je njegovaplača. To je do kmetov in članovzadrug nekorektno, še posebejzdaj, ko imajo kmetje probleme znizkimi cenami in ko se jim lahkozgodi, da bodo morali še enkratkupiti tisto, kar je bilo njihovo.Več kot 400 prijavV treh največjih zavarovalnicah, kidelujejo v naši regiji, so zaradi zalitjaMurske Sobote in okolice prejeliveč kot 400 prijav zaradi škodena nepremičninah in stanovanjskihpredmetih ter vozilih, nastale meddivjanjem narave. Zavarovalnicezavarovanje rizika poplav lahkozavarujejo v okviru premoženjskihzavarovanj, pri zavarovanju stanovanjskihnepremičnin pa je rizikopoplave že vključen. V zavarovalnicahglede na vse večjo pogostostin nenavadnost naravnih nesrečpriporočajo sklenitev zavarovanjapred nevarnostmi poplave na stanovanjskihobjektih, ker je iz izkušenjsodeč pri zalitju kletnih prostorovnemalokrat uničeno tudistavbno pohištvo. Pri zavarovalnicahše dodajajo, da zaradi preteklihneurij s točo v zadnjih dveh letihzavarovanci svoja vozila vse pogostejedodatno zavarujejo proti tejnevarnosti.Logistični terminal LipovciLuka Koper nadaljuje poselFotografija Jure ZaunekerDušan Erjavec iz Murske Sobote si bo13. julij 2010, ko je v manj kot uri močnodeževje poplavilo mesto in okolico, zavedno zapomnil. Iz Lipovec se je vračalproti domu, ko se je naenkrat znašel vprimežu vode v Cankarjevi ulici. »Pravzapravvse do prehoda čez železnišketire ni bilo videti, da je cesta poplavljena.Zapeljal sem v vodo. Drugega mi nipreostalo, ker so bili še avti za menoj,«je dejal Erjavec. Ker mu je očitno vodaprišla do motorja, je ta ugasnil. Dvamimoidoča sta njegov avto porinila nasuho. Prave muke pa so se za sogovornikašele začele. »Naslednji dan sem šelna Zavarovalnico Maribor, kjer imamzavarovan avto. Ko sem podal prijavo,mi je cenilec rekel, da mi škode ne morejopovrniti.« Erjavec ima svojega jeklenegakonjička zavarovanega po paketuSuper kasko. Ta vključuje polegprometne nesreče, požara in poškodovanjavozila tudi delovanje naravnih si,kot so vihar, toča, snežni plaz, padecsnega ali ledenih sveč, strela, poplava,hudourniške ali visoke vode. Škode jebilo za 2000 evrov, letno pa Erjavec zazavarovanje avtomobila plačuje skoraj900 evrov. Za odškodnino se lahko zaenkratobriše pod nosom. »Po splošnihpogojih za zavarovanje avtomobilskegakaska zavarovanje ne krije škode,ki nastane zaradi vožnje po poplavljenicesti ali delu ceste, po poplavljenemobmočju, po potočnem ali rečnem korituali v primeru, če je vozniku znano,da vozi nasproti stihijskemu delovanjuvode, razen ko se rešuje ljudi ali premoženje,«je Mitja Ambruš iz murskosoboškegapredstavništva ZavarovalniceMaribor argumentiral odklonitevErjavčevega zahtevka.Sogovornik je šel po pomoč na ZavodPIP. »V skladu z 953. členom Obligacijskegazakonika je zavarovalnicadolžna povrniti škodo, nastalo po naključjuali po krivdi zavarovalca, zavarovancaali zavarovalnega upravičenca,razen če je glede določene škode takanjena obveznost v zavarovalni pogodbiizrecno izključena,« so pojasnili vZavodu PIP. »Če bi mi rekli, da nimamprav, bi se umaknil. Ker so mi potrdili,da sem upravičen do odškodnine, semposlal dopis zavarovalnici,« je povedalDušan Erjavec. Pri mariborski zavarovalniciso ostali neomajni: »Zavarovanjene krije škode zaradi vode, ki medvožnjo ali delovanjem motorja vdre vizgorevalni prostor motornega vozila.Gre točno za tako škodo, ki je nastalazaradi vožnje po takih površinah. Prizavarovanju pred delovanjem naravnihsil oziroma pred poplavami je mišljenjapoplava, ko voda zalije stoječein ugasnjeno vozilo. Tudi stoječe vozilos prižganim motorjem ni krito. Odškodninobo Erjavec zdaj poskušal izterjatipo sodni poti. Papirje je namrečže predal odvetniku: »Igral sem poštenoin napisal, da sem zapeljal v vodona cesti. Če bi se zlagal, da sem imelavtomobil parkiran pred blokom, pabi dobil povrnjeno odškodnino. Ne bise peljal po tej cesti, če bi vedel, da jetam voda. To sem opazil šele, ko sembil že čez železniški prehod. Nikjer nitini bilo znakov za prepoved vožnje. Postaviliso jih šele uro po nalivu,« je šejezno pristavil Erjavec.Andrej BedekBrigita Perhavec je vložila vsenapore, da postane direktoricanovega zavoda. Kako se bo vseskupaj izšlo, je odvisno od težecertifikatov o znanju tujega jezika,ki so jih predložili kandidati.Janez Bohorič, predsednikuprave Save, se srečuje sslabitvami kapitala te družbe.Služba za korporativnokomuniciranje sicer rednopojasnjuje dogajanje v Savi.Borzni svetovalci pa ne gledena vse pozitivne informacije izSave malim delničarjem svetujejoprodajo delnic te družbe.Ozadja dvomljivega posla, ki so bremenila Roberta Graja in Roberta Časarja, so se razpletlaLogistični terminal oziroma nakup zemljiščza potrebe terminala Luke Koperje bil zaradi zaenkrat domnevnih nečednostibivše uprave Luke Koper oziromanjenega predsednika Roberta Časarja podlupo preiskovalcev. Odprtih je bilo kar nekajvprašanj, predvsem podkupovanje inmožne utaje davkov pri nakupu zemljišč.To naj bi bil tudi razlog, da je Durs blokiralračune podjetja Inženiring Graj.Dejstvo je, da ga je novo poslovodstvoLuke posel postavilo na stranski tir, topa je spravilo podjetje Inženiring Graj vfinančne zagate, saj je moralo samo izpolnjevatifinančne obveznosti do udeležencevv poslu – lastnikov zemljišč. Čese vrnemo na začetek, sta podjetji InženiringGraj in Luka za potrebe realizacijeposla – nakup zemljišč za logistični terminalv Lipovcih – ustanovila novo podjetjeLogis Nova, d. o. o. Posel je bil potrjens pogodbo o dolgoročnem poslovnemsodelovanju konec leta 2007 in zatem še zdvema pogodbama in nekaj aneksi k pogodbam.Po tej pogodbi je Luka prevzelafinančne obveznosti, Inženiring Grajpa nakup zemljišč in vse druge postopke,potrebne za prenos lastništva. Zakajpotem vmesnik podjetje Logis Nova, d.o. o.? Gre za pragmatično potezo, ki je naprvi pogled sporna, je pa legitimna in zakonita.Z novim podjetjem so se partnerjiv poslu izognili plačilu davka na dodanovrednost. Po zakonu o gospodarskihdružbah je možno v družbo poleg realnegakapitalskega vložka vložiti stvarnevložke in vložki so lahko zemljišča oziromanepremičnine. Tako so lastniki zemljiščv prvi fazi nastopili kot družbenikidružbe Logis Nova, ki so v družbo vstopilis svojimi zemljišči. To dokazujejo notarskizapisi, kjer so ob podatkih o družbenikihnavedene njihove nepremičnine– zemljišča, s katerimi vstopajo v družbo,in kapitalska ocena njihovega stvarnegavložka sodno zapriseženega cenilca. Nata način je bilo vloženih v novo družbookrog 60 hektarjev zemljišč s povprečnovrednostjo okrog 3,15 evra za kvadratnimeter vloženega zemljišča. Vrednost zaenkratše kmetijskega zemljišča je takoza šestkrat višja od trenutne cene prvovrstnihkmetijskih zemljišč, ki se gibljejookrog 0,55 evra po kvadratnem metru. Vtem primeru jim gre na roko še Zakono prometu s kmetijskimi zemljišči, ki jedokaj ohlapen pri plačilu davkov in z letilastništva zmanjšuje davčne stopnje odnajvišje 15-odstotne do nobene obdavčitvepo določenem časovnem obdobju.Ključna pa je obdavčitev od kapitalskegadobička, ki bi ga lahko ustvarili družbeniki.Kapitalskega dobička zaenkrat niin tako tudi davka ne more biti. Skratka,gre za ugodnost za kupca Logis oziromaLuko in za lastnike zemljišč, ki so »prodali«svoja zemljišča po družbeniški pogodbi.Realni dobiček bi bil ustvarjen, čebi družbeniki vstopili s svojimi deleži vdružbo po vrednosti zemljišč, ki so trenutnona trgu, in sicer 0,55 evra po kvadratnemmetru, in bi jih družba plačalapo dejanski odkupni ceni. Toda to se nizgodilo. V tem primeru se je zaobšlo zakons pomočjo drugega zakona. Te praksepa nista »pogruntala« Graj in Časar,ampak je splošna praksa tudi drugih velikihnepremičninskih igralcev. Imamocelo primer, ko je eden od občinskih svetovs sklepom potrdil tovrstni zemljiškitransfer.Drugo vprašanje pa je, kakšna bo vrednostzemljišč, ko bo prišlo do spremembenjihove namembnosti in bodopostala stavbna zemljišča. Ob tej spremembibo kompleks vreden vsaj še trikratveč. Zakaj te cene ni mogoče dosečizdaj, pa ni mogoče kriviti kupcev, ampakpredvsem občino, ki še nima ustreznihprostorskih aktov in na ta načinomogoča morebitno izigravanje prodajalcevzemljišč, ki bi realno lahko doseglibistveno višje cene, pa jih zaradi neurejenihprostorskih aktov ne morejo.Na tem primeru in še nekaj drugih sevidi kratkovidnost županov in tudi občinskihsvetov, ki odlagajo izdelavo insprejetje prostorskih načrtov občin, karbi po zakonu že moralo biti urejeno.Pa se vrnimo k projektu. Ko je kazalo,da je projekt inkriminiran, se je Lukaumaknila iz posla in vse breme preneslana podjetje Inženiring Graj, ki se je zaradiprojekta močno zadolžilo in mrzličnoiskalo rešitev z novim vlagateljem. Zaraditega je bilo celo nekaj sporov medpodjetjema. Če ne bi prišlo do dogovoramed podjetjema, bi to verjetno pomenilokonec podjetja Inženiring Graj. V temdelu posla je, vsaj po dokumentaciji sodeč,to pa so pogodbe in notarski zapisi,težko govoriti o koruptivnosti, saj sotako v pogodbah in dogovoru med Lukoin Grajem, ki ponovno definira pogojeza zaključek projekta, določene oziromapriznane provizije oziroma stroški za izvedboposla. Nekaj povsem drugega paso geodetske storitve, ki so tudi definiranes pogodbo. Tarife za te storitve soznane, po kakšni ceni so bile dejansko izvedene,pa iz dokumentacije ni razvidno.Je pa res, da je glede na majhnost parcelobseg teh poslov velik in se je morebititega denarja kaj »razlilo« tudi po ankaranskemzalivu. Toda to je špekuliranje.Brez dvoma pa bodo tovrstne zgodbe šedvigovale prah. Na eni strani zaradi zakonov,po drugi pa zaradi lokalnih skupnostioziroma občin, ki še vedno nimajourejenih prostorskih aktov in zaradi tegaomogočajo velike posle špekulantom, kipa v tem primeru to ni, kljub prahu, ki seponovno dviga okrog bivšega predsednikauprave Luke, ampak ne v zvezi z lipovskimterminalom.J. V.Katja Ajdnik, evangeličanskateologinja, skrbi, da sta v Spominskemdomu Števana Küzmiča vPuconcih zgodovinska pot protestantovin sedanje življenje ustreznopredstavljena obiskovalcem.Tomaž Polak, ravnateljGlasbene šole Gornja Radgona,je pripravil mednarodnopoletno šolo za saksofon introbento, na kateri se je polegvrhunskih predavateljev zbralo99 učencev z vsega sveta.

10 | Vestnik | 2. septembra 2010 kulturawww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siPosodobitev kulturnih javnih zavodovMinistrica za kulturo Majda Širca se je sestala z direktorji javnih zavodovna področju kulture, razpravljali pa so o predlogu ukrepov za posodobitevdelovanja teh zavodov. V glavnem so predlagane spremembepodprli, poudarili pa so vprašanja glede zaposlovanja, plač, prenosapremoženja in druga. Gre za spremembe in aktivnosti v okviru reformevseh segmentov na področju kulture, kar je del nacionalnega programaza kulturo.Film Oča potuje v BenetkeVčeraj se je začel 67. mednarodni filmski festival, na katerem bodozavrteli 83 celovečernih filmov, zbere pa se tudi vsa svetovna filmskasmetana. V sklopu mednarodne prireditve Teden kritike bo predstavljentudi prvi igrani film Vlada Škafarja z naslovom Oča, v katerem nastopajoMiki Roš, Sandi Šalamon in delavci Mure. Film je posnet v okolici Dobrovniškegajezera, igralci govorijo v prekmurščini, potegoval pa se boza nagradi za najboljši prvenec in filmsko odličnost.Judovska kulturaŽe peto leto se prvo nedeljo v septembrutudi v Sloveniji praznujeevropski dan judovske kulture.Evropskim državam se z dogodkipridružujeta tudi Lendava in letosprvič Murska Sobota, kjer je bilonekoč središče judovstva.Sasho Zver zaigral tudi domači publikiVrhunci letošnje plesne fronteIzjemni plesni dogodkiDve plesni premieri v mednarodni koprodukciji – Vpogled v sodobno plesno produkcijoKoncert znanega soboškega kitarskega zanesenjaka Sashe Zvera, ki je nastopilskupaj z Ellen Angelico v Klubu PAC v Murski Soboti, je izzvenel v izrednoprijetnem in sproščenem vzdušju. Skupaj nastopata pod imenom Angel & TheBeast in soboški koncert sta izvedla v okviru krajše evropske turneje, ki sta jopripravila za letošnje poletje. Oba odlikujeta imenitno igranje akustične kitarein tudi petje. Zver je letos marca izdal svoj drugi samostojni album z naslovomGuitar Tales, na katerem preigrava svoje avtorske skladbe. Na dobro uro dolgemkoncertu sta predstavila vrsto njegovih avtorskih skladb – tako instrumentalnihkot vokalnih –, s katerimi sta poskrbela za vzdušje ameriških prostranstev.V programu sta predstavila tudi nekaj odličnih predelav znanih skladb, kot staEleanor Rigby slavnih Beatlov, I’ll Have To Say I Love You In A Song Jima Crocain druge. Koncert sta končala z odlično priredbo skladbe Stevieja WonderjaIsn’t She Lovely. Velika pohvala gre predvsem njunemu izredno sproščenemu inodprtemu komuniciranju s publiko, kar je v teh krajih precejšnja redkost.Sicer pa Sasho Zver trenutno živi v Bostonu in študira na tamkajšnjem BerkleeCollege of Music. To poletje se je mudil v Sloveniji, kjer je pripravil nekajkoncertov, sedaj pa se je že vrnil v Ameriko. A. N. R. R.Fotografija A. Nana Rituper RodežKoreografapredstave Towhom it mayconcern sta GregorLuštek in RosanaHribar. V predstavise ukvarjajo zvprašanji, kizadevajo jedrouprizarjanja,razumevanjain reflektiranjaumetnosti danes.Fotografija A. Nana Rituper RodežImaš posluh? Imaš čas? Imaš voljo? Si za druženje?Pridruži se nam v Mešanem pevskem zboruŠtefana Kovača iz Murske Sobote!Kaj delamo? Pojemo, se družimo, potujemo, tekmujemo, uživamo!Obiskali smo že Italijo, ZDA, Slovaško, Češko, Grčijo,Skandinavijo, Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško, Nemčijo.Če si ZA, te vabimo, da nas obiščeš na vajah v septembru, mesecu odprtih vrat.Pridi ali v TOREK ali ČETRTEK na vaje, ki se začnejo ob 19.30.Kje? Na Trgu zmage 4, pri cvetličarni Park, nad prostori mestnih četrti.Pridi in se prepričaj!(psssst … lahko nas obiščeš tudi na spletni www.mepz-stefana.kovaca.si)Eden od vrhuncev plesnega festivalaFronta sta tudi dve plesni premieri, ki stanastali v produkciji plesne mreže DanceExplorations Beyond Front@ in v slovensko-hrvaškioziroma avstrijski koprodukciji.Ogledali smo si ju lahko v telovadniciosnovne šole I v Murski Soboti.Prva je nastala v sodelovanju slovenskihkoreografov in plesalcev s hrvaškimiz naslovom To whom it may concern,za koreografijo sta poskrbela Gregor Luštekin Rosana Hribar. V predstavi seukvarjajo z vprašanji, ki zadevajo jedrouprizarjanja, razumevanja in reflektiranjaumetnosti danes. Druga plesna predstavapa je nastala v sodelovanju slovenskihustvarjalcev s koreografi in plesalciiz Avstrije z naslovom A kind of magic vkoreografiji Stephanie Cumming. Predstavase ukvarja z dojemanjem in doživljanjemresničnosti. V okviru festivalaso predstavili še nekaj drugih zanimivihplesnih predstav, ki omogočajo vpogled vnajnovejšo evropsko plesno produkcijo.Na vprašanje, kakšen pomen imataplesni premieri mednarodne plesnemreže za to okolje, pa Matjaž Farič, umetniškivodja festivala, odgovarja: »Premieradokazujeta, da so najpomembnejšiumetniški dogodki lahko tudi izvenprestolnic in velikih kulturnih centrov,hkrati pa obiskovalci ustvarijo vzdušje.Premieri dajeta mestu Murska Sobotaosrednjo vlogo in ga postavljata v časufestivala Front@ ob bok najpomembnejšimprestolnicam srednje Evrope.To so dogodki, ki so vredni nazivaEvropske prestolnice kulture tudi zato,ker so poleg domačinov in obiskovalceviz sosednjih držav privabili tudi gosteiz Poljske, Velike Britanije in Finske.Gre za vrhunske plesne predstave,ki jih sicer nimamo priložnosti videti,vendar bi lahko v prihodnje na festivaluFront@ videli predstave, v katerih sodelujejoplesalci, koreografi iz tega okolja.»Takoj, ko bodo plesalci in koreografiiz lokalnega okolja ustvarili vrhunskoumetniško plesno predstavo, jih bomopovabili v osrednji program festivala. Sicerpa so prekmurski plesalci že sodelovalina našem festivalu v spremljevalnemprogramu, pred leti v break dancebitki, lani pa je v programu Umetniškegimnazije Ljubljana nastopil obetavenmlad plesalec Leon Marič, enako tudiMira Marič, ki je letos končala šolanje.Morda bomo kmalu lahko videli kateregaizmed njiju,« je še povedal Farič.A. Nana Rituper RodežPoletna šola za saksofon in trobentoNajbolj popularen inštrumentV Radencih devetindevetdeset glasbenikov z vsega svetaZ vseh koncev in kotičkov Zdravilišča Radencise je ta konec tedna slišala glasba,zvoki saksofonov in trobent, je povedalTomaž Polak, ravnatelj Glasbene šoleGornja Radgona in idejni vodja mednarodnihpoletnih glasbenih šol za saksofonSaxophone Power 2010 in za trobento terTrumpet Power 2010. Zbralo se je devetindevetdesetglasbenikov z vsega sveta, ki sopod vodstvom vrhunskih glasbenih učiteljevnadgrajevali glasbeno znanje, se učilinovih tehnik igranja in spoznavali možnosti,ki jih neki inštrument omogoča.Presrečen sem, da je že prva poletnašola uspela in je presegala vsa pričakovanja,je povedal Polak. Zbralo se je osemdesetslušateljev za saksofon in devetnajstza trobento, poleg slovenskih soprišli še iz Kitajske, Japonske, Amerike,Avstrije, Nemčije, Črne gore in od drugod.Izpopolnjevali so se glasbeniki z akademskoizobrazbo, pa tudi tisti, ki šele stopajona pot glasbenega izobraževanja. Povabiliso umetniškega vodjo mag. Ota Vrhovnika,rednega profesorja za klasičen saksofonna Univerzi za glasbo in upodabljajočoumetnost na Dunaju in človeka, kije pomembno prispeval k popularizacijitega inštrumenta pri nas in v Avstriji. Daso šolo izpeljali, pa se je zavzel tudi RokVolk, ki na šoli poučuje saksofon.Vsak večer so pripravili glasbene koncerte,jam sassione, okrogle mize in kotvrhunec sklepni koncert, na katerem jenastopil orkester saksofonov, sestavljen izudeležencev delavnic. Predstavili so različneklasike, napisane za ta inštrument,in sodobne skladbe, med drugim tudiskladbe našega rojaka Slavka Šuklarja.Vedno večje je zanimanje za ta inštrument,je povedal profesor Vrhovnik, ravnateljradgonske glasbene šole pa je to potrdil.»Mislim,« je še povedal Vrhovnik, dabolj popularnega inštrumenta trenutnoni. Čeprav se je na ta inštrument najprejigrala klasika, je večjo popularnost dose-V okvirumednarodnepoletne šoleza trobento insaksofon so sena sklepnemkoncertupredstavili vsiudeleženci.Pokazali so,da je saksofonvsestranskouporabeninštrument, ki galahko vključijo vrazlične zasedbe,in da iz saksofonaizvabijo zvoke,ki jih z drugimiinštrumenti nemorejo.Fotografija Dani Maukogel predvsem z džezom. Je vsestranskouporaben inštrument, ki ga lahko vključijov različne zasedbe. »Kot profesorjisaksofona in izvajalci se jezimo, ker sodobniskladatelji neutrudno iščejo nekajnovega, nove efekte, nove zvoke … Nanjse lahko igra dvoglasno, triglasno ali celoštiriglasno, dobi celo eno oktavo višje, kotje normalen obseg na saksofonu. Po statistikizadnjih 20 letih pa ni inštrumenta,da bi bilo zanj napisanih toliko skladb kotprav za saksofon. Približno 15 tisoč jih je.«Poleg omenjenih šol bodo prihodnje letopripravili še poletno šolo za kitaro.A. Nana Rituper Rodež

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siintervjuPogovor z režiserjem Vladom Škafarjem o trenutkih, ki jih subtilno ujame na film2. septembra 2010 | Vestnik | 11Skrivamo, kar je najmočnejše v nasFilm Oča v prekmurščini na beneški filmski festival – Vsebino filma polnim iz tega, kar spoznam v človekuFilm smo posneli na lokacijahmojega otroštva, je o filmuOča, ki bo v prihodnjih dnehna beneškem filmskem festivaludoživel svetovno premiero, dejalrežiser Vlado Škafar. Na tankočutennačin je predstavljena zgodba očeta(Miki Roš) in sina (Sandi Šalamon),ki po dolgem času dan preživita skupajin ganljivo kot še nikdar doslej jev zgodbo vpeta usoda Murinih delavcevin njihovih družin. Vlado Škafar niobičajen režiser, ampak zna iz vsakodnevnihzgodb izvabiti tisto najbolj intimno,tisto, kar se nas dotakne, saj jev vsaki zgodbi delček nas. Taki so tudinjegovi filmi Otroci, Nočni pogovori zMojco, Pod njihovo kožo, Peterka: letoodločitve … Z njim smo se pogovarjalile nekaj dni prej, preden bo s filmskoekipo odpotoval v Benetke.Vaš zadnji film Oča se bo na beneškemfilmskem festivalu potegovalza najboljši prvenec in nagrado odličnosti.Kaj vam pomeni to priznanje?Priznanje in nagrade v umetnosti sonesmiselne, če denar dobiš, ga vzameš,pomembnejše je, da se ti s tem odprejovrata. Raje vidim, da moji filmi sodelujejona festivalih, ne pa tekmujejo. Bitina beneškem festivalu je pomembno,ker ti potem ni treba razlagati, o čemfilm govori, da so ga podprli ti in ti kritiki... Če je bil na tem festivalu, se zanjzanimajo, še preden ga kdo vidi. To jedanes žal način, kako filmski prostordeluje. Za marsikoga je bolj pomembno,kje je bil film predvajan, kot bi gasam odkril in s samozavestjo rekel, daje neki film dober. To pa filmu, kot jeslovenski, ki nima za sabo močne »mašinerije«in promocije, pomeni še tolikoveč. Vesel sem, da bo film doživelsvetovno premiero v Italiji, kjer načrtujemosnemanje mojega naslednjegafilma.Beneški festival dobro poznate tudiz druge perspektive.Poznam ga že kar nekaj časa kotobiskovalec, saj sem pisal o filmih injih zbiral za festival za Kinoteko. Poznamznačaj tega festivala. Kakor kolise bo zdelo neresnično, še pred snemanjem,ko sem imel film šele v glavi, semi je zdelo, da bi bil najbolj naravenprostor za ta film prav beneški filmskifestival. Vsak festival ima neki svojkarakter, svoj pogled na film. In tudivzdušje mojega spominja na vzdušjeLida, otoka pred Benetkami konecseptembra, ko turisti odidejo, plaže soprazne, dvorane pa so polne. Lepa, prijaznamelanholija, podobno, kot je biloob snemanju v Prekmurju.Na snemanje filma imate lepe spomine.Ni mi vseeno, kako se počutim, kodelam film. Morda najdemo koga, danam odpre svoj kraj, kot so nam Dobrovnik.Lažje je snemati v okolju, kjersi te želijo, kjer se da vse, kar si izmisliš,vsaka želja je izpolnjena in naredijovse, da imaš mir in ti dovolijo, dakraj za nekaj trenutkov postaviš naglavo. Pomembno mi je tudi razpoloženjev ekipi, vseh članov, ki so hkratisoustvarjalci filma. Ni mi vseeno, kakšnipogovori potekajo med nami, tudiv času, ko se ne snema. Vse to se poznav filmu. Kajti film je zame poezija.Pravite, da imate v glavi podobo, idejofilma, še preden začnete snemati.Raje pa vključite naturščke kot profesionalneigralce. Jim zaupate, dabodo ujeli vašo zgodbo?Osnovno je zaupanje sebi, zaupanjedo drugih je pri meni avtomatično.Delo s profesionalnimi igralci je težjekot z naturščki, ker moraš iz igralcanajprej narediti normalnega človeka,ga dobiti iz kalupa in potem začeti izVlado Škafar, režiser: »Za marsikoga je bolj pomembno, kje je bil film predvajan, kot da bi sam odkril in s samozavestjorekel, da je neki film dober.«»Kot bi se bali, dane bi doživeli prevečsreče. Morda semnaiven, ampak ne vem,zakaj pred drugimiljudmi skrivamo, kar jenajmočnejše v nas, inse raje pogovarjamo osplošnih stvareh.«nič. Tak je moj način dela. Oča je mojprvi izmišljen film, čeprav v osnovnirazdelitvi spada med igrane filme.Po značaju ni igrani, ker se ne igra, inskuša biti naraven. Pri snemanju svojihprejšnjih filmov, ki so imeli dokumentarnoosnovo, sem spoznal, da menajbolj prepriča način, kako se človekodzove na moje zamisli. Jaz vedno izbiramčloveka po tem, koliko je močan,koliko je pripravljen dati sebe in kolikoustreza izmišljenemu liku, ki pa ga nedefiniram preveč natančno. Postavimmu le zunanje okvirje, vsebino filmapa polnim iz tega, kar spoznam v človeku,ki bo v zgodbi nastopal.Pri Očetu gre za izmišljeno zgodbo oodsotnosti očeta. In čeprav so ločitvenekaj običajnega, ni samoumevnodoživljanje otroka. Kakšno je sporočilotega filma?Za moje filme velja, da nimajo enoznačnegasporočila, še zame ne, kajšele za gledalce. Pa tudi sicer se strinjamz razumevanjem filma in umetnostiOrsona Wellsa: »Kdor hoče pošiljatisporočila, naj pošlje razglednico.«Se pravi, če hočeš kaj sporočati, se ješkoda mučiti z umetnostjo, še posebnos filmom, ki ti vzame vsaj dve letiživljenja. Vsak gledalec vstopi v dialogs filmom, v zgodbo, glede na svoje izkušnje.Če ga bodo gledali otroci, ki sodoživeli ločitev, bodo dobro odgovorilina to vprašanje, jaz osebno nimamte izkušnje. To zgodbo vidim od daleč.Vsebina je tista, ki me zanima in mi jeblizu. Film ponuja komunikacijo medotrokom in odraslim, ki ni običajna, inob tem lahko na to vprašanje najdemoizhodišče za nova razmišljanja.V svojih filmih, dokumentarnih infilmskih esejih se dotikate odnosovmed ljudmi, intimnih pogovorov,občutij, človeških zgodb, raziskujetečloveške odnose.Ja, pa saj je to praktično vse, kar jezares pomembno. Poleg odnosa dosveta in narave pa do transcendence,ki je povezana z obema. Ravno ob pomočiodnosov se oblikujemo. Mene zanimačlovek. Dolgo sem iskal svojo definicijoumetnosti, pa ne zato, da bi joprodajal drugim, ampak da bi sebi postavilsmisel v trenutku, ko se sprašujem,zakaj nekaj počnem. Umetnost jedoživetje človeka, to je najkrajša definicija,do katere sem prišel. Da pokažešdoživetje in da hkrati pokažeš svojedoživetje tega človeka ne glede nato, kaj on doživlja, ampak kako ti njegadoživljaš.V resnici so pomembne najbolj skrite,tiste najbolj intimne stvari, v bistvuso edine, ki prinesejo res vrhunsketrenutke bivanja. Nekaj krasnegase nam bo zgodilo samo v trenutku,ko bomo svoje najbolj skrite trenutkedelil z drugimi – pa naj bo v ljubeznimed moškim in žensko, med odraslimin otrokom, do drugega človeka ... Kotbi se bali, da ne bi doživeli preveč sreče.Morda sem naiven, ampak ne vem,zakaj pred drugimi ljudmi skrivamo,kar je najmočnejše v nas, in se raje pogovarjamoo splošnih stvareh.Tako v filmu Oča sin in oče porabitaves dan, govorita o splošnih stvareh,ko mu oče šele ob mraku pove,da ga ima rad. Tudi v resnici je pogostotako?Čas je pomembna stvar, edina, kičloveku pomaga, in edina, ki ga uničujein uniči. Tak ustavljen čas je nedelja,ki ima običajno drugačen čas kotdrugi dnevi.V filmskem eseju Otroci skozi zgodbein pogovore o življenju in bivanjuFotografija A. Nana Rituper Rodežstopamo v pretresljive dnevnike slehernikovin s tem spoznavamo bistvoživljenja.Ta film je kot izhodišče za vse mojenaslednje filme. Po eni strani ponujačloveku, kar mu sicer ni dano, da izrazličnih časov pogleda na svoje življenje.Upam, da so gledalci izkoristili topriložnost, ki jim jo daje ta film …Za samoizpraševanje?Tega ne vem in niti ni nujno, gotovopa moji filmi postavijo človeka v pogovors sabo. Bolj se mi zdi zanimivtrik, medtem ko na svoje življenje vednogledamo iz časa, v katerem smo,te ta film v nekem zamaknjenem stanjuprestavlja iz enega časa v drugega.Nase pogledaš kot otrok, ker gledašotroke, ki govorijo o sebi. Ta film omogoča,če se vživiš, da gledaš na svoje življenjez različnih točk, kamor te filmpremakne, ne da bi se tega zavedal. Kajpotem iz tega narediš, pa je drugo.Prav otroci kot igralci so s svojim čustvovanjemin pogledi pomembendejavnik v vaših filmih. So tisti, kinajbolj iskreno povedo resnico o življenju?Ja, otrok je bitje do tistega trenutka,ko je še odkrit. Otrok v tistem ključnemsmislu, da je odprt, da še ni zaklenilnobenih vrat svojega srca, tak jetudi Sandi v filmu, česar pri njegovihvrstnikih ne najdeš več, ne v Soboti, nev Ljubljani, ne v Benetkah, pa tudi kjerkoli drugje ne.Samo naše čustvo v prsih je resnica,je misel, ki se ob vaših filmih večkratponovi.V filmu Otroci sem si vzel to miselza vodilo. Avtor tega je eden največjihin najboljših slovenskih pisateljev MilanPugelj, ki je napisal nekaj sijajnihdel. Žal je bolj ali manj spregledan inpozabljen. No, in to je stavek iz njegovezgodbe Mika o občutenju očeta obprebolevanju smrti svoje hčere, ki munajprej ne pomeni nič, potem pa ga vnekem trenutku tako zadene. Zdi semi, če filozofsko razmišljam o pojmuresnice, ki je izmuzljiv, da je resnicatam, kjer ni laži, in to je edino v srcu.In to tako radikalno, da se včasih zaraditega, če preidemo nazaj na film Oča,podrejo družine. Velikokrat srce ni pridružini, ki si si jo ustvaril ali dobil, ampakje drugje.Film je posnet v prekmurščini, kolikopa ste povezani s prekmurščino inPrekmurjem?Rojen sem v Murski Soboti, potemsmo se preselili v Ljubljano, moja staršaz mano govorita prekmursko, in kosem bil mlajši, sem govoril prekmursko,tako da mi je narečje ves čas v ušesuin ga imam rad. In ker ga imam rad,ga ne govorim, ker meni prekmurskivokali niso avtomatični. Ne počutimse dobro, če ne govorim tako dobro,kot bi morala prekmurščina zveneti.Moj jezik ni prekmurščina, je pa jezikmojih staršev in deloma jezik mojegaotroštva.Koliko se še danes vračate?Do sredine srednje šole sva s sestrovse počitnice preživela v Prekmurju,vsakič, ko sem moral iti v bolnišnico,sem šel v Soboto ... Tako da sem prostičas svojega otroštva preživel tukaj,v tem okolju, kjer je bilo takrat ogromnootrok, s katerimi smo se družili vbazenu, na skritih lokacijah po mestu... Skupaj smo bili od jutra do večera.Kasneje so bila ta vračanja vezana nastaro mamo, sorodnike, na družinskasrečanja. Zadnja leta pa so spet boljintenzivno povezana s filmom, novimiljudmi, ki sem jih spoznal.A. Nana Rituper Rodež

12 | Vestnik | 2. septembra 2010 na sceniwww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siSrečanje z veliko misijonarkoMati TerezijaLjudem je dala smisel življenjaKdo še ni slišal za mater Terezijo? Pravgotovo veste njeno življenje na pamet,saj bi bila 26. avgusta stara sto let.Rodila se je kot Agnes Gonxha Bojaxhiu,najmlajša od treh otrok zelopobožnih staršev v Skopju. Ko je dopolnilaosemnajst let, je zapustila domin se pridružila loretskim sestram naIrskem. Prejela je redovniško ime MarijaTerezija, po zavetnici sveti Terezijiiz Lisieuxa, in leta 1929 odplula v Indijo,Kalkuto, kjer je delovala v vzgoji.Tam se je tudi naučila lokalnega jezika,bengalščine.Desetega septembra 1946, pri svojihšestintridesetih letih, je na poti v Darjeelingzačutila »notranji klic« skrbetiza bolne in umirajoče, lačne, nage inbrezdomce. To je za najbolj uboge medubogimi.Terezija je 21. decembra 1948 odšlav Sari med uboge v predmestju Kalkutein tam ustanovila šolo. Leta 1950 jeprejela indijsko državljanstvo in 7. oktobraistega leta je papež Pij XII. po-Lahko si torej predstavljamo, kako jemati Terezija po navdihu Kristusa vzelapod streho svojega zatočišča na tisočerevežev in jim dala smisel življenja terupanje za smrt.trdil njen red – misijonarke ljubezni,katerega karizma je bila, pomagatipredvsem zapuščenim revežem. Kmaluso se ji pridružila indijska dekleta inleta 1952 so misijonarke ljubezni odprlev Kalkuti prvo zavetišče za umirajoče»Nirmal Hriday«, čez tri leta paprvo zatočišče za otroke »Shishu Bhavan«.Danes so njene misijonarke lju-bezni že po vsem svetu, v več kot tridesetihdržavah. V Kalkuti jo imajo zaikono, za boginjo.Leta 1963 je ustanovila moško vejo,misijonarje ljubezni. Za blaženo je bilarazglašena 19. oktobra 2003.Spominjam se najinega prvega srečanjaleta 1972, kmalu po tistem, ko semprišla v Indijo kot mlada misijonarka.Nagovorila nas je v mestu Ahmedabaduin po nagovoru sem jo šla pozdravitter se predstavit. Nagovorila sem jo vslovenščini. Pogledala me je, redovnicov krilu in bluzi (zahodnjaški obleki),ona oblečena v preprost sari, in rekla vangleščini: »Sestra, nisem več Jugoslovanka,Indijka sem.«Kaj dela mater Terezijo sveto? Terezijase je prostovoljno poistovetila znajrevnejšimi, s smetmi družbe. To jetistimi, ki so jih njihove lastne družinezavrgle kot nekoristni in neproduktivniizmeček. Mati Terezija jih je pobrala,jih negovala z lastnimi rokami, jimdala zatočišče. S tem jim je vrnila človeškodostojanstvo in začutili so prisrčnotoplo skupnost doma. To ni lečudovito, to je čudežno. To je čudež,ker živimo v času, ko v starih ljudeh,bolnih in revežih ne vidimo vrednote.Vse, kar cenimo in nas zanima, je denar.Grabimo bogastvo in delamo le zadenar. V tem življenjskem kontekstuse s šibkimi in nebogljenimi na obehkoncih življenja dela, kot da ne bi bilinič vredni. Zato nekdo, ki dela za »pohojenein opljuvane reveže«, priča obožji prisotnosti, ki pomeni čudež.Poleg tega se v Indiji zaradi trdega inzelo počasi spreminjajočega se kastnegasistema tudi izobraženi in bogatiljudje izogibajo vsakega stika in dotikaz »daliti«, to je ljudmi najnižjega sloja.Lahko si torej predstavljamo, kakoje mati Terezija po navdihu Kristusavzela pod streho svojega zatočišča natisoče revežev in jim dala smisel življenjater upanje za smrt. Zaradi tega je vočeh širših indijskih množic svetnica,sveta oseba, ki vzbuja posnemanje številnihžensk in mož, ki bi radi nadaljevalinjeno poslanstvo ljubeče službe inskrbi do potrebnih pomoči.Vedno molim k materi Tereziji, dabi bila sposobna izraziti bistvene vrednotesvoje vere v Kristusa, ki je ljubezendo revežev in starejših. Ali kotje sama rekla, da bi naredila »nekaj lepegaza Boga«.Marija Sreš, misijonarka v Indijiin pisateljicaPrekmurka za predsednico Študentske organizacije SlovenijeŠtudij je pravicain ne privilegij»Delovanje študentskih organizacij približati študentom«Najverjetnejša nova predsednica Študentskeorganizacije Slovenije (ŠOS)bo Mihaela Kalamar, predsednica Klubaprekmurskih študentov, študentkaslovenskega jezika in sociologijekulture iz Dolenec na Goričkem, kibo jeseni postala absolventka. Prejšnjiteden je potekel rok, do kateregaje bilo mogoče vložiti kandidaturoza predsednika ŠOS, še ta teden pabodo predsedstva študentskih organizacijuniverz v Ljubljani, Mariboru inna Primorskem ter glavni odbor svetaŠOLS (ŠKIS) izbrali enega kandidata,ki ga bodo predlagali predsedstvuŠOS. Na razpis sta prispeli dve kandidaturi,a ker velja dogovor, da vsakoleto predlaga kandidata ena od tehorganizacij, sedaj pa je na vrsti ŠKIS,katerega podporo ima Kalamarjeva,je videti, da ji imenovanje ne bo ušlo.Celotni postopek naj bi bil končan konecseptembra. Dosedanja predsednicaŠOS Katja Šoba ne bo vnovič kandidirala.Če bo izbrana Kalamarjeva, boštudentskim organizacijam predstavilasvoj program, ki je preobsežen, dabi ga predstavili na tem mestu, meddrugim pa meni, da mora študij ostatibrezplačen za vse študente, saj morabiti »pravica in ne privilegij«. Kot pomembnopodročje poudarja implementacijobolonjskega sistema. »Kreditnetočke, prehodi … tudi izbirnostje le navidezna,« našteva težave dosedanjegauvajanja sistema, ki bo pomnenju številnih strokovnjakov naredilslovenskemu in evropskemuvisokošolskemu prostoru več škodekot koristi. Letošnje leto so med drugimzaznamovali študentski protestipred parlamentom, ki se jih je udeležilatudi Kalamarjeva. »Organi pregonabi do določene mere to lahko preprečili,«odgovarja na vprašanje, kajje po njenem mnenju takrat šlo narobe.»Malo delo v predlagani oblikini sprejemljivo, ker krči socialne praviceštudentov,« je trdno prepričanaKalamarjeva, s tem pa se nekako tudinakazuje kontinuiteta v politiki ŠOS.»Tretjini študentov pomeni študentskodelo zaslužek za študij in niti študentisami se ne zavedajo, kaj bo dol-Predsednica Kluba prekmurskih študentov Mihaela Kalamar želi skleniti študijskoobdobje s predsedovanjem Študentski organizaciji Slovenije.goročno prinesel zakon o malem delu.Omejitev študentskega dela na minimum.«Ob omenjanju težav, ki polegštudentov zadevajo tudi vprašanjedelavcev, kot so fiktivni vpisi in posledičnoizkoriščanje napotnic za zaposlovanje,meni, da »zakon o malemdelu tega ne bo dolgoročno spremenil,saj želijo z njim izenačiti tri socialneskupine: študente, brezposelnein upokojence, kar pomeni, da bodosedaj delodajalci spet raje zaposlilienega brezposelnega po pogojih izzakona o malem delu.« Mnenje o odpravisubvencij za študentske prevozeje Kalamarjeva za naš časopis že povedala,meni, da sta krivi obe strani,tako občina kot država, vendar pričakuje,da se te zadeve uredijo v okviruministrstva. Glede številnih malverzacij,ki naj bi se dogajale v študentskihorganizacijah pred časom, pravi, da jebil prvi korak že storjen s sprememboštudentske ustave, s katero so Študentskiorganizaciji Univerze v Ljubljaniodvzeli 30 odstotkov sredstev.Kot pravi, je politično nevtralna. Nekoč,priznava, so bile simpatije na desnistrani, toda ko je postala predsednicaKluba prekmurskih študentov,se je tudi formalno izpisala iz SDS. Kerpo lastnih besedah politično prepričanjeni nikoli vplivalo na njeno delo vštudentskih organizacijah, kjer je korektnosodelovala s predstavniki levihin desnih političnih strank, se ne boji,da ji bodo, če bo izvoljena za predsednico,na vrata potrkali »duhovi iz preteklosti«.Pri svojem predsedovanju biželela približati delovanje študentskihorganizacij študentom, prav tako bi želelabiti predsednica, ki povezuje raznelokalne študentske klube pri nekaterihrazprtijah, saj je to po njenem mnenjuv vsakem primeru v škodo študentov.Mandat traja eno leto, če bo izvoljena,bo odstopila s položaja predsedniceKluba prekmurskih študentov, kamorso jo za nov mandat potrdili decembralani. Kakšne posebne ugodnosti gledena količino dela predsednik ŠOS naj nebi užival, saj naj bi imel po neuradnihinformacijah okoli 600 evrov honorarja.Prav tako možne izvolitve za predsednicone vidi kot stopnico pri možnipolitični karieri, saj se vidi predvsemv šolstvu. »Upam, da bom v tem letudiplomirala in da se poslovim od vsegaskupaj.«Timotej MilanovFotografija Nataša JuhnovObvestilo ŠOUMŠtudenti naj se izognejo gneči»Aktivirajte status« za koriščenje preostalih subvencijŠtudentska organizacija Univerze v Mariboru(ŠOUM) obvešča študente in bodočeštudente, da bo od prvega septembra2010 mogoče podaljšati statusoz. se vpisati v sistem subvencioniraneštudentske prehrane za študijsko leto2010/11. Zato ŠOUM poziva študente, kiže imajo urejen vpis na svoji izobraže-Centerza pomočžrtvamkaznivih dejanjM. Sobota, Plese 9, 9000 M. SobotaTel.: (02) 527 19 00Če si žrtev nasilja ali v stiski,pokliči! Pomoč je zaupna inbrezplačna. Na voljo smo 24 urna dan, vse dni v letu!valni ustanovi, da se za prihajajoče študijskoleto vpišejo v sistem že v septembruin se tako izognejo gneči na točkahsubvencionirane študentske prehrane voktobru. Za podaljšanje statusa potrebujejoindeks in osebni dokument, zavpis v nov sistem pa številko prijavnice(če so opravili predvpis prek spletnestrani www.studentska-prehrana.si), indeks,osebni dokument in mobilni telefon.S prvim oktobrom 2010 bo vsemštudentom, ki ne bodo izkazovali upravičenostido subvencij za naslednje študijskoobdobje, onemogočeno koriščenjesubvencije, dokler ne bodo ponovnoizkazali upravičenosti. Ker sistem delujeavtomatsko, koriščenje subvencij nebo možno, tudi tistih ne, ki bi morebitiostale še neizkoriščene. Preostale subvencijeiz avgusta in septembra bodolahko študenti koristili šele, ko bodo izkazaliupravičenost, torej ponovno aktiviralistatus z ustreznimi dokumenti.Gasilci doseglizavidljive uspeheLjutomerski župan Franc Jurša jepripravil sprejem za najboljše mladegasilce iz Gasilskega društva Pristava,člane Rdečega križa Ljutomer inpripadnike Civilne zaščite ObčineLjutomer, ki so na tekmovanjihdosegli zavidljive uspehe. Mladaekipa gasilcev pionirjev Gasilskegadruštva Pristava je zasedla letos nadržavnem gasilskem tekmovanjupeto mesto. Na sprejemu pri županuso bili poleg mladih gasilcev šepredsednik PGD Pristava DušanPavličič, mentorja Dušan Kozarin Silvo Vršič ter poveljnik ŽeljkoKrižanič. Člani Rdečega križaLjutomer so na regijskem tekmovanjuv Gornji Radgoni zasedli drugo mesto.Sprejema sta se udeležili sekretarskain predsednica Rdečega križaLjutomer Maša Germšek - Senčarin Veronika Bogdan. Člani Civilnezaščite Občine Ljutomer so doseglivelik uspeh na regijskem tekmovanjuv Gornji Radgoni, ko so zasedli tretjemesto. Ob tej priložnosti sta poveljnikCivilne zaščite in župan od mladihgasilcev iz Pristave v spomin prejelapriložnostne gasilske majice.VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.www.pomurje.siFotografija Jože Žerdin

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siUradno prosti še bolezni AujeszkegakmetijstvoDodatna jamstvapri trgovanju s prašičiSlovenija je pred kratkim pridobila status, da je »uradnoprosta« še ene nevarne živalske bolezni pri prašičihS tem se je uvrstila na listo držav, kiimajo poseben status in lahko uveljavljajododatna jamstva pri trgovanjus prašiči. S temi dodatnimi jamstvi sepreprečuje vnos in širjenje bolezni nanjenem območju ter zagotavlja varovanježe dosežene ravni zdravja živali.Uradno prosta te bolezni je od našihsosed trenutno le Avstrija. Za vzdrževanjepridobljenega statusa mora Slovenijana podlagi vsakoletne OdredbeVURS-a izvajati predpisan monitoringnad omenjeno boleznijo, ki obsegapreiskave določenega reprezentativnegadeleža živali. Vsak sum o pojavubolezni je treba obvezno prijavititer ga klinično in laboratorijsko preiskatiz namenom potrditve ali ovržbe,cepljenje proti bolezni pa je prepovedano.Slovenija ima status države, uradnoproste še naslednjih bolezni:pri govedu enzootske goveje levkoze,bruceloze (Brucela abortus) ingoveje tuberkuloze (Mycobacteriumbovis), pri ovcah in kozah pa brucelozedrobnice (Brucela melitensis).Na kratko o bolezniAujeszkegaBolezen Aujeszkega se imenujetudi »pseudo« ali »lažna« steklina,ker se pojavljajo nekateri (predvsemživčni) znaki, podobni steklini.Povzročitelj je eden izmed virusovherpesa, poleg prašičev pa odvrtnarski utrinkidomačih živali lahko prizadene šeprežvekovalce (govedo, koze, ovce),pse in mačke. Pri konjih so okužbeizjemno redke.Virus pride v skupino prašičevna različne načine: iz okuženih rejga prenesejo ljudje na koži, oblačilih,delovni opremi, s transportnimisredstvi, prenaša se tudi z merjaščevimsemenom. Virus lahko izokuženih rej ali nepravilno transportiranihbolnih prašičev v določenihvremenskih razmerah pripotujepo zraku tudi do tri kilometredaleč, mehansko pa ga lahko prenesejotudi druge obolele živali. Prenosz insekti in pticami pa zaenkratni potrjen. Način okužbe prašičevje največkrat po aerogeni poti, karpomeni z vdihavanjem kužnih kapljiciz dihal, ki jih s kihanjem in kašljanjemizloča obolel prašič; drugnajpogostejši način je medsebojnodotikanje z rilci. Klinični znaki bolezniso odvisni predvsem od starostiobolelih. Pujski kažejo predvsemmotnje centralnega živčnega sistema,odstavljenci dihalne motnje,starejši pa latentne reprodukcijskemotnje.Sesni pujski, stari do štiri tedne,začno tri do sedem dni po infekcijikazati naslednje znake: imajo povišanotelesno temperaturo, so depresivni,bruhajo, pojavita se diareja inznaki obolelosti živčevja (tresavica,krči, nekoordinirano gibanje, sedenjepo pasje, izguba zavesti). Pri pujskih,mlajših od sedem dni, je smrtnost100-odstotna, s starostjo pase zmanjšuje in je pri tri do štiri tednestarih »že« za polovico manjša,50-odstotna. Odstavljenci in pitancipokažejo tri do pet dni po infekcijibolezenske znake dihalnega sistemain kihajo, kašljajo, imajo izcedekiz nosu, povišano temperaturo, lahkose razvije tudi pljučnica. Živčniznaki so redki, smrtnost pa je nizka.Pri odraslih prašičih se živčnemotnje pojavljajo zelo redko, problemiz dihali so blažji, temperaturaje le rahlo dvignjena. Pojavita sedepresija in neješčnost, bolezen papreneha po nekaj dneh. Če zbolijobreje svinje, lahko pride do abortusa,zlasti ob koncu brejosti, virusnamreč prehaja skozi maternico inposteljico ter okuži plodove, ki natoodmrejo.Ekonomska škoda, ki nastanezaradi bolezni, je velika – poginimladih živali, slabši prirasti in reprodukcijskemotnje. Bolezen Aujeszkegazaenkrat v Sloveniji ni bilaše nikoli ugotovljena, ne pri domačihin ne pri divjih prašičih. Status,da smo uradno prosti te bolezni, padodatno pripomore k temu, da sebolezen tudi v prihodnosti pri nasne bi pojavila.Mateja Ratiznojnik, dr. vet. med.Nabiramo in skladiščimozrelo zelenjavo in semenaKo se poletje preveša v jesen, začnemo pobirati posevke - Pobiramoparadižnik, buče, krompir, korenovke in stročnice - Na domačem vrtupa si lahko naberemo tudi zbirko semen za prihodnjo sezonoZelenjavo pobiramo, ko dokončno dozori,saj prezgodaj pobran pridelek šenima pravega okusa in prave hranilnevrednosti, prepozno pobran pridelek paje žilav in lesnat ali pa začne gniti. Skladiščimole najbolj kakovosten pridelek,ki ga niso poškodovali škodljivci in nekaže znakov bolezni. Pazimo, da se nampridelki med spravilom ne poškodujejoali obtolčejo, zato z njimi ravnajmoprevidno. Idealne razmere za skladiščenjepridelkov so večinoma suhi prostori,kjer je temperatura nizka in kjer nimožnosti, da bi jih napadle miši ali drugiškodljivci.Nedozorele (zelene) paradižnikeshranimo ob koncu obdobja rasti, šepreden jih poškoduje prva zmrzal. Paradižnikelahko izpulimo, pustimo nasteblu, da dozorijo v hladnem, suhemprostoru. Lahko pa nezrele plodoveoberemo, zavijemo v papir in jih zložimov zabojčke. Poleg njih postavimozrelo jabolko ali banano, da pospešimozorenje.Bučke, ki imajo plodove v obliki jagod,potrebujejo po končani rasti nekajtednov sončnega vremena, da se razviječvrsta koža, ki omogoča daljše skladiščenje.Buče poberemo še pred prvimijesenskimi zmrzalmi. Odrežemo jihz dolgim pecljem, ki naj se še drži delastebla. Z nepoškodovanim pecljembuče ne zgnijejo. Buče shranimo v suhemin vlažnem prostoru, na policahali na mrežah. Zrele bučke lahko ohranijosvojo hranilno vrednost in svežinopri temperaturi 10-15 O C tudi šest ali večmesecev. V toplejših prostorih postanemeso bučk žilavo.Spravilo korenčka, rdeče pese, gomoljastezelene poteka tako, da z izpuljenihkorenov odstranimo prst, vendar gomoljevne peremo in ne drgnemo, temvečpazimo, da ne poškodujemo vrhnje kožice.Odtrgamo listje ter korene v slojihpoložimo v zaboje z vlažnim peskom,žagovino, listovko ali presejano prstjo.Idealna temperatura za skladiščenje je0–4 O C.Čvrste glave belega in rdečega zimskegazelja lahko uskladiščimo za večmesecev, če jih izpulimo še pred prvimijesenskimi zmrzalmi. Pri spravilu bodimopozorni, da rastlinam ne poškodujemokorenin in da imajo glave še 15 cmdolg štor (steblo). Najprimernejša temperaturaza shranjevanje je 0–4 O C.Če smo med letom odbirali lepše,močnejše, težje, bolj okusne rastline znjihovimi plodovi ali deli rastlin, je zdajtudi čas, da od teh rastlin izberemo semena(npr. paradižnika, paprike, jajčevca,solate) in jih shranimo. Zbirajmosemenski material odpornih, zdravihrastlin. Ko odberemo semena rastlin, jihmoramo očistiti in pravilno shraniti. Prizelenjavi s plodovi (jagodami) je semenanujno tudi posušiti, saj se sicer težkootresejo mesnatega osemenja. Najlažjejih izperemo z vodo, nato pa jih čim prejosušimo pri sobni temperaturi, da nezačnejo kaliti. Semena oluščimo iz ovojev,odstranimo primesi in s tem zmanjšamonevarnost za različne povzročiteljebolezni. Posamezne rastlinske vrsteimajo različno dolgo trpežnost in različnoohranjajo svojo kalivost. Najboljši zashranjevanje semen je hladen, temen insuh prostor s temperaturo 0–10 O C.Odbiranje in shranjevanje semen vrtninni naloga, ki jo naredimo za eno sezono,ampak z odbiranjem lokalnih sortohranimo sorte, ki se že desetletja pojavljajona določenih lokalnih rastiščih inv določenih podnebnih razmerah.M.V.Zadružna zveza Slovenijenarava neznana znankaOpraševalciOpraševanje je prenos cvetnega prahu sprašnikov na brazde pestičev. Gre za delikatnoopravilo, ki ga večinoma opravljajožuželke, lahko pa tudi veter, recimov primeru trav (mednje sodijo tudižita). Žuželke oprašujejo cvetove nevedein nehote, medtem ko iščejo medičino,ki je skrita v globinah cvetov.Cvetovi in opraševalci so se med sebojprilagajali stotine milijonov let in vtem času dosegli zelo dobro sožitje. Pricvetovih so najbolj opazne barve. Žuželkenamreč zelo dobro vidijo, zato jebarvitost cvetov za njih zelo pomembna.Vidijo celo ultravijolične (UV) vzorcecvetov, ki so za nas nevidni! Cvetovitudi dišijo. Žuželke sicer nimajo nosu,vendar kljub temu zelo dobro vohajo,veliko boljše kot človek. Vohajo s tipalnicami.Cvetovi vsebujejo tudi sladkomedičino, s katero se žuželke hranijo,zato jih sploh obiskujejo. Toda medovnežleze so kar se da globoko, tako dase morajo žuželke vedno dotakniti tudiprašnikov in brazd pestičev (glej sliko),da pridejo do njih. Pri tem pa nehoteprenašajo cvetni prah.Žuželke so majhne, zato jih je lahkoveliko in tako lahko obiščejo praktičnovsak cvet. Oziroma bolje rečeno:žuželk je bilo ogromno, sedaj pa jih jevedno manj! Imajo dokaj zapleten razvoj,ker se razvijajo prek ličink in tu sopomembni temperature, vlaga, zatočišče,hrana itd. Tu je seveda tudi človek,ki se trudi, da bi bilo žuželk čim manj,ker opaža v glavnem le njihovo nadležnost.In tako je prišlo letos zgodaj poletiže do takega izpada žuželk, da je ostalo2. septembra 2010 | Vestnik | 13Je Vrisk preplačan?Kmetje pred tem, da rešujejo tisto, kar so že imeliLjudski veljaki so se s kar nekaj sporočiliza javnost spotaknili ob domnevnovisoko plačo nekdanjega dvojnegaali trojnega funkcionarja kmetov, zdajpa samo predsednika Zadružne zvezePetra Vriska. Ta plače ni zanikal in nipojasnil razlogov za tak položaj. Zaletelse je v institucijo in mrzlično išče,kdo je podatke o njegovi plači spravilv javnost. Za Petra Vriska značilnapoteza.To, da se na SLS lepijo ljubitelji dobrihplač in ugledni tajkuni, so očitnougotovili prepozno. Zdaj bi že lahkonapisali knjigo o svojih uspešnežih.To je politična plat, nekaj povsemdrugega pa je pragmatična gospodarskaplat. Plačo, ki naj bi jo dobivalVrisk, je moral nekdo odobriti. Vorganih zveze sedijo zadružniki, torejkmetje. Ali je šlo pri določitvi plačeza vzajemni interes oziroma obojestranskokorist, je že drugo vprašanje.Nas pa ne bi presenetilo, saj je bilo zakmečke elite značilno, da delujejo ponačelu obojestranskih koristi, predvsemfunkcionarjev, ne pa kmetovčlanov zadrug. Če ne bi bilo tako, bibile zadruge za kmete cenejše in učinkovitejše,kot so.To je ena plat zgodbe, druga, zaradikatere jih bo bolela glava in jimvse bolj jemlje sapo, pa bo reševanjepremoženja. Ko bo treba zagristiv problem in del premoženja rešiti skonkretnim denarjem, se ne bo nihčespomnil velike zgodbe o certifikatskemlastninjenju. Takrat je veliko»ljudskih vplivnežev« s svojo avtoritetozbiralo lastniške certifikate kmetovin jih usmerjalo v Kmečko družbo- zdaj imperij KD. Tega so spuščali izpodnadzora s poceni prodajo delnic,in to kljub temu, da je na račun »certifikatov«in kmečke specifike prišeldo ključnih delov premoženja predelovalneindustrije in tudi kmetijskihposestev. Zdaj, ko tudi v KD-ju pokajobaloni, se bo reševal s prodajo realnegain dobrega premoženja – vitalnegapomena za kmete. Seveda, kajzdaj, rešitev je ponoven odkup. Druga,na videz tudi prijazna poteza paje prepustiti prodajo na prostem trgu.Ob tej odločitvi pa naj se kmetje spomnijona sladkorno peso in Tovarnosladkorja, ki so se je rešili za drobiž inhkrati posredno omogočili svojim nizozemskimkolegom, da so povečalipridelavo te finančno donosne kulture.Je v tem trenutku kdo vprašal zadružnoelito, ali ima rezerviran kapital,da odkupi in ohrani predelovalnoindustrijo, ki jo bo prodajal KD podsvojim nadzorom. Za zdaj še ne kaže,toda zgodi se lahko tudi PP.Tega verjetno kljub tako dobrimplačam nimajo. Ko se bo zalomilo, bona vrsti država. Ne pozabimo – državaje dala že dvakrat, enkrat z zakonomo zadrugah in drugič z lastninskimicertifikati. Če bi bila pamet in pametnoupravljanje tega premoženja, sedanes ne bi brezglavo zaganjali odenega problema k drugemu. Kmetje,ki delajo in krpajo likvidnost na svojihkmetijah, imajo zdaj priložnost, dastvari vzamejo v svoje roke in končnorazčistijo s funkcionarskimi lobijimalih osebnih koristi in finančnimiindustrialci, zato da bodo končno zneposredno kontrolo premoženja ininstitucij imeli sami koristi.J. VotekZa nastanek plodov je treba cvetove oprašitiČebela na regratu ima na glavi cvetniprah, s sesalom pa iz globine socvetjačrpa medičino. Puščica na desniprikazuje razprto brazdo pestiča.marsikaj neoprašenega. Ljudje so se čudili,kako to, da je visoki fižol tako lepocvetel, za cvetovi pa so ostale samoprazne zelene vejice brez strokov. Todanihče ni opazil, kako so bogato obraslefižolove prekle samevale brez žuželk.Bogato cvetenje mora vedno spremljatitudi bogat žuželčji promet. Tu moradobesedno brneti!Fižol v glavnem oprašujejo čebelein čmrlji in teh letos do sredine julijapraktično ni bilo (zadeva se stopnjuježe nekaj let). Pojavil se je le tu pa tamkak čmrlj, zato do višine približno enegametra visi le tu pa tam kak strok. Nasrečo se je potem pojavljalo vedno večopraševalcev, tako da je v avgustu žuželčjipromet tako narasel, da je bilotreba biti okoli fižola kar previden. Insledil je tudi rezultat, saj je zgornji delrastja bogato ovešen s stroki. Če želimoimeti dobro letino, moramo imetiveliko žuželk!Mag. Valerija KuštorFotografija Borut Povše – SOkol ARSO

14 | Vestnik | 2. septembra 2010 iz naših krajevwww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siObnovljen dom za tropovskegasilce in vaščanePo tridesetih letihspet zavihali rokaveMinulo soboto, ko so gasilci iz Tropovecpripravili slovesno otvoritev obnovljenegavaško- gasilskega doma, je minilonatančno dvainsedemdeset let, odkarso v tej vasi odprli vrata prvega gasilskegadoma. V obdobju od leta 1966 doleta 1970 so dogradili dvorano, ki so jozačeli uporabljati za razne družabnedogodke, pozneje pa še garažo za orodnovozilo. Nato pa je trideset let vaško-gasilskidom zastal v času. »Zunanjapodoba in okolica sta začeli bledetiin namesto da bi dom vaščane združeval,smo nanj vsi skupaj pozabili,« je vsvojem govoru pred dnevi dejal predsednikProstovoljnega gasilskega društvaTropovci Vinko Gajšt.Obnovljen vaškogasilskidom vTropovcihFotografija Ciril Kosednar»Cintorfešta« v SobotiLeta 2008 so se odločili, da bodo obnovilizunanjost in notranjost doma.Dela so zajemala obnovo strešne kritine,fasade s podobo sv. Florjana, dvorane,sejne sobe, članske sobe, kuhinje,garaže za orodno vozilo, električne napeljaveter okolice. Skupna vrednostobnove je znašala okrog trideset tisočevrov. Pri tem je Gajšt posebej poudaril,da so več kot polovico del prostovoljnoopravili gasilci in vaščani. V zahvalovsem so odkrili tudi spominsko ploščo.Obnovljena dvorana pa je že gostilaprvo prireditev, in sicer razstavo slikarskihdel z likovne kolonije, ki je pred časompotekala v okolici Tropovec.C. K.Pred dnevi je bila v Murski Soboti t. i. Čopova noč, po domače »Cintorfešta«. Greza druženje stanovalcev Čopove in Vegove ulice, ki poteka že od leta 1984, ko staomenjeni ulici dobili asfaltno prevleko. Prireditev nima rednega urnika, temveč seprireja občasno, zato bo naslednja na vrsti komaj leta 2014, ob trideseti obletniciprvega druženja. Za celotno organizacijo je poskrbel izvršni odbor v širši sestavi,ki mu je načeloval Oliver Korošec, ki je tudi dal na razpolago svojo kamnoseškodelavnico. Kulturni program je izvedel Pihalni orkester Murska Sobota. Zabava zizredno dobro udeležbo prebivalcev obeh ulic je trajala do zgodnjih jutranjih ur. C. K.Fotografija Marjan GujtKrajevna skupnost Črešnjevci - ZbigovciTežave s cestamiNizek gričevnat svet primeren za pohodniški turizemEna izmed najboljvpadljivih stavbv teh krajih jeHoltova vila,kjer je tudisedež Krajevneskupnosti.V njej imajosvoje prostoreše črešnjevskitamburaši, vgornjih prostorihpa je urejenihšest stanovanj.Fotografija Ciril KosednarTrideset let Športnega društva BorejciPred časom se je v gornjeradgonskiobčini govorilo o odpravi krajevnihskupnosti. Te pa bodo kljub vsemuostale glede na to, da so bile nedavnorazpisane volitve v organe krajevnihskupnosti. Kot pravi predsednik Krajevneskupnosti Črešnjevci - ZbigovciJanko Kralj, je to neke vrste podaljšanaroka občinske uprave, na katero seobčani obračajo, in tudi na občini sougotovili, da je bolje, če se krajevneskupnosti ohranijo.V Krajevno skupnost Črešnjevci -Zbigovci poleg omenjenih dveh vasispadajo še štiri, ki so razmetane poslemenih in vzhodnih obronkih Radgonsko-Kapelskihgoric, to so: Orehovci,Orehovski Vrh, Police in PtujskaCesta. Na razmeroma velikemgeografskem območju živi nekaj večkot dva tisoč prebivalcev v šeststopetdesetih gospodinjstvih. Kot nadaljujeKralj, gre v njihovem primeru zakrajevno skupnost, od koder mladi ne»bežijo« toliko kot mogoče drugod poPomurju. Ljudje se tukaj ukvarjajo zrazličnimi dejavnostmi in niso pretežnousmerjeni zgolj k eni. Tako jepredvsem v vaseh Črešnjevci in Zbigovciše nekaj uspešnih večjih kmetij.Tukaj je tudi značilno vinogradniškoobmočje, kjer večino vinogradov sicerupravlja podjetje Radgonske gorice,vendar imajo tudi zasebniki svojevinograde. Nekaj je tudi obrtnikov insamostojnih podjetnikov, veliko prebivalcevpa je zaposlenih v bližnjih večjihmestih, predvsem v Gornji Radgoni,kjer se industrijska cona z letiveča.Po mnenju sogovornika so vasi skomunalno infrastrukturo sorazmernodobro opremljene. Telekomunikacijeso urejene, javni vodovod jespeljan skoraj do vseh gospodinjstev,pred kratkim so bili narejeni pločniki,sedaj se ureja kanalizacijsko omrežjeipd. Večji problem pa so ceste. Presenetljivje podatek, da je v teh krajih ševedno več kot trideset odstotkov občinskihcest neasfaltiranih. Kot praviKralj, se zato krajani na krajevno skupnostveč ali manj obračajo z enakimiproblemi, in to predvsem po večjihnalivih, ko voda naredi velike luknjena makadamskih cestah, spira kamenjein povzroča veliko drugih težavzaradi nepravilnega odvajanja. Nekateridomačini zato tudi težko pridejodo svojih domov.Ceste se sicer v zadnjem času posodabljajo,ampak tudi tukaj se pojavljajotežave. Krajani se pritožujejotudi zaradi novih cest, češ da se prehitrouničujejo in niso narejene kakovostno.»Ne moremo sprejeti tega, dače se nekaj asfaltira letos, je že naslednjeleto razpokano in se pojavljajojame. Ne vem, kdo je kriv, toda takoizvajalci kot nadzorniki bi morali bitibolj pazljivi,« meni Kralj.V krajevni skupnosti deluje kar nekajdruštev, predvsem gre za prostovoljnagasilska društva, klube maleganogometa in športna društva. Posebejje treba omeniti Kulturno društvo PetraDajnka in njihove tamburaše, ki soletos praznovali stoletnico delovanja.Prav tako je zelo aktivno Turističnodruštvo Majolka, ki prireja razna srečanja,igre, prireditve, pohode ipd. Tadruštva skrbijo za popestritev vsakdanjikadomačinov in turistov. Ti se, čeže pridejo v te kraje, največkrat ustavijona domačiji Petra Dajnka, jezikoslovca,pisca in čebelarja iz Črešnjevec,ki je živel in delal v 19. stoletju.Zaradi razmeroma nizkega gričevnategasveta in vinogradniškega območjaso ti kraji primerni tudi za pohodniškiturizem. Na tukajšnjih poteh jemogoče odkriti vrsto manjših verskihobjektov, kužnih znamenj in manjšihzgradb, ki govorijo o zgodovini in tradicijitega območja.C. K.Brez nogometa ni življenjaBogračijada v DomanjševcihKlub malega nogometa Borejci praznuje30-letnico delovanja. Jubilej jepopestril turnir, na katerem sta meddrugim nastopili tudi veteranski ekipiprvoligaškega Maribora in soboškeMure 05, potem pa je bila zabava poznov noč. Kot je dejal Branko Krančič,predsednik Športnega društva Borejci,je nogomet gonilna sila v vasi.»Društvo šteje 50 članov, to pa pomeni,da je skoraj vsaki tretji vaščan naščlan. Prav ta povezanost in sodelovanjemed nami sta pogoja za uspehe.«Članska ekipa nogometašev je tako vzadnji sezoni zasedla drugo mesto vRavenski ligi malega nogometa, v sezonipred tem pa je bila prvak. Tudiveteranska ekipa dosega po Krančičevihbesedah dobre rezultate: »Pri njihje vseeno v ospredju najprej druženje.«Sogovornik se spominja, da so bili začetkitežki: »Igrišče smo dobili, ko seje v Rakičanu začela graditi bolnišnica.Od tam smo namreč s tovornjakivozili zemljo. Seveda je bilo skozi vsa taleta treba urejati okolico in vzdrževatiigralno površino.« V Borejcih je sedajsodoben športni center s slačilnicamiin priročnim prostorom za druženje.Že petnajst let imajo tudi reflektorje,ki omogočajo igranje nogometa v večernihurah. Na prvenstvenih tekmahse zbira do dvesto ljudi. »Velikokrat sezgodi, da po končani tekmi na domačemigrišču za mizo posedimo vse dojutra, da nam je še lepše, pa si tudi kajzapojemo,« je še dejal predsednik borejskegašportnega društva.Andrej BedekMinulo nedeljo je v Domanjševcih (Domonkosfa) potekala tretja bogračijada vorganizaciji tamkajšnjega malonogometnega kluba in šalovske občine. Letosje sodelovalo devet ekip iz različnih krajev Pomurja. Najboljše sposobnosti vkuhanju te jedi na žlico je pokazala ekipa Čista narava iz Tešanovec, druga jebila ekipa Pičo s Hodoša, tretja pa ekipa domačih nogometašev. Na tamkajšnjemnogometnem igrišču se je zbralo veliko ljubiteljev bograča, ki so ga lahko obkoncu tudi poskusili. Naslednje podobno kuharsko tekmovanje, ki ga pripravljajo,je tekmovanje v kuhanju kisle juhe, ki bo zadnjo nedeljo v oktobru. C. K.Fotografija Anita KalamarV Borejcihso jubilejzaznamovali sturnirjem, nakaterem stamed drugimnastopili ekipiveteranov Mure inMaribora.Fotografija Andrej Bedek

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siiz naših krajevMarija Bistrica, priljubljeno romarsko središče Slovencev, še posebej Romov2. septembra 2010 | Vestnik | 15GoričkoPred dnevi se je sreča nasmehnilaBorisu Lukaševu iz Murske Sobote, kije v gozdovih na Goričkem, točnegakraja kot vsak gobar ni hotel izdati,našel dva velika primerka dveh raznakratkoRomanje pomurskih RomovDo sedaj največje število udeležencev romanjaPred dnevi je okoli 250 Romov s Pušče,iz Borejec, Černelavec, Doline,Vadarec, Šalovec, Zenkovec, Črenšovecin še nekaterih drugih pomurskihkrajev poromalo v Marijo Bistrico.Organizacijo romanja so že peto letoprevzeli sami. Marjan Horvat, predstavnikRomov v škofijskem, dekanijskemin župnijskem pastoralnemsvetu, je z veseljem ugotovil, da se jeletošnjega romanja udeležilo največRomov doslej. »Po dogovoru s soboškimškofom dr. Štumpfom je bilo romanjeprvič škofijsko. To pomeni, daso z nami tudi Romi iz drugih krajev,ne le s Pušče. Z nami so vsi, od dojenčkovdo naših babic,« je bil zadovoljenHorvat. Kot duhovna voditeljasta jih spremljala soboški škof msgr.dr. Peter Štumpf in stolni župnik TomislavŠantak.Enaintridesetletna Janja s Pušče jebila že več kot dvajsetkrat v Mariji Bistrici.Hkrati je opravila veliko delapri tokratni organizaciji in se močnozavzema za čim več stikov in druženjamed Romi, kajti le tako lahko napredujejoin se uspešno integrirajo vdružbo. »Romanja so dober način, daob tem, ko naredimo nekaj dobregazase, pomislimo tudi na sočloveka inna Boga.Romanja se jeudeležilo okrog250 Romoviz različnihpomurskih krajev.Fotografija Matej VučkoMed drugim smo romali tudi že v Medžugorje,na kar sem še posebej ponosna,saj smo tudi to romanje organiziralisami. Ljudje so zadovoljni, kar je največjanagrada za vse nas,« je sklenila Janja,ki skupaj z drugimi načrtuje že noveromarske shode. Program, ki je obsegaldaritev maše, ki so jo sooblikovali Romis svojimi prošnjami, petjem in molitvijo,je bil duhovno bogat. Romanje so skleniliv škofijskem romarskem središčupri Mariji pod logom v Turnišču, kjer sos pesmijo in večernicami dali posebenpečat romarskemu dnevu.Matej VučkoGresovščakŠestdeset let gasilskega društva soob koncu tedna proslavili gasilci izGresovščaka v ljutomerski občini. Objubileju društva so se spomnili njegovihustanoviteljev, od katerih se ješe živeči Martin Stanjko tudi udeležilproslave. Gasilcem sta ob jubilejučestitala župan Občine LjutomerFranc Jurša in predsednik Gasilskezveze Ljutomer Branko Novak. Posameznikomso bila podeljena državnagasilska odlikovanja. Društvoje ob jubileju prejelo gasilsko odlikovanjedruge stopnje Gasilske zvezeSlovenije. Kipec svetega Florijanapa sta prejela Milan Hunjadi in MartinStanjko. J.Ž.IvanovciKljub slabemu vremenu se je na letošnjemčetrtem Ivanocyjevem pohoduzbralo okrog sedemdeset pohodnikov,predvsem iz okoliških krajev,nekaj pa tudi iz drugih krajev Slovenije.Pohod, ki ga je organiziralo Turistično,kulturno in športno društvoIvanovci se je začel pri tamkajšnjemgasilskem domu in je vodil skozi Ivanovce,Andrejce in Kančevce. Skozikulturno zgodovino kraja je pohodnikepopeljal strokovni vodja mag.Franc Kuzmič, višji kustos murskosoboškegapokrajinskega muzeja. C. K.Po notranjosti uredili tudi zunanjost prvega pomurskega waldorfskega vrtcaPri igralih upoštevalinačela »naravne« gradnjeVčeraj je v prostorih murskosoboškega dijaškega doma začel delovati prvi waldorfski vrtec v PomurjuVpisanih je dvanajst otrok, starih odenega do štirih let, iz različnih krajevPomurja, večina pa iz murskosoboškeobčine. Treba je spomniti, da tovrstnihvrtcev država ne financira tolikokot preostale vrtce, zato je vse,kar so ob preureditvi prostorov naredilido zdaj, plod prostovoljnega delain prispevkov staršev, prijateljev ternekaterih donatorjev.Plod prostovoljnega dela staršev,prijateljev in zaposlenih v vrtcu paso tudi igrala na zunanjem igrišču, kiso jih postavljali in sestavljali minulikonec tedna. Pri tem jim je s svojimznanjem pomagal domačin TomasKolenko, ki že kakšno leto sodelujes podjetjem oz. društvom KuKuk izStuttgarta.To se ukvarja s svetovanjem in izdelavoigral in drugih elementov zaigrišča, parke in druge sprostitveneprostore, predvsem za šole in vrtce.Bistvo njihovih »izdelkov« je, da soOZARA SLOVENIJA,PISARNA ZA INFORMIRANJEIN SVETOVANJE,MIKLOŠIČEV TRG 3,9240 LJUTOMERKontaktna številkaO70 550 665Ponujamo pomoč in podporo osebams težavami v duševnem zdravju, ljudemv duševni stiski in njihovim svojcem.Prostovoljci so postavljali igrala iz naravnih materialov.iz naravnega materiala, da niso tujekv okolju, da se izdelujejo na krajusamem, pri vsem tem pa upoštevajotudi določena terapevtska načela.Po teh načelih so prostovoljci postavljaliin sestavljali tudi igrala na igriščuprvega pomurskega waldorfskegavrtca.Tako so nastali peskovnik, tobogan,hiška, klopce in drugi sestavnideli otroškega igrišča.C. K.Fotografija Ciril Kosednarličnih vrst gob. V njegovem »cekru«se je med drugim znašel poletni gobans šestnajstcentimetrskim premeromklobuka ter velik borov glivec.C. K.KupšinciGasilci iz Kupšinec v Mestni občiniMurska Sobota so bogatejši za opremoza gašenje z visokim tlakom. Zanovo opremo so morali gasilci preuredititudi gasilski dom. Zamenjaliso okna, vgradili dvoja nova vratater nova električna pomična garažnavrata, uredili novo električno napeljavoin razsvetljavo. Orodišče in garažasta poslej večja in zagotavljatadovolj prostora za gasilsko reševalnoopremo. Celotna investicija jeocenjena na 25 tisoč evrov, od tega jeprikolica z opremo za gašenje z visokimtlakom stala 16 tisoč evrov. J. Ž.BakovciV spominskem parku pri lovskemdomu Lovske družine Bakovci - Lipovciv Müzgah so člani zelene bratovščine,ki združuje trideset lovcev,minulo nedeljo pripravili slovesnost.V spomin na preminula člana lovskedružine so zasadili dve lipi. Projektspominskega lovskega parka so lovcizačeli leta 1978. Od takrat so skorajvsako leto svojim preminulim lovcemzasadili spominske lipe. Do sedaj sozasadili že osemnajst dreves. J. Ž.Fotografija Nataša Juhnov

16 | Vestnik | 2. septembra 2010 družabnawww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siNismo muha enodnevnicaPred tremi leti so se veržejski športniki naveličali odbojke; začeli so igrati tenis, odločili pa so se tudi, dabodo priredili nekaj »špasnega«. Začeli so s tombolo in vaškimi veselicami, potem pa so se domislili kozjihdirk … V nedeljo ob treh popoldne, ko naj bi se kozje dirke začele, je bila ob dirkalni stezi velika gneča; vsakse je hotel preriniti v prve vrste, kjer bi lahko nemoteno spremljal nenavadne tekmovalce. Letos je bila kozjakonkurenca največja, saj je tekmovalo kar 16 koz, starih od pol pa vse do osem let. Po prvih štirih dirkahso bili znani polfinalisti: Bak, Belko, Mika, Srna in Strahica ter Alfa, Mikica, Pika 1, Rogica in Eta. Dinga,lanska zmagovalka in letošnja favoritinja, je razočarala. Vestnik, 2. septembra 1993Komentar tednana Pomurje.siUporabnik Kirpav o kandidaturiRegine Cipot: »Saj veš kako pravijo..česo Slovenci foušen narod,so Prekmurci kralji foušarije.«Na sklepni prireditvi Vestnikove akcije Naj… domačija v Bolehnečicih se jeminister Henrik Gjerkeš po uradnem delu prireditve družil s prleškimi rojaki,dobro pa se je počutil tudi v družbi prleških in prekmurskih vinskih kraljic,medene kraljice in Marinke iz nagrajene družine Rantaša.Fotografija Nataša JuhnovNa srečanju dveh prleških in dveh pomurskih ekip malega nogometa na Petanjcih so največ znanja pokazali domači veteranina čelu s predsednikom Mure 05 Miroslavom Topičem, ki že razmišlja, da bi katerega od igralcev, ki so se v soboto izkazali,registriral za drugoligaša iz Fazanerije.Fotografija Boštjan CelecPisatelj in pesnik (Milan Vincetič), igralec (Dario Varga), arhitekt (Iztok Zrinski) in umetnostnizgodovinar (dr. Janez Balažic) v prijetnem pogovoru. Bi lahko njihovi zaključkiin ugotovitve tistega prijetnega večera dvignili kulturni utrip pokrajine ob Muri?Fotografija A. Nana Rituper RodežIgralec Sandi Šalamon bo v ponedeljek namesto v šoloodpotoval na Beneški filmski festival na predstavitev filmaOča. Na mladega in perspektivnega igralca pa mama Milenain oče Feliks skrbno pazita, saj se bo iz Benetk kmalu vrnil všolske klopi, prijel za harmoniko in bo čisto običajen šolar, kipa ga je zaradi simpatičnosti težko spregledati.Fotografija A. Nana Rituper RodežKot marsikje po Pomurju so se tudi pri Vokovih v Blagušu priSv. Juriju ob Ščavnici fotografirali z veliko gobo. »Pri delusem na robu gozda zagledal velikega jurčka. Že iz otroštvami je znan rek, da kjer je ena goba, jih je več. Ozrem senaokoli in res sem našel še več velikih zdravih gobanov.Najtežji med njimi je imel 0,70 kilograma, vseh pa je bilo zadobrih šest kilogramov. Ker so bili vsi zdravi, smo jih posušiliin jih bomo porabili kot začimbo, zlasti pri smetanovi juhi,«je povedal naključni gobar Jožek Vok.Fotografija Ludvik KrambergerPred 98 leti je bila v Mali Polani postavljena kapela, ki je posvečena karmelskiMateri božji. Gre za pomemben sakralni objekt, v katerem so kip karmelske Materebožje in številne nabožne freske. Na pobudo benediktinca Dejana Emberšiča, ki jebil do nedavnega župnijski upravitelj v Župniji Velika Polana in duhovni pomočnikv Župniji Turnišče in je dejaven v škapulirski bratovščini, so tako v Mali Polaniustanovili bratovščino škapulirske karmelske Matere božje. Ustanoviteljica in vodjadružbe škapulirske karmelske Matere božje je Marija Hozjan iz Male Polane, ki seje povezala s samostanom v Sorah, kjer so jim izdelali škapulirski rjavi obesek spodobico srca Jezusovega in karmelske Matere božje ter obesek z Marijo. Ob tejpriložnosti je bil poleg 100 članov v bratovščino sprejet tudi župnijski upraviteljŽupnije Velika Polana Simon Slana. Med člani je najstarejša 97-letna MarijaSobočan iz Male Polane, najmlajša pa 17-letna Martina Žerdin iz Velike Polane.Fotografija Jože ŽerdinKmetijski minister Dejan Židan je na mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornjo Radgono povabil tudi svoje predhodnike,dosedanje kmetijske ministre v samostojni državi: Cirila Smrkolja, dr. Jožefa Jakoba Osterca, Marijo Lukačič, mag. JožetaProtnerja, mag. Franca Buta in Iztoka Jarca, poleg pa tudi tri bivše republiške kmetijske ministre: Milana Kneževiča, IvaMarenka in Milivoja Zidarja. Manjkala sta samo dr. Milan Pogačnik in dr. Henrik Gjerkeš, ki je začasno opravljal to dolžnostleta 2010. Po obisku sejmišča in ogledu novosti na področju kmetijstva, gozdarstva in živilstva je potekalo v neposredni bližinisejmišča v restavraciji M še krajše družabno srečanje. Od leve: Milan Kneževič, Ciril Smrkolj, dr. Jožef Jakob Osterc, mag.Dejan Židan, Ivo Marenk, Marija Lukačič, mag. Jože Protner, Milivoj Zidar, mag. Franc But in Iztok Jarc.Fotografija Oste Bakal

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siAvtocestne nevarnostikronika2. septembra 2010 | Vestnik | 17okc poročaZločini kot v ameriškem filmuPred dnevi so nepridipravi med menjavanjem gume okradli tujca na odstavni nišiLega Pomurja je priložnost za različnepridaniče. Nenazadnje je od meje doMaribora in notranjosti države po odprtjupomurskega kraka avtoceste le40, kvečjemu 50 minut. Avtocesta storilcemtorej ponuja možnost, da prejpobegnejo s kraja zločina. Sodobnaprometnica pa tudi sama skriva precejnevarnosti. To je občutil tujec, kije sredi avgusta postal žrtev za zdajše neznanih malopridnežev, ki so gaokradli kar med menjavanjem gumena avtocestni odstavni niši v Pincah.Pojasnilo dogodka Jožefa Prše, predstavnikaza odnose z javnostmi Policijskeuprave Murska Sobota (PU MS),pa odkriva precej več. Diši po zločinuiz ameriških filmov. Zgodaj zjutrajenaindvajsetega avgusta so operativcioperativno-komunikacijskega centraPU MS prejeli klic obupanega tujca,ki je sporočil, da mu je nekdo iz avtomobilaizmaknil dve torbici z osebnimidokumenti in denarjem, medtemko je menjaval prazno gumo na odstavniniši. Policisti so potem sestavilizloženko. Prijavitelj je na bencinskičrpalki natočil gorivo v svoj jeklenikonjiček in nato v lokalu popil šekavo, medtem pa so neznanci poskrbeli,da se je začela prazniti guma nanjegovem avtomobilu. Kako, policistiVarno do šolePolicija svetuje, naj vozniki med postankom na avtocesti svojih vozil ne puščajo brez nadzora.še ne vedo. Tujec se je po postankuodpeljal naprej, vendar daleč ni šlo.Zaradi izpraznjene gume je ustavil naČe pozabijo, se vrnejoBoštjan Bertalanič iz naftne družbeMol Slovenija pravi, da je po statistikidružbe to, da kdo z gorivom napolnirezervoar svojega vozila in odpelje,ne da bi plačal, razmeroma redekpojav na njihovih bencinskih servisih,vendar je nekoliko višji na avtocestnemservisu v Pincah. »Tovrstnedogodke zelo natančno obravnavanaš lokalni pravilnik o blagajniškemposlovanju, ki pravi, da je trebavsako krajo prijaviti na pristojni policijskipostaji, tako da je kraja utemeljenaz zapisnikom policijske postaje. Obveznapriloga takšnega zapisnika je posnetekvarnostnih kamer, na kateremso vsi potrebni podatki, torej čas tatvine,registrska števila vozila ipd. Če pazaposleni ugotovi, da gre za našo rednostranko, ki je enostavno pozabila plačati,jo seveda preventivno obvestimo oavtocestni niši. »Osumljenci so se pripeljaliza oškodovancem in mu ponudilipomoč oziroma ga zamotili, kartem in do danes smo vse takšne primeretudi uspešno rešili.« Večkrat setudi zgodi, da vozniki nehote pozabijoplačati gorivo, se pozneje vrnejoin račun poravnajo. V teh primerihpolicisti zoper voznika represivno neukrepajo. »Takrat se vsa zadeva, ki jebila predana pristojni policijski postaji,torej zapisnik in posnetek kamere,enostavno prekliče,« je še pojasnilBertalanič.Otroci so ogledalo starševPomurska policija z začetkom novega šolskega leta prav ničesar ne prepušča naključjuŠolarji so spet sedli v šolske klopi. Tukajšnjapolicija opozarja šolarje in njihovestarše na nevarnosti v prometu.»To je ena najpomembnejših nalogpolicije,« je poudaril Slavko Škerlak,vodja sektorja uniformirane policijePU MS. Dodal je, da so starši s svojimravnanjem v prometu zgled najmlajšim:»Otroci so ogledalo staršev.« InšpektorŠkerlak je prepričan, da morajoza šolarje v prometu skrbeti pravvsi udeleženci v prometu. »Prometnovarnost ocenjujemo dobro,« pa je dejalSrečko Šteiner, prometni inšpektor.Letos so na pomurskih prometnicahživljenje izgubili trije ljudje,od leta 2005 pa se je v prometnih nesrečahsmrtno ponesrečilo 92 ljudi.Po inšpektorjevih besedah je kombinacijaprehitre vožnje in alkohola ševedno najpogostejši vzrok prometnihnesreč. »Od leta 2005 do danes se jena pomurskih cestah poškodovalo 163otrok, starih do 14 let. Letos so bili vprometnih nesrečah doslej poškodovanitrije otroci,« je naštel inšpektor.Policisti bodo med šolskim letom izvajalirepresivne in preventivne akcije.Ničesar ne prepuščajo naključju:pregledali so že prometno signaliza-Pomurski policistiso predstavilinovo specialnovozilo, namenjenoreševanjuprometnih nesreč.V novem kombijuimajo med drugimračunalnik zanadzor tahografovin dostop dospleta. Vozilo bodouporabljali tudimed poostrenimnadzoromprometa.Fotografija Andrej Bedekcijo v okolici osnovnih šol, te dni bodopolicisti na sestankih s starši spomnilina nevarnosti v prometu. »Brez sodelovanjaz združenjem voznikov inavtomehanikov ter drugimi organizacijamine moremo biti uspešni,« jebil jasen Šteiner. Voznike je pozval kstrpni in previdni vožnji. Pod policijskolupo bodo tudi organizirani prevozišolarjev. Bojan Žlender, predsedniksveta za preventivo in vzgojo vcestnem prometu, je pohvalil sodelovanjes tukajšnjo policijo, ki sega vobdobje, ko je bilo Pomurje prometnonajbolj krvava regija v Sloveniji.Po Žlendrovih besedah otroka prometnevzgoje ne moremo učiti v dnevnisobi, ampak »je treba iti na cesto«.je izkoristil eden od osumljencev, kije odprl vrata vozila in iz notranjostiukradel torbici. Policisti storilce šeiščejo,« je razložil Prša, ki svetuje, najvozniki med postankom na avtocestisvojih vozil ne puščajo brez nadzora.Sicer pa se na pomurski avtocestiA5 policisti srečujejo z več kaznivimidejanji. »Storilci na bencinski črpalkinatočijo gorivo in odpeljejo brezplačila, kradejo blago v bencinskihprodajalnah, unovčujejo ponarejendenar, kradejo gorivo iz rezervoarjevparkiranih tovornih avtomobilovin predmete iz parkiranih avtomobilov,«je ponazoril tiskovni predstavnikpomurske policije.Andrej BedekNaučiti ga moramo, kako in kje lahkoprečka cesto v domačem okolju, kjerbo naredil prve samostojne korake, into ga moramo naučiti na vsakem križiščuali cesti posebej. Opozoril je, da»otrok nima zavor, te ima le avtomobil.«»Prvi šolski dan je dolg 365 dni,«je sklenil Žlender.Andrej BedekFotografija Nataša JuhnovTraktorji na cestiJesen je čas kmečkih opravil in voženjs traktorjem. Pomembno je, da upoštevamovse predpise, cesto po morebitnemonesnaženju pa počistimo, opozarjapolicija. Traktor mora biti registriranin tehnično brezhiben, če pa ima pripetširši priključek, mora biti opremljentudi z rumeno rotacijsko lučjo. Nanj selahko usede toliko oseb, kolikor je sedežev,pri tem pa prevoz ljudi na priključkihni dovoljen. Na priklopnem voziluse sme prevažati do pet ljudi, potrebnihza nalaganje in razlaganje tovora, so šezapisali na policiji, vendar morajo sedetiznotraj stranic. Na tovoru se je v vsakemprimeru prepovedano peljati. Če seslučajno zgodi, da so kolesa umazana inzemlja ali blato pade na cesto, do česarsicer ne sme priti, je treba onesnaženocesto nemudoma počistiti, še piše policija.Če tega ne more storiti onesnaževalecsam, cesto očisti redni vzdrževalec,vendar na stroške onesnaževalca. V zadnjihštirih letih je v prometnih nesrečahna pomurskih cestah umrl en traktorist,trije so se težje poškodovali, 13 pa lažje.Skoraj vsak tretji od štirih traktoristov, kiso vpleteni v nesreče, povzroči nesrečo.Med delom s stroji pa je v zadnjih štirihletih v 13 nesrečah umrlo šest ljudi.Varnostna razdaljaza manj nesrečNa varnostno razdaljo smo po besedahpolicistov vozniki žal vse premalopozorni. Vožnja na prekratki varnostnirazdalji, največkrat povezana še s prevelikohitrostjo, je zato med najpogostejšimivzroki prometnih nesreč na slovenskihcestah. Če voznik, ki vozi pred nami,zmanjša hitrost ali se ustavi, nam le zadostnavarnostna razdalja omogoča, dalahko tudi sami pravočasno zmanjšamohitrost ali varno ustavimo in tako preprečimotrčenje. Na varnostno razdaljoje treba med vožnjo po avtocesti ali hitricesti še bolj paziti, saj vozimo hitreje kotna drugih cestah. Varnostna razdalja polegtega omogoča, da se voznik, ki nas jeprehitel, pred našim vozilom varno vrnena vozni pas. Varnostna razdalja kot obvezavoznikov je predpisana v Zakonu ovarnosti cestnega prometa, kjer je določeno,da mora voznik, ki vozi za drugimvozilom po istem prometnem pasu, vozitiza njim na varnostni razdalji. Ta nesme biti krajša od razdalje, ki jo pri hitrosti,s kakršno vozi, prevozi v dveh sekundah.Pri hitrosti 100 kilometrov na uro jevarnostna razdalja tako vsaj 54 metrov,pri hitrosti 130 kilometrov na uro pa znašaminimalno 72 metrov. Kadar se v dobrihprometnih razmerah oblikuje počasnejšakolona vozil, se lahko varnostnarazdalja tudi zmanjša, vendar ne sme bitikrajša od razdalje, ki jo vozilo pri hitrosti,s kakršno vozi, prevozi v eni sekundi.Za neupoštevanje varnostne razdalje jepredpisana globa 120 evrov.Vlomi v jeklene konjičkePolicija svari pred vlomilci v avtomobile.Najboljša obramba je upoštevanjesamozaščitnih ukrepov. Torbic, kovčkovin drugih predmetov ne puščajte na vidnihmestih, saj so ti predmeti vaba zatatove. Zlatnina, denar, kreditne kartice,čeki in dokumenti ne sodijo v predalevozila. Predmeti v vrečki ali torbici, ki sicerniso dragoceni, so lahko vaba za storilce,saj ti ne vedo, kaj je v vrečki ali torbici.Povzročena gmotna škoda bo v temprimeru večja, kot je vrednost odnesenihpredmetov. Prtljago naložite v vozilo tikpred potovanjem. Ne puščajte prtljagena strehi avtomobila. Če je le mogoče, nepuščajte ključev v avtomobilu brez nadzora,saj boste tako preprečili ponareditevključev in krajo vozila. Ko zapuščatevozilo, zaprite vsa okna in vrata ter obveznozaklenite vozilo, prtljažnik in pokrovposode za gorivo. Če imate možnost, izvleciteavtoradio ali odstranite prednjoploščico, ki je ne puščajte v vozilu. Vključitealarmno napravo. Nikoli ne puščajteključa v kontaktni ključavnici, tudi čezapustite vozilo le za hip. Če je vlomilecže vlomil v vaše vozilo, nemudoma pokličitepolicijo. Do njenega prihoda ničesarne premikajte in ne pospravljajte, da neboste uničili koristnih sledov, ki bi lahkopomagali pri odkritju storilca.

18 | Vestnik | 2. septembra 2010 reportažawww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siNagrajenci akcije Naj… domačija 2010 skupaj z ministrom Gjerkešem, strokovno ocenjevalno komisijo in predstavniki organizatorjev.Fotografije Nataša JuhnovNa naj… domačiji Rantaševih v BolehnečicihDomačije delavnih in prijaznih ljudiDeset let izbora naj… domačij, prej pa deset let naj… kmetij – Pri množično obiskani sklepni prireditvi sodelovala vsa vas, pomagala občinaV nedeljo popoldne se je množica ljudiiz Prlekije, Prekmurja in od drugodzgrinjala v naselje Bolehnečici, ki leživ Občini Sveti Jurij ob Ščavnici, da bisi ogledala domačijo in spoznala ljudi,ki jim je letos strokovna komisija Vestnikoveakcije podelila priznanje zanaj… domačijo 2010. Domačija Rantaševihje bila že deseta, ki je osvojila tanaslov, pred tem pa jih je deset osvojilonaslov naj… kmetija. Slavnostni govornikna zaključni prireditvi akcije jebil minister za lokalno samoupravo inregionalni razvoj Henrik Gjerkeš.Tako so Rantaševi na svoji domačijito sončno nedeljo gostili okrog pettisoč obiskovalcev, ki so jih krajani obprihodu pogostili z domačimi dobrotami.Po ogledu hiše in gospodarskegaposlopja so se obiskovalci odpravilina prireditveni prostor pri gasilskemdomu. Prireditev je bila gotovo velikzalogaj za to majhno, slikovito vas,kjer so združili tradicijo s sodobnostjov celoto, ki že sama po sebi govorio delavnosti in srčnosti ljudi. Priorganizaciji prireditve so takoj, ko soizvedeli, da bo naj… domačija v njihovivasi, za delo poprijeli člani Prostovoljnegagasilskega društva Bolehnečici,seveda pa se je tako ali drugače vaktivnosti vključila vsa vas. Na pomočjim je z veseljem priskočila tudi širšaskupnost, Občina Sv. Jurij ob Ščavniciin župan Anton Slana, ki je krajante vasi.Najdejo dovolj časa drugza drugega in za smehV središču pozornosti na prireditviso bili seveda člani družine Rantaša,babica Marija, dedek Feliks, mamaMarinka in osnovnošolec Davorin, kiživijo v sto deset let stari obnovljenihiši, ki je pod spomeniškim varstvom.Člani strokovne komisije TatjanaBuzeti, Marija Sraka Šadl, ZitaFlisar Novak, Olga Varga, Slavko Petovarin Robert Recek so jo izbrali zanajboljšo med domačijami na obehstraneh Mure. Na prireditvi so članikomisije, odgovorni urednik VestnikaJanko Votek in direktor Podjetja zainformiranje Dejan Fujs poleg priznanjaRantaševim podelili še priznanja vposameznih kategorijah: za življenjskislog, arhitekturo, kmetijstvo in urejenostokolice, s podelitvijo priznanj paso se spomnili tudi domačij, ki so bilenaj… preteklih devet let.Tudi na tokratno prireditev Naj… domačija je prišla množica obiskovalcev od blizu in daleč.Članom družine Rantaša je podelil priznanje za naj... domačijo 2010 minister Gjerkeš.

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sireportaža2. septembra 2010 | Vestnik | 19Za bogato ponudbodomačih dobrotso skrbele članiceAktiva kmečkihžena in deklet Sv.Jurij ob Ščavniciin gospodinje izBolehnečic, kiso tudi na danprireditve ves časpekle in kuhale.Za prvo dobrodošlico na prireditvenem prostoru so z domačimi dobrotamiposkrbeli mladi.V kulturnemprogramu jenastopila tudiGodba na pihalaSveti Jurij obŠčavnici.Ministra Henrika Gjerkeša sta Marinka Rantaša in župan Antona Slana popeljalapo vasi od prireditvenega prostora do naj… domačije.Rantaševi so se na prireditvi ob podelitvipriznanja z voditeljico programaUrško Horvat Ritlop tudi pogovorilio vsakdanu in posebnostih nanjihovi domačiji. Kljub vsem lastnostim,zaradi katerih so bili izbrani zanaj… domačijo, so se tudi na odru pokazalikot skromna družina, ki si ob»Ob pogledu nadomačijo in na družinoRantaša ne dvomim, dase je strokovna komisijaodločila pravilno. To,kar vidimo, je brezdvoma samo rezultattrdega dela, vztrajnostiin pozitivne energije ...«obilici dela na kmetiji še vedno najdedovolj časa drug za drugega in za tistetrenutke, ko se od srca nasmejejo.V kulturnem programu je igrala godbana pihala Sveti Jurij ob Ščavnici, naharmoniko je zaigral učenec sedmegarazreda OŠ Sveti Jurij ob ŠčavniciDomen Vrbnjak, na šaljiv način je vasBolehnečici predstavila Barbara Kavčič,zapel je kvartet Bakhus, pred zaključkomprireditve pa so obiskovalcenasmejali še Zamurjenci. Po uradnemdelu prireditve so obiskovalce zabavališe Hišni ansambel Avsenik in VeseleŠtajerke. Na prireditvi pa so sodelovaletudi prekmurske in prleške vinske kraljiceter medena kraljica.Pomembne stvari, kibogatijo naše življenjeObiskovalce sta na prireditvi pozdraviladirektor Podjetja za informiranjeDejan Fujs in predstavnica domačinoviz Bolehnečic Breda Žunič.V nagovoru obiskovalcev prireditveje župan Občine Sv. Jurij ob ŠčavniciAnton Slana povedal, da je to že četrtičv dvajsetih letih, da je dobila najvišjepriznanje v akciji Podjetja za informiranjedomačija v njihovi občini.O družini Rantaša pa je povedal, da jebilo kmečko življenje predhodnikovna tej domačiji družini Rantaša v veseljein ponos, kar se kaže tudi v podobinjihove kmetije in njihovem življenjskemslogu, zaradi česar so takedomačije v ponos občini in državi.Slavnostni govornik na prireditviminister Gjerkeš pa je poudaril, da jevesel, da kot Prlek lahko skupaj s svojimirojaki praznuje ob dogodkih, kipričajo o naši sposobnosti in nepopustljivosti,želji po napredku in ohranjanjutradicije, ki daje poseben čarnaši pokrajini: »Že dvajset let trajajočaakcija Vestnika, Murskega vala indrugih organizatorjev dokazuje pravto, da nismo pozabili na pomembnestvari, ki bogatijo naše življenje. Kandidaturaudeležencev v akciji Naj…domačija pomeni priznanje za njihovtrud pri ohranjanju tradicije, kakovostibivanja in trajnostnega razvoja.Kljub mnogim širokim definicijamtrajnostnega razvoja ta pomeni preprostodvig blaginje za zdajšnje in prihodnjegeneracije v sozvočju z naravo.Ob pogledu na domačijo, torej 110let staro obnovljeno hišo, in na družinoRantaša ne dvomim, da se je strokovnakomisija odločila pravilno. To,kar vidimo, je brez dvoma samo rezultattrdega dela, vztrajnosti in pozitivneenergije, ki jo, prepričan sem,tudi vi, dragi obiskovalke in obiskovalci,čutite danes v družbi in okoljuRantaševih.«Gjerkeš je povedal še, da je čas težek,vendar ljudje, kot so Rantaševi, dokazujejo,da se v pokrajini ob Muri znamospopasti s težavami. Država se jeodzvala z zakonom o razvojni podporipomurski regiji, ki ga izvajajo v službivlade za lokalno samoupravo in regionalnopolitiko: »Vesel sem, da smo zrezultati izvajanja v prvih devetih mesecihdokazali, da mislimo resno, in dasmo, kar je še najpomembneje, uspelidoseči miselni preboj, da pomoč nisamo dajanje, da trajnostni razvoj nisamo dajanje in sprejemanje denarja,ampak predvsem to, da Pomurci samiaktivno sodelujemo in poskrbimo zasvoj razvoj. Rezultati in spremembarazpoloženja v ljudeh, ki jo zaznavam,me utrjujejo v prepričanju, da lahkooptimistično zremo v prihodnost inda v Pomurju imamo razlog za vztrajanjein iskanje novih priložnosti. Čeparafraziram znano misel: Pomurci nepotrebujejo, da jim država daje ribe,ampak da jim pomaga kupiti dobroribičijo in jih, vsaj nekatere, spomni,kako se ribe lovijo. Rantaševi so dokazali,da ne potrebujejo, da jim nekdodaje ribe, ker jih niso pozabili loviti into počnejo z dobro ribiško palico, ki jenikoli niso izpustili iz rok.«Jože GaborZa dobro voljo in smeh so poskrbeli tudi humoristi Zamurjenci.Obiskovalci so se popoldne in še dolgo v noč zabavali ob zvokih Hišnega ansambla Avsenik in Veselih Štajerk.

20 | Vestnik | 2. septembra 2010 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siZ gumpiči se učimo tujih jezikovNotaNote so v glasbenem svetu znak, s katerim zaznamujemo tone oziroma zvok,kot abeceda za jezik. Ležijo v notnem črtovju, ki se začne z glasbenim ključem,imajo glavo, nekatere vrat ter eno ali več zastavic. Z notami označujemodolžino in višino, zato je pomembno, kje ležijo in kaj vse imajo. Z notami zapisujemoglasbeno delo, glede na to, kako so postavljene, pa iz njih instrumentalistiali pevci izvabijo različne melodije. Not se najlažje naučimo v glasbenišoli. Dokler niso izumili not, so se skladbe prenašale ustno. Note so daljnesorodnice gumpičev, med seboj se radi družijo in nagajajo, zato lahko kakšnanota kar izgine iz črtovja.Angleški jezik: a note (nout)Nemški jezik: die Note (di note)Madžarski jezik: a nagjegy (nagjedj)Španski jezik: nota (nota)Italijanski jezik: la nota (la nota)Francoski jezik: la note (la not)Esperanto: noto (noto)Kaj so ušpičiliPoredni otrociso učiteljici v hlačenatlačili kače.Nato so opice oblekli v jopice,v kuharjeve slastne poticenastavili ptice.Nato so žoge zakotalilipod učiteljeve noge.Poreden Koki pa je med poukomTaji ukradel slasten smoki.In na koncu so sesmejali na ves glas,da jih je slišala vsa naša vas.Luka Lukač, Blaž Balažic, Jan Lukač,Timotej Meolic, Luka Bencak, OŠ BakovciKje je kraljMatjaž?Družina je milinaNajvečje veselje je, če družina skupajje. Če v njej vladata razumevanje in zaupanje.Najbolj srečen je tisti otrok, kateremuv družini ni treba slišati besed,kot sta prepir in jok. Najboljša je tistadružina, ki ve, da v vzgojo spadata ljubezenin milina. Najlepši je tisti dan, koUstvarjali so v glinidružina spozna, da ljubezen, ki jo podarišsvojim, ni zaman. In največ, karlahko nekdo podari otroku, sta srečnamama in oče v družinskem loku. Največkratse otrok smeje, ko se v maminemin očetovem naročju greje.Maja Špilak, OŠ OdranciPrevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze v MurskiSoboti, za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. MarjanVaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Maliradio, ki je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure.Rdeči JugGora visoka,na njej Peca skrita.Kralj Matjaž spi že leta in leta.Naenkrat se mu premakne peta.Kralj dvigne ponosno glavoin pogleda v odprto jamo.Zagleda neznano naselje,kjer mlin več ne melje.Matjaž v zrcalo pogledain kot kak kmet izgleda.Pogledal bo,kakšna je pravica.Odpravil se je v majhno vas,kjer kmetu od skrbi izpadelje že zadnji sivi las.Hana Pohajda, DOŠ LendavaNekoč pred Davnimi davnimi časi, koje Zemlja še bila Mlada, sta se sprehajalaDevojka in Njen Fant. Hodila stana Sever. Potem Domov. Na Vzhod inZahod. Pa spet Domov. Na Sever sta šlapo Gobe, ki so jima govorile: »Le pazita,le pazita, da si ne strgata Srajce.Saj bosta ostala Gola in Kri bo vrela naJugu.« Nista upoštevala starega navodilaStare Srajce Gobavke. Grmiček Grompa se je družil z Rogato Strelo, ki imarada Srajce, saj jih nemudoma odtrga,ko nastane Prepir. Prepir pa ni vedel zaPravičnost, saj je sedel in ni mogel slečiStare Srajce Gobavke, katera je delilaPravico zaradi samovšečnosti.Devojka in Njen fant pa sta hotelaizvedeti za Krvavi Jug. Ker sta bila edina,so jima rekli, da sta Glavna. Ukinilasta Staro Srajco Gobavko. Takohitro sta se slekla, da je Strela zadelaGrom, ki je postal dež. Da bi se zavarovalapred Nevihto, sta Devojka inNjen Fant hitela na Jug, kjer sta bilaDoma. Spoznala sta, da nimata oblekena sebi in sta se zaljubila.Čez devet mesecev se je rodila DrugaDevojka, čez naslednjih devet mesecevDrugi Fant. Skupaj so šli na Severin naredili Novo Srajco za StaroGobavko. Rekla je: Ne deli nasvetov, čenimaš nikogar obleči. In tako je Prepirizvedel za Pravičnost. Goba za Skromnostin Srajca za Ljubezen.Iama in ZokNa Osnovni šoli Križevci pri Ljutomeru so tudi letos sredi avgusta, ko učencipočasi začnejo razmišljati o šoli, pripravili tridnevni tabor, na katerem sospoznavali glino kot naravni in vsestransko uporaben material. Med drugim sose v Centru Duo v Veržeju vključili v evropski projekt »Medgeneracijska druženjaob lončarskem vretenu« ter iz gline izdelovali različne izdelke. Na taboru jesodelovalo osemindvajset dečkov in deklic iz 4. in 8. razreda, ki so v teh dnehže sedli v šolske klopi. »Učenci so z zanimanjem sodelovali v delavnicah ter izgline naredili čudovite izdelke, ki jih bomo septembra tudi razstavili,« je povedalaVasilija Stolnik, ki je tabor organizirala. A. N. R. R.Fotografija A. Nana Rituper RodežNa letovanju v Baški otrokom pripravili pester program in številne aktivnostiDruštvo prijateljev mladine Murska Sobotaže tradicionalno vsako leto organizirazdravstveno letovanje otrok izsoboške upravne enote v otroškem počitniškemdomu v Baški na otoku Krkus pomočjo namenskih sredstev Zavodaza zdravstveno zavarovanje Slovenije. Vdrugi izmeni, ki je potekala od 14. do 25.avgusta, je letovalo 183 otrok.Sestava izmene je bila pestra, vključeniso bili predšolski in osnovnošolskiotroci od prvega do devetega razreda terotroci s posebnimi potrebami, kar je dajalomedsebojnemu druženju posebenčar in dragoceno pozitivno izkušnjo solidarnosti,spoznavanja in sprejemanjarazličnosti.Vreme nam je bilo ves čas naklonjeno,tako da so se otroci lahko vsak dan kopaliin preživeli veliko časa na prostemob različnih prostočasnih, ustvarjalnihin športnih aktivnostih.Odpravili so se na izlet z ladjo in skozistekleno dno opazovali življenje v morju.Marsikateri otrok se je z ladjo peljalprvič. Ogledali smo si tudi akvarij morskihbitij in spoznavali bližnjo okolicoter krepili tudi svojo vztrajnost in aktivnost.Športni animator Leon Zelko inustvarjalni voditelji in voditeljice soza otroke pripravljali pester program zrazličnimi aktivnostmi, ki so otrokomponujale zanimiva doživetja in medsebojnodruženje. DPM s programom zdravstvenegaletovanja številnim otrokomomogoča aktivnih dvanajst dni na morjuin s tem krepitev njihovega zdravja.Takšna ponudba je danes v času ekonomskekrize in velike brezposelnostitoliko bolj dragocena za marsikaterodružino in otroka.Ravnatelj otroškega doma v Baškimag. Bojan Nemec je letos poskrbel zaposodobitev in zamenjavo izrabljenih ležiščv domu in ureditev uporabe novegadela plaže, namestili pa smo tudi noveigralne pripomočke in senčnike na plaži.Da so se otroci dobro počutili in aktivnopreživeli letovanje, pa se lahko zahvalimoosebju, kuharjem, voditeljem invoditeljicam, športnemu animatorju termedicinskemu osebju.Pedagoška vodja izmenemag. Carmen Šeruga BednarFotografija arhiv DPM Murska Sobota

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siSvetovni pokal 2010 v dvojnem ultratriatlonušport2. septembra 2010 | Vestnik | 21Peter Sajevec ubranil lanski naslovŠD Bakovci, Krajevna skupnost Bakovci in Mestna občina Murska Sobota so že drugič uspešno organizirali odmevno športno prireditevOb navzočnosti predsednika mednarodneultratriatlonske zveze MichaelaGärtnerja in župana Mestne občine AntonaŠtihca so na Trgu kulture v MurskiSoboti slovesno odprli tekmovanjeza svetovni pokal 2010 v dvojnem ultratriatlonu.Gre za zahtevno in privlačnomednarodno športno prireditev, kiprispeva k večji prepoznavnosti kraja,regije in države kot celote. Pokroviteljprojekta je bila Panvita, glavni sponzorprireditve pa Radenska.Zaradi strogih zdravniških meril jedovoljenje za nastop dobilo le 21 tekmovalceviz 13 držav, med njimi tudi iz ZDAin Kanade. Naposled se je za tekmovanjeodločilo 13 predstavnikov iz 12 držav,na cilj pa je prispelo 10 tekmovalcev inena tekmovalka iz 10 držav. Ob tej priložnostiso pripravili tudi bogat kulturniin zabavni program, razglasitev rezultatov,podelitev priznanj in pokalov pa jebila v glavnem šotoru v Bakovcih.24. tek po KobiljuV ospredjuŠpela Fujs inBranko LehnerDokaj izenačeno zapomurski tekaški pokalŠD Kobilje je pripravilo 24. nočni tek poulicah Kobilja, ki šteje tudi za pomurskipokal v rekreativnih tekih. Najmlajši so teklina progah, dolgih od 300 do 1000 metrov,članice na 7 km, člani pa na 9 km.V konkurenci 26 članov je zmagalBranko Lehner (Benedikt), ki je 9-kilometrskoprogo premagal v 31 minutah.Drugi je bil Matjaž Soklič (31:14), tretji paBoris Kaučič (oba TS Radenska), 31:45,ki vodi v skupni razvrstitvi za pomurskipokal z 284 točkami pred EndrejemGönterjem (237) in Brankom Lehnerjem(236). Tokrat je bil četrti Franc Kolarič(TS Radenska), 32:00, peti pa EndreGönter (AK Panvita), 32:24.Med 14 članicami je slavila Špela Fujs(AK Panvita), ki je za 7-kilometrsko progopotrebovala 31 minut in 7 sekund. Sto zmago se je z 266 točkami prebila natretje mesto v skupni razvrstitvi. Prva jeMarjeta Gomilšak (294) iz Juršinec, ki jebila tokrat druga (31:54). Tretja pa je bilaVlasta Lunežnik (TS Radenska), 32:18, kije skupno druga (271).Špela Fujs prepričljivo vodi v kategorijideklic od 14 do 15 let, pri fantih pa DanielHari (oba AK Panvita). Še zmagovalci pridečkih in deklicah: Maj Janža (Beltinci),Anja Kolmanič, Niko Car, Simona Sedonja,Špela Fujs, Daniel Hari (vsi AK Panvita),Luka Marič (OŠ Grad), Larisa Utroša(DOŠ Genterovci), Maja Šadl (ŠD Vaneča)in Franc Šijanec (Kobilje).Milan JeršeSrečni zmagovalec Peter Sajevec v ciljuteden v številkahAtletikaMiting mednarodne lige v Ljubljani, članice:6. Tina Jureš na 100 m (12.05); člani:9. Robi Kreft v daljino (6,73), 12. AlešZver na 400 m (49.91), 13. Tomaž Rozmarična 800 m (1:55.07); mlajše kategorije,U-16: 1. Nino Celec na 60 m (7.90) in 60m ovire (9.61), 7. Miša Horvat na 60 m(9.83), 11. Gregor Osvenjak (vsi AK Panvita)na 100 m (12.90).15. taborski tek v Ljutomeru (71 članov)na 8,5 km: 1. Riko Novak (AD Štajerska)27:17, 2. Zdenko Klemenčič (Črešnjevci)27:36, 3. Severino Ogrizek (MNZPolicija) 28:26; članice (26): 1. Špela Fujs(AK Panvita) 36:07, 2. Vesna Pliberšek(TAO) 36:32, 3. Jožica Šiftar (TS Radenska)37:09.8. mednarodni tek prijateljstva Razkrižje–Štrigovana 11,5 km (22 članov): 1.Boris Kaučič (TS Radenska) 46,38, 2. DejanPreindl (Bratonci) 48,50, 3. Matej Gider(Rogašovci) 49,10; članice (9): 1. JožicaŠiftar (TS Radenska) 56,36, 2. MarjetaGomilšak (Gabrnik) 57,38, 3. Vlasta Lunežnik(TS Radenska) 58,08. (M. J.)TriatlonDP v sprinttriatlonu, Kočevje: 2. MelitaHajdinjak v kategoriji članic II, 8. veteranSlavko Vukan (oba Turbo MS). (M. J.)KolesarstvoSvetovno prvenstvo kolesarjev nad 30let, St. Johann v Avstriji, na 112 km: 12.Dušan Hajdinjak (Turbo MS), 15. v vožnjina čas.Svetovni teden kolesarstva, Deutschlandsbergv Avstriji, skupno: 1. Igor Kopše(master 1), 4. Dušan Hajdinjak (obaTurbo MS).Dirka za slovenski pokal v vzponih,Rogla: 4. Zoran Antolin (master E), 8.Matej Temlin (master B). DP v vzponuna Predmejo: 2. Primož Kaučič (masterA), 3. Zoran Antolin (master E), 7. MatejTemlin (master B), vsi Turbo MS. AndrejaHolsedl (TBP Lenart) je bila v kategorijiženske U-23 druga. (M. J.)15. kolesarski maraton v M. Toplicah(195 udeležencev), 50 km: 1. Primož Kaučič(Turbo MS); 31 km: 1. Mario Jurkovič(Tondach). Najštevilnejša ekipa Tondachiz Križevec pri Ljutomeru (21); najstarejšakolesarja: Sigi Schubert (1929) odSv. Tomaža in Jožica Petelinšek (1933) izMaribora; najmlajši kolesar: Luka Mreža(2008) iz Velenja. (T. G.)KK Tropovci in Občina Tišina pripravljatav soboto ob 11. uri dirko za pokalObčine Tišina. Tekmovali bodo v kategorijahdečki, amaterji, masters in ženske.Organizatorji si največ obetajo odDušana Fistra (amater A), vodilnega vtočkovanju za slovenski pokal, in PrimožaObala (amater B). (M. J.)StrelstvoMednarodno tekmovanje s serijsko zračnopuško v Lendavi (50 strelcev iz Hrvaškein Slovenije): 1. Kovinar Ormož 1106krogov, 2. Gančani 1089, 3. Škofja Loka1085; posamezno: 1. Matija Topolnjak(Sloboda, Hrvaška) 376, 2. Marko Škegrl(Škofja Loka) 373, 3. Stiven Vočanec(Kovinar Ormož) 369; ženske: 1. PetraVednik (Kovinar Ormož) 374, 2. TamaraČerni (Gančani) 364, 3. Vesna Mele (TSOOrmož) 360. (F. H. M.)TrapFinale lige 2010, Nova Gorica: 1. TK IlirskaBistrica 322, 2. SD Štefana Kovača M.Sobota 316 (Denis Pojbič, Boštjan Maček,Evgen Pap), 8. ŠSD Radgona 263. (T. G.)ŠahDržavna mladinska liga, Rogaška Slatina(9 ekip): 1. ŠK Ig 21, 2. Radenska Pomgrad(1. Matej Titan 2,5/3, 2. Boris Markoja5/8, 3. Nino Cmor 3,5/8, 4. JernejSkuhala 6,5/8, 5. Luka Skuhala 3/5.Fotografiji Nataša JuhnovAvstrijec Sabitzer na kolesu tik pred nevihtoNiti nočno neurje gani moglo ustaviti»Ta dirka je bila najtežja v mojem življenju,česar ne bi privoščil nikomur, anaprej me je gnala moja res dobra ekipa.Ponoči se je razbesnela nevihta s hudimvetrom, ki je onemogočala hitrejšovožnjo na kolesu, poleg tega je bilacesta razmočena in nevarna za padce.Zato nisem preveč tvegal, ampak semse odločil za previdnejšo vožnjo, da sene bi poškodoval. S tem pa sem sevedamočno zaostal za svojim lanskim svetovnimrekordom, ki sem ga dosegel natej progi,« je na cilju dvojnega ultratriatlonaza svetovni pokal v Bakovcih dejalsrečni zmagovalec, še ne 33-letni SlovenecPeter Sajevec iz Dolenjskih Toplic,zaposlen v Slovenski vojski, član vojaškereprezentance, ki se je s triatlonom začelukvarjati leta 1990, že tri leta poznejepa je postal državni prvak.Tokrat je za 7,6 km plavanja (2;02:53)v Soboškem jezeru, 360 km kolesarjenja(11;17:25) na progi do Bakovec in 84,4km teka (8;23:45) po asfaltirani krožnipoti potreboval 21 ur 44 minut in 4 sekunde.To je za več kot dve uri slabše odnjegovega lanskega rekorda. Kljub temuje že na začetku prevzel vodstvo in dalečza sabo pustil vso konkurenco. Drugije bil Avstrijec Heinz Sabitzer (25 ur, 20minut in 7 sekund), tretji pa Hrvat DarioIvanagić (26 ur, 28 minut in 43 sekund).Sledita Daniel Meier (Švica), 28;12:43, inWayne Kurtz (ZDA), 28;37:01. Kot edinaženska je nastopila Čehinja Sharka Kolbova(31;11:59), ki je za sabo pustila tudiAmatersko DP v pospešenem šahu,Laško (50 igralcev): 1. Hinko Jazbec (Trbovlje)7,5, 9. Lea Števanec iz Rankovec(ŠS Tomo Zupan Kranj) 6. HitropoteznoDP (76 igralcev): 1. Luka Lenič 12 točk iz13 partij, 7. Denis Gjuran, 9. Aleš Lazarml., oba 8,5, 13. Boris Kovač (vsi RadenskaPomgrad) 8. Ekipno (15): 1. Podpeč27, 6. Radenska Pomgrad 19. (M. J.)KarateMednarodni turnir kadetinj v katah,Grado v Italiji: 1. Silvija Rajnar (KK M.Sobota).Radgonski Shotokan karate klub jeob pomoči občine ob Ruški koči na Pohorjuizvedel projekt »Hura prosti čas –športni tabori«, namenjen vsem, ki želijopreživeti počitnice športno v naravi.Športnega tabora so se udeležili mladi izG. Radgone, Benedikta in Lovrenca naPohorju. Program sta vodila glavni trenerArnold Skuhala in inštruktor BorisMauko. (M. J.)Golf10. mednarodni turnir v M. Toplicah: 1.Srečo Belec in Vanja Bransberger v brutotočkah ter Franc Maučec in VeronikaHočevar (vsi GK M. Toplice) v neto točkah.(T. G.)Športni ribolovLiga mladih RD G. Radgona – skupno: 1.Niko Čeh (Črešnjevci) 16.380 g, 2. AlešSovec (Orehovci) 6.320 g, 3. Sašo Sovec5.790 g. (O. B.)KonjeništvoAlbos MS z voznikom Mitjo Slavičem(KK Ljutomer) je zmagovalec državnegaprvenstva za 3-letne kasače, ki je bilo nahipodromu v Ljubljani. Drugi je bil klubskikolega Janko Sagaj s konjem F Sasi(oba s časom 1:22,0). Dvojno zmago pa jedva moška tekmovalca. Nadvse zadovoljenje bil tudi predsednik organizacijskegaodbora Andrej Šajnovič, ki je ves časskrbel za izvedbo zelo zahtevnega projekta.»To, kar so ponoči doživeli tekmovalci,je vrhunec zmogljivosti človeškegatelesa. Kljub temu ni bilo nobenih padcevin poškodb. Vso noč smo imeli angažiranihpribližno 60 ljudi v različnihkombinacijah. Bili smo maksimalno dobropripravljeni na vremenske razmere,ki za tekmovalce niso bile ugodne. Veselpa sem tudi precejšnjega odziva gledalcevob progi. Ker je mednarodna triatlonskazveza naklonjena temu projektuv Bakovcih, nameravamo tudi prihodnjeleto pripraviti podobno tekmovanje.«Milan Jeršedosegel Mirko Babič, in sicer z Melisso vdirki za 2-letne kasače (1:22,6) in Meggyza 3- do 14-letne kasače (1:19,0). Drugasta bila Loris M (Andrej Antolin) in Inter(Dušan Zorko), tretji pa Isar (Primož Slavič),Franja NMK (Janko Sagaj) in LadyDee (Marko Slavič ml.).Spominska dirka Jurija Levičnika vŠentjerneju: 1. Jon GL (Tomaž Zakrajšek)1:18,3; dirka 3- do 14-letnih kasačev:1. Private Cadillac (Janko Sagaj, oba KKLjutomer) 1:20,0. (M. J.)OdbojkaPrijateljska tekma, M. Sobota: GalexMir – reprezentanca Japonske 3 : 2. Največtočk (33) je dosegel Tomaž Horvat.Okrepitvi Žiga Zupanc (Kamnik) in MilanMijalković (Srbija) sta prispevala 13oz. 7 točk. Povratna tekma v Mariboru:reprezentanca Kameruna – Galex Mir 3: 2. (T. G.)Na enotedenskih pripravah v Radencihso bile mlade odbojkarice zamejskegakluba Bor iz Trsta, ki so v minulisezoni zasedle tretje mesto v tržaški kadetskiligi. Pod vodstvom trenerjev MitjeGombača in Saša Smodlaka je treniralo12 mladih deklet, ki so imele izvrstnerazmere za vadbo. (O. B.)Športno modelarstvoSvetovni pokal radijsko vodenih jadralnihmodelov v kategoriji F3J, Trnava naSlovaškem (64 tekmovalcev), mladinci:2. Metod Meolic (MK Ftič Mlajtinci), ki jebil v absolutni kategoriji 13. in je za enomesto zgrešil finale. (M. J.)Vlečenje vrvi16. prvenstvo Občine Tišina v Rankovcih(11 moških in 9 ženskih ekip): 1. Tropovci,2. Rankovci, 3. Murski Petrovci; ženske: 1.Rankovci, 2. Krajna, 3. Petanjci; skupnoza prehodni pokal občine: 1. Rankovci, 2.Tropovci, 3. Sodišinci. (M. J.)

22 | Vestnik | 2. septembra 2010 športwww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siPrisrčna dobrodošlica za mlado olimpijko Urško Potočnik»Nisem pričakovalatakšnega sprejema!«Torta za njen 17. rojstni dan – Čestitk ni manjkalo – Ponosni so vsiV Radomerju, od koder je doma judoistkaUrška Potočnik, ki je na nedavnih prvihmladinskih olimpijskih igrah v Singapurjuprejela bronasto medaljo, je bilov nedeljo popoldne zelo živahno. Športnazveza Ljutomer, Občina Ljutomer inKrajevna skupnost Železne Dveri so jipripravile prisrčen sprejem. Pred gostiščemStari hrast se je zbrala množica krajanov,ki so ji prišli čestitat za njen velikiuspeh in nedavni 17. rojstni dan. Zato nimanjkala niti torta. Napisi »Pozdravljenaolimpijka! Ves svet je spoznal pogumnoPrlečko!«, zastava Republike Prlekije,številni aplavzi, slovesni prelet letala inmotornega zmaja ter glasbena spremljavapa so še dodatno prispevali k res enkratnemurazpoloženju. Najprej je izrekelbesede zahvale predsednik Krajevneskupnosti Železne Dveri Marjan Pihlar,za njim pa ljutomerski župan in poslanecv državnem zboru Franc Jurša. Izrazilje ponos nad dosežkom mlade tekmovalke,lanske evropske kadetske prvakinje,in njenim trenerjem Alešem Vrbančičem,ki je koval pot do teh dosežkov. Zato si boljutomerska občina prizadevala zagotovitiustrezne razmere za razvoj vrhunskegašporta. Ob tej priložnosti je županFranc Jurša izročil Urški Potočnik ovojnicos 500 evri, njenemu trenerju AlešuVrbančiču pa monografijo in darilnibon za 200 evrov. Dobrim željam so sepridružili tudi predsednik TVD PartizanLjutomer – v okviru katerega deluje tudi30. rekreativni kolesarski maraton Tri srca 2010Najštevilnejšo ekipo je imel KK TondachDragutin Vadlja se je pripeljal kar iz Hrvaške – Skupno 821 kolesarjevJubilejnega, že tridesetega rekreativnegakolesarskega maratona Tri srca 2010v organizaciji Kolesarske sekcije ŠD Radencise je ob lepem vremenu udeležilokar 821 kolesarjev (lani 803), čeprav sojih organizatorji pričakovali še več.Kolesarji so imeli na voljo tri proge:maraton Tri srca – 70-kilometrsko progopo Radgonsko-Kapelskih goricah (sedemvzponov), srednje zahtevno progoTri srca brez mehurčkov v dolžini 54 kilometrov(štirje vzponi) in mali maratonProga kolesarskega maratona je potekala po lepem naravnem okolju.Urška Potočnik in njen trener Aleš Vrbančič spet domav dolžini 27 kilometrov. Kolesarji z vplačanostartnino so po prihodu na cilj dobilitopli obrok, napitke Radenske, kopalnobrisačo Svilanit Oaza, spominsko medaljoin vstopnico za kopanje v ZdraviliščuRadenci s polovičnim popustom.Na prireditvi je sodeloval tudi AndrejHauptman, slovenski športnik leta 2001in dobitnik prve medalje za slovenskokolesarstvo na svetovnih prvenstvih.Pokale so prejeli najstarejša udeleženca77-letna Jožica Petelinšek in 84-letnijudo sekcija – Rajko Mlinarič, podpredsednikJudo zveze Slovenije Ernest Tramšekin predsednik Športne zveze LjutomerAlojz Vogrinec, ki sta Urški Potočnikpredala priznanji.»Nisem pričakovala takšnega lepegasprejema v domačem kraju. Zato se bompotrudila, da bom tudi v prihodnje razveseljevalasvoje privržence. Najprej pabom morala pozdraviti poškodbo kolena,ki sem jo staknila na mladinskih igrah vSingapurju,« je dejala Urška Potočnik, kise je z bronasto medaljo zapisala ne le vanale lokalnega, ampak tudi slovenskegašporta.Milan JeršeSilvo Škapin ter najštevilnejše ekipe KKTondach s 45 udeleženci, ŠD »Arcont«Gornja Radgona z 41 in KK Ravne na Koroškems 23 kolesarji. Pokal za posebnedosežke je prejel kolesar Dragutin Vadlja,ki se je na maraton pripeljal iz kar80 kilometrov oddaljenega Trnja na Hrvaškem.Podeljenih je bilo čez sto praktičnihnagrad srečelova, med njimi športnokolo Treking, ki ga je prejel PeterŠprogar iz Tinja pri Sl. Bistrici.D. M.Fotografija Milan JeršeFotografija Dani MaukoPNLŠalovci predRakičanomSlab začetek Črenšovec2. krog: Gančani – Hodoš 1 : 0, Črenšovci– La Storia Hotiza 1 : 2, Bogojina– Virs Bistrica 4 : 2, Dobrovnik – Rakičan0 : 1, Kema Puconci – Petišovci4 : 0, Bakovci – Ljutomer 1 : 1, Šalovci– Turnišče 2 : 1.Pari 3. kroga: Turnišče – Gančani,Ljutomer – Šalovci, Petišovci – Bakovci,Rakičan – Kema Puconci, Virs Bistrica– Dobrovnik, Hotiza La Storia –Bogojina, Hodoš – Črenšovci.Šalovci 2 0 0 5 : 1 6Rakičan 2 0 0 4 : 2 6Ljutomer 1 1 0 4 : 2 4Hotiza 1 1 0 3 : 2 4Kema 1 0 1 5 : 3 3Dobrovnik 1 0 1 3 : 1 3Bogojina 1 0 1 6 : 5 3Turnišče 1 0 1 3 : 3 3Bistrica 1 0 1 4 : 5 3Gančani 1 0 1 1 : 3 3Bakovci 0 1 1 2 : 3 1Hodoš 0 1 1 1 : 2 1Črenšovci 0 0 2 2 : 4 0Petišovci 0 0 2 0 : 7 0Mali nogometSuhi VrhnadigralVidemV mednarodni veteranskiligi favorita v ospredju2. krog PL: Nemčavci – Bulls Apače 6: 3, Videm G-Pri Maji – Suhi Vrh 6 :14, Mladi Odranci – Bakovci 6 : 1, InterČrenšovci – Meteor Melinci 7 : 4,Trnje – Old Boys M. Sobota 3 : 1, Kamenci– Večeslavci 5 : 3, prosta LissaDokležovje. Vrstni red: Suhi Vrh, InterČrenšovci in Trnje po 6.1. krog TA: Pertoča – Hrabri miškiSerdica 5 : 8, Lakoš – Inter Dolič 2 :1. 1. krog AA: Lipovci – Bangladeš M.Sobota 2 : 2, Beltinci – Panonska 2 : 3,Turnišče – Mura-Krog 1 : 1, Piko Ropoča– NK 13 M. Sobota 1 : 10, Krašči09 – Odranci 1 : 3, Rakičan – Slovan M.Sobota 4 : 0.1. krog KMN Puconci, skupina A:Breza – Puževci 3 : 2, Šalamenci – Izvir2 : 2, Prosečka vas – Strukovci 2 :3, Košarovci – Vaneča 8 : 5, Vidonci –Vadarci 4 : 2, Pečarovci – Mačkovci 2: 2. Skupina B: Lemerje – Dankovci 5: 1, Poznanovci – Dolina 3 : 2, Beznovci– Otovci 1 : 4, Skakovci – Zenkovci6 : 3, Bodonci – Radovci 2 : 1, Torpedo– Triglav 7 : 0, Zvezda – Moščanci nibilo odigrano.2. krog mednarodne veteranskelige: Stanjevci – Srebrni breg 7 : 4,Tromejnik Oldys – Mühlgraben 4 : 0,All Stars Monošter – Šulinci 14 : 2, G.Senik – Večeslavci 2 : 1, Slovenska ves– Grad 5 : 0, prosti G. Slaveči. Vrstnired: All Stars Monošter in Slovenskaves po 6.2. krog veteranske lige MS: Černelavci– Čarda 4 : 6, Nemčavci – Noršincipreloženo, Rogašovci – Borejci 12 :3, Mladost Pertoča – Bakovci 3 : 6, OldBoys – Dokležovje preloženo, Rakičan– Sebeborci 7 : 2. Vrstni red: Rogašovci6, Old Boys, Cankova po 3.M. J.1. krog pokalaLe lendavskaNafta se jeprebila naprejIzpadli Mura 05, Hotiza,Tromejnik in BistricaBrda – Nafta 2 : 4 (1 : 2, strelci: Vassiljev2, Vinko, Kokol), Zavrč – Mura 05 4 : 3(0 : 2, strelci: Bohar, Sprečo, Ramšak),Tromejnik G-Kalamar – Rudar 1 : 3 (1 :1, strelec: G. Bokan) po podaljšku, HotizaLa Storia – IB Interblock 0 : 4 (0 : 2),Virs Bistrica – Aluminij 2 : 4 (2 : 2, strelca:Kolarič, Zver) po podaljšku, Malečnik– Domžale 1 : 4 (1 : 4), Labod Drava– Roltek Dob 2 : 4 (0 : 2), Epic Eco Postojna– Triglav Gorenjska 0 : 3 (0 : 1),Dravinja Kostroj – Garmin Šenčur 1 : 0(1 : 0), Vratko Dogoše – Primorje 0 : 4 (0: 1), Krka – Ah Mas Tech 2 : 5 (1 : 5), Krško– CM Celje 1 : 2 (0 : 1).Selektor slovenske nogometne reprezentanceMatjaž Kek je za kvalifikacijskotekmo za EP s Severno Irsko, ki bojutri zvečer v Mariboru, vpoklical tudiDareta Vršiča iz Segovec pri Apačah, kije trenutno brez kluba. Med kandidati zanastop v mladi reprezentanci, ki se bo vkvalifikacijski tekmi za EP v Velenju pomerilaz Belgijo, pa sta igralec Hita GoriceGregor Balažic iz Murske Sobote inLendavčan Mitja Novinič (Milan).Zadnja kvalifikacijska tekma ženskihreprezentanc za SP 2011 v Nemčiji: Finska– Slovenija 4 : 1 (Mateja Zver). V slovenskivrsti, ki je zasedla četrto mesto,sta bili še Tanja Vrabel in Staša Špur(Pomurje Beltinci).Prijateljska tekma v Sombotelu, U-17:Madžarska – Slovenija 1 : 3 (Mitja Lotrič2 zadetka, igral še Tomi Golob, obaMura 05).Po zadnjih tekmah 1. kroga pokalaMNZ Lendava (Kobilje – Polana 4 : 0,Nedelica – Zvezda Dolina 2 : 0, PanonijaGaberje – Nafta veterani 5 : 2) so izžrebalipare 2. kroga, ki bo na sporedu 8.septembra: Panonija – Čentiba, Nedelica– Graničar, Kobilje – Črenšovci, VeteraniTurnišče – Petišovci, Dobrovnik– Hotiza, Mostje Turnišče, prost Virs Bistrica.Še polfinale mladinskega pokala:Turnišče – Nafta 6 : 5 po enajstmetrovkahin Hotiza – Virs Bistrica 4 : 3.2. krog MNL Lendava: Nafta veterani– Čentiba 2 : 2, Graničar – Mostje 1 : 1, Kobilje– Veterani Turnišče 4 : 2, Renkovci– Olimpija Dolga vas 3 : 1, Žitkovci – Kapca3 : 3, Polana – Nedelica 1 : 2, Panonija –Zvezda Dolina 6 : 0. Vrstni red: Nafta veterani,Čentiba, Graničar in Mostje po 4.1. krog 1. MNL M. Sobota: Pušča –Roma 4 : 1, Dokležovje – Serdica Kl. Šinko3 : 1, Permanens Beltinci – Cven 4 : 1,Lesoplast Križevci – Aqua Ižakovci 3 : 1,Apače – Lipa 2 : 0, Slatina – Tišina 4 : 1.1. krog 2. MNL M. Sobota: Goričanka –Radgona 1 : 1, Bratonci – Bel-Teh Čarda2 : 0, Rotunda – Cankova 2 : 1.M. J., F. H. M., F. B.Mladinski nogometMurini kadetiza zdaj drugiKar deset zadetkovdeklet Pomurja Beltinci3. krog 1. SML: IB Interblock – Mura 054 : 1 (T. Pavel). Vodi IB Interblock (9), 14.Mura 05 (0). 3. krog 1. SKL: IB Interblock– Mura 05 2 : 2 (Slana, Golob). Vodi Dravogradpred Muro 05 (oba po 7 točk).1. krog dekleta U-17: Pomurje Beltinci– Cirkulane 10 : 0 (Antolin 6, Rogan, Marič,Kozar, Duh). 4. krog U-14 vzhod: Mura05 – Dravograd 2 : 0, Simer šampion –Tehnostroj Veržej 1 : 0. Vodi Maribor (12),4. Mura 05 (9), 15. Tehnostroj Veržej (0).3. krog 2. SKL vzhod: Aha Emmi Bistrica– Ljutomer 3 : 0, Dravinja – Nafta 1 : 1,Tehnostroj Veržej – Krško 0 : 1. Vodi AhaEmmi Bistrica (9), 2. Nafta (7), 6. TehnostrojVeržej (4), 13. Ljutomer (1).M. J.

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sišport2. septembra 2010 | Vestnik | 23Teniški center Radenci prizorišče turnirja Junior Open 2010Iva Gabor do četrtfinala dvojic3. SNL vzhodGrad in Čardapod vrhomMočna mednarodna konkurenca deklet in fantov do 12 let iz osmih evropskih držav»Po uspešno izpeljanem februarskemmednarodnem turnirju za dekleta infante do 18. leta nam je mednarodnateniška organizacija Tennis Europe,ki ima sedež v Švici, dala zeleno lučza organizacijo tovrstnega turnirja.Lahko se pohvalimo z visoko udeležbo44 dečkov in 44 deklet iz Rusije,Hrvaške, Srbije, Avstrije, Madžarske,Italije, Romunije in Slovenije. Pri temsem ugodno presenečen, da so iz večineteh držav prišli najboljši igralciin igralke v tej starostni kategoriji. Toje za ta turnir, ki je bil prvič organiziranv Radencih, zelo dober znak,« jepovedal direktor turnirja Jernej Jakopina.Nekaj tekem so odigrali tudi vMurski Soboti.Sicer pa je v množici mladih igralcevnastopilo kar 60 Slovencev in Slovenk,med njimi dva iz Pomurja. Prifantih je sodeloval Timotej Starčič izRadenec, ki ga je že v 1. kolu premagalMiloš Radenković iz Srbije. Rezultat6 : 0 in 6 : 0 kaže, da naš tekmovalecni našel pravega orožja zatekmeca. Uspešnejša je bila Iva Gaboriz Kroga, članica Teniškega rekreacijskegakluba Ten šport, ki jemerila moči v dveh konkurencah –posamični in v dvojicah. V 1. kolu jebila prosta, v 2. kolu pa je po dokajizenačenem dvoboju v treh nizih (0: 6, 7 : 5, 5 : 7) izgubila s Karin Kresaliz Kopra. V dvojicah je igrala v navezis Koprčanko Ulo Lakoseljac Šavron.Najprej sta premagali dvojicoDomanjko-Skolaris, v četrtfinalu paizgubili s Sašo Klaneček (ŽTK MB) in1. SNL – preobrat v CeljuLendavčani vztrajajo pri vrhuBenko in Vinko režiserja pomembne zmage v AreniPetrol – Dobili kar sedem rumenih kartonovStadion Arena Petrol v Celju, 300 gledalcev,sodnik Dragoslav Perič (Kranj).Strelci: 1 : 0 Štraus (6, 11 m), 1 : 1 Benko(32), 1 : 2 Filipovič (45), 2 : 2 Bezjak (54),2 : 3 Vinko (80), 2 : 4 Kokol (94). Rumenikartoni: Klun; Caban, Filipovič, Matjašec,Lesjak, Bečiri, Dvorančič, Čeh.Rdeč karton: Gobec (82).CM Celje: Mujčinović, Golub (Kačičnik,47), Klun, Brezič, Popovič (Zajc,47), Bezjak, Mijatović, Gobec, Močič,Rep, Štraus.Nafta: Murko, Matjašec, Lesjak, Caban,Bečiri, Čeh, Buzeti, Vassiljev, Benko(Dvorančič, 81), Vaš (Filipovič, 19),Vinko (Kokol, 89).Domačini so povedli dokaj hitro. Cabanje na nedovoljen način prekinil napadgostiteljev, ki so izkoristili enajstmetrovko.Strelec Štraus bi lahko le štiriminute pozneje rezultat povišal, vendarje bil za las prekratek. Tudi v nadaljevanjutekme so bili Celjani več pri žogi,toda izenačili so Lendavčani. Nevarnopodajo Vassiljeva je dobro sprejel Matjašec,Benko pa je akcijo sklenil s silovitimstrelom. Isti igralec je bil v 39. minutisam pred vratarjem Mujčinovićem, vendarje bil ta s spretnim posredovanjemuspešnejši. Je pa klonil v sodnikovemPetek, 3. septembra: 2. memorial Saša Fajsa.Organizator: ŠK Triglav Predanovci.Informacije: 041/769-528.Več informacij o prireditvah in vadbi nawww.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišetesvojo prireditev ali vadbo.Finalisti z direktorjem turnirja Jernejem JakopinoMaribor 5 1 0 14 : 2 16Domžale 5 1 1 10 : 3 16Nafta 5 0 2 13 : 10 15Koper 3 1 3 9 : 8 10Gorica 2 2 3 10 : 12 8Rudar 2 2 3 7 : 10 8Triglav 2 2 3 7 : 14 8Celje 1 3 3 12 : 13 6Primorje 1 2 4 12 : 14 5Olimpija 0 2 4 6 : 14 2podaljšku, ko je Filipovič lepo podajoVassiljeva spremenil v zadetek.Gostitelji so izenačili na začetku drugegapolčasa, ko je Bezjak žogo preusmerilv gostujočo mrežo. Deset minutpred koncem tekme je Vinko znova povedelgoste v vodstvo. Stekel je v kazenskiprostor in zadel v polno. Minutopozneje je moral zaradi drugega rumenegakartona iz igre Gobec. Kokol, kije zamenjal Vinka, je v četrti minutisodnikovega podaljška postavil končniizid. Med tremi obrambnimi igralcidomačih se je dobro znašel in pravočasnostreljal na vrata.Olimpija tone vse globlje7. krog: CM Celje – Nafta 2 : 4 (1 : 2),Domžale – Hit Gorica 1 : 0 (0 : 0), Triglav– Rudar 1 : 0 (0 : 0), Luka Koper –Maribor 0 : 1 (0 : 0), Primorje – Olimpija5 : 1 (1 : 0). Pari 8. kroga: Nafta – Rudar(petek, 10. septembra, ob 20. uri), HitGorica – Triglav Gorenjska, Olimpija –Domžale, Maribor – Primorje, CM Celje– Luka Koper.Feri Horvat M.1. SŽNLPomurke izgubile derbiKrka upravičila vlogo največjih favoritinj1. krog: HV Tour Slovenj Gradec – PomurjeBeltinci 5 : 2 (3 : 2; Vrabel, Antolin), RudarŠkale – Velesovo Kamen Jerič 5 : 1 (2: 1), Krka – Jevnica 6 : 0 (2 : 0), Maribor –2. SNL – Mura 05 brez zmageŠe drugi poraz črno-belihVodi Aluminij – Sobočani na predzadnjem mestu4. krog: Aluminij – Mura 05 3 : 0 (0 : 0),Roltek Dob – IB Interblock 2 : 3 (0 : 2),Garmin Šenčur – Šmartno 1928 7 : 3 (3 :1), Bela krajina – Dravinja Kostroj 2 : 2(1 : 0), Krško – Labod Drava 0 : 4 (0 : 1).Pari 5. kroga: Mura 05 – Garmin Šenčur(nedelja ob 17. uri), Dravinja Kostroj –Aluminij, IB Interblock – Krško, Šmartno1928 – Roltek Dob, Labod Drava –Bela krajina.Blažko Tratnik (Ljubljana) z 0 : 6, 2 : 6.V finalu fantov je slavil edini SlovenecGrega Kokalj iz Litije, ki je gladkopremagal Madžara Mateja Valkuszas 6 : 3, 6 : 3, med dekleti pa MadžarkaFanny Stollar, ki je s 6 : 3, 5 : 7, 5: 2 (predaja) ugnala rojakinjo DalmoGalfi. Finale dvojic, fanti: Amadej Goručan(Celje)-Sven Lah (Ptuj) – AkuszTorman-Mate Valkusz (oba Madžarska)3 : 6, 7 : 5, (7 : 10); dekleta:Zala Dovnik (ŽTK MB)-Anette Ščulac(Maja) – Fanny Stollar-Dalma Galfi(Madžarska) 7 : 6 (5), 5 : 7, (6 : 10).Milan JeršeDornava 3 : 0 (2 : 0). Pari 2. kroga: PomurjeBeltinci – Maribor, Jevnica – Dornava,Velesovo Kamen Jerič – HV Tour SlovenjGradec, Krka – Rudar Škale.Aluminij 3 1 0 13 : 4 10Šenčur 3 0 1 16 : 9 9Dravinja 2 2 0 5 : 3 8Drava 2 1 1 7 : 3 7Krško 2 0 2 3 : 5 6Interblock 1 2 1 6 : 6 5B. krajina 1 2 1 3 : 5 5Dob 0 2 2 5 : 8 2Mura 05 0 2 2 1 : 5 2Šmartno 0 0 4 3 : 14 0Kmetec pokopal upeŠportni park v Kidričevem, 200 gledalcev,sodnik Aleksander Likič (LJ). Strelci:1 : 0 Kmetec (48), 2 : 0 Kmetec (63), 3 : 0Vračko (70). Rumeni karton: Rešek.Aluminij: Bratušek, Topolovec, Bingo,Krajcer, Bajlec, Rotman, Kmetec (Vračko,65), Režonja, Djokić, Rešek (Pranjić,59), Medved (Breg, 53).Mura 05: Radan, Kous, Slavič, Ramšak,Kek (J. Janža, 59), Bohar (Gruškovnjak,69), Kouter, Kovač (Bencak, 59),Smodiš, E. Janža, Sprečo.Tekmo so podjetneje začeli domačini,ki so imeli priložnosti v 6. in 13. minuti,vendar je bil Radan, ki se je kot posojenivratar Maribora vrnil v soboško moštvo,vedno na pravem mestu. V 17. minutije prvič zagrozil Sprečo. Isti igralecje tri minute pozneje iz ugodnega položajastreljal tik nad desnim zgornjimkotom Bratuška. Pred koncem prvegapolčasa je imel idealno priložnost zavodstvo Kmetec, ki se je rahlo z desnestrani znašel sam pred Radanom, vendarje streljal mimo daljše vratnice.Šele v začetku drugega polčasa so domačinivendarle uspeli premagati soboškegavratarja Radana. To je kar dvakratuspelo Kmetcu, Vračko pa je potrdilzmago domačih.M. J.Fotografija Borut DereaniVisoka zmaga Odranec2. krog: Tromejnik G-Kalamar – Zreče0 : 0, Čarda – MU Šentjur 2 : 0, Odranci– Tehnostroj Veržej 7 : 0, Malečnik– Grad 0 : 4, Stojnci – Koroška Dravograd1 : 2, Paloma – Simer šampion 0: 0, Kovinar Štore – Aha Emmi Bistrica4 : 3.Pari 3. kroga: Tehnostroj Veržej– Kovinar Štore, Grad – Čarda, AhaEmmi Bistrica – Tromejnik G-Kalamar,Simer šampion – Odranci, KoroškaDravograd – Paloma, MU Šentjur– Stojnci, Zreče – Malečnik.Odranci ponižali VeržejIgrišče v Odrancih, 300 gledalcev,sodnik Gregor Gostenčnik (MB). Strelci:1 : 0 Zelko (31), 2 : 0 Horvat (30), 3: 0 Ivanič (49), 4 : 0 Žerdin (54), 5 : 0Zelko (73), 6 : 0 Tkalec (86), 7 : 0 Raduha(90).Odranci: Ščančar, Horvat, Jerebic(Gönc, 80), Zlatar, Ivanič, Raduha, Erjavec,Sreš (Tompa, 68), Žerdin, Zelko,Gostan (Tkalec, 61).Tehnostroj Veržej: Hozjan, Koder,Hodnik, Lugonjič, Gašperšič, D. Vinkovič(Sunčič, 80), Kaučič, M. Vinkovič,Marič, Da. Štrakl (Rogač, 80), Karnet(Do. Štrakl, 54).Zmaga ostala domaIgrišče v Martjancih, 200 gledalcev,sodnik Alen Borošak (Sp. Duplek).Strelca: 1 : 0 Z. Horvat (30), 2 : 0 Cipot(78). Rumeni kartoni: Mavrič, Gobec,Horjak.Čarda: Prša, G. Pavel, Zadravec, Kerčmar,Z. Horvat (D. Pavel, 65), Gjergjek(Kozic, 83), U. Pavel (Tompa, 75), Grah,Cipot, D. Krajnc, B. Horvat.Brez zadetkovIgrišče v Kuzmi, 300 gledalcev, sodnikBojan Tkalčič (MB). Rumeni kartoni:Nemec, Šnurer, Horvat; Černec,Flis.Tromejnik G-Kalamar: Škrbič, R.Kous, Nemec, Bukovec, Šnurer (Lepoša,79), G. Bokan, V. Horvat, D. Mešič,Čontala, Sukič (R. Bokan, 68), B.Kous (Gjureč, 58).Visoka zmaga Grada v gostehIgrišče v Malečniku, 50 gledalcev,sodnik Emir Huselja (Velenje). Strelci:0 : 1 Stošić (1), 0 : 2 Krančič (16), 0 : 3Fujs (72), 0 : 4 Krpič (87). Rumeni kartoni:Peša, Stančič; Recek, Baler.Grad: Nemec, Bernjak, Krančič, Baler,Benkič, Banfi, Stošić, Recek (Pucko,60), Fujs (Buček, 84), Kreft (Krpič,46), Šiško.Kovinar 2 0 0 7 : 3 6Grad 1 1 0 4 : 0 4S. šampion 1 1 0 3 : 0 4Čarda 1 1 0 2 : 0 4Paloma 1 1 0 2 : 0 4Dravograd 1 1 0 2 : 1 4Bistrica 1 0 1 9 : 4 3Odranci 1 0 1 7 : 6 3Malečnik 1 0 1 2 : 4 3Zreče 0 2 0 0 : 0 2Tromejnik 0 1 1 0 : 3 1Stojnci 0 0 2 1 : 5 0Šentjur 0 0 2 0 : 4 0Veržej 0 0 2 0 : 9 0VESTNIK lahkokupite tudi na večinipošt v Pomurju.www.pomurje.si

24 | Vestnik | 2. septembra 2010 dobro je vedetiwww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siBosonogi otrociOtroške nogice niso enake kot stopalaodraslih. Pravzaprav se otroškastopala razvijajo vse do zgodnjepubertete. Starši morajo zato še tolikobolj paziti, kakšne čevlje obujejo svojimotrokom. Nepravilna obutev lahkonamreč trajno poškoduje stopala.Čedalje več je staršev, ki zagovarjajo,da njihov otrok čim več hodi bos. Hojabrez čevljev naj bi tudi krepila mišicein vezi, prav tako pa naj bi se povečalamoč narta.Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnostiAntibiotiki inodpornost bakterijKo je leta 1929 Fleming odkril penicilin, je človeštvozačelo suvereno premagovati okužbe z bakterijamiPogosta hoja z bosimi nogami otrokomše omogoči, da se njihova stopalarazvijejo v naravni obliki, ne da bi jihpri razvoju ovirali neprimerni čevlji.Seveda pa je nemogoče, da bi otrociv mestih nenehno hodili bosi. Staršinaj bodo zato pozorni, da bodo izbraliudobne, široke, lahke in fleksibilnečevlje, ki ne bodo ovirali razvojaotrokovih stopal.Z odkrivanjem novih antibiotikov jekazalo, da bo vojna kmalu dobljena.A optimizem ni trajal dolgo. Pojavileso se bakterije, ki jim določeni antibiotikiniso škodovali. Strokovnjakiso začeli govoriti o rezistenci - pojmu,s katerim označujemo odpornostbakterije proti določenemu zdravilu(antibiotiku). Da bi se lahko uspešnobojevali z bakterijami, je bilo treba iznajtinovo orožje – farmacevtska industrijaje proizvajala nove antibiotike.A tudi ti niso ostali nepremagljivi.Zadnje čase se zdi, da se bakterijamuspeva prilagajati hitreje, kot znanstvenikiiznajdejo nove učinkovineproti njim. Tako smo se že skorajdanavadili na MRSA (Methicillin-ResistantStaphylococcus Aureus ali poslovensko proti meticilinu odporenStaphylococcus aureus). Gre za protimeticilinu (in tudi drugim antibiotikom)odporne bakterije, ki predvsemv bolnišničnem okolju pomenijo perečproblem, saj lahko v posebnihokoliščinah povzročijo resne okužbe(okužbo krvi, vnetje notranje plastisrčne stene, pljučnico), ki ogrožajoživljenje.Nazadnje je po Evropi in tudi Slovenijizaokrožila novica o »superbakteriji«.Pravzaprav gre za različne bakterije,ki jim je skupna odpornost protiantibiotikom. Strokovnjaki jih označujejoz NMD-1 (New Delhi metalo-βlaktamaza1). V sebi nosijo genski zapisza izdelavo encima, ki onesposobidoločene antibiotike. Večinoma so tagen našli v bakterijah (Escherichia coliin Klebsiella pneumonia), ki kažejo visokoodpornost proti večini antibiotikov.Dodatno skrb vzbuja dejstvo, dase novejši antibiotiki, ki so sicer učinkovitipri tej vrsti bakterij, zaradi prisotnostitega gena izkažejo za popolnomaneuporabne.Bakterije so v Evropi najprej opaziliv Veliki Britaniji (sicer prve primere želeta 2009), a so jih letos našli pri bolnikihže tudi v drugih evropskih državah,kjer je prišlo tudi do prve smrtne žrtve.Sicer pa bakterije z genom za NMD-1izhajajo iz južne Azije, natančneje izPakistana in Indije – od tod tudi delimena (New Delhi). Tudi večina okuženihprihaja s tega območja.Farmacevti lahko kot pomembenčlen zdravstvenega osebja prispevamok zmanjšanju nevarnosti pojavaodpornih bakterij. Lekarniški farmacevtiresda ne odkrivamo novih antibiotikov,lahko pa pripomoremok preudarni uporabi obstoječih tertako omejimo pojavljanje novih odpornihbakterij. K nastanku odpornostipomembno prispeva ravno nesmotrnauporaba antibiotikov. Zatose moramo vsi, ki smo vključeni v taproces, zavezati k odličnosti. Zdravniki,da bodo predpisovali antibiotikepo sprejetih strokovnih napotkih,lekarniški farmacevti, da bomo poudarjalipravilno uporabo, ter bolniki,da se boste navodil zdravnika in farmacevtadržali.Zelo pomembno je, da se antibiotikvzame, kot je predpisano; točno nauro (če je to pomembno) ter na pravilennačin (glede na obrok hrane). Farmacevtivas opozorimo, da se določenimantibiotikom učinek ob zaužitjudoločene hrane, pijače ali zdravil utegnespremeniti. Vse to torej vpliva naučinkovitost ter posredno lahko tudina pojav rezistence. Da bo antibiotikpopolnoma opravil s povzročiteljembolezni, je nujno odmerjanje ob predpisanemčasu. Če zdravljenje prekinemopredčasno, ker se že bolje počutimo,lahko prav tako naredimo precejškode, saj lahko pripomoremo k odpornostibakterij.Videti je, da živimo v času, ko želijomediji iz vsake zgodbe narediti senzacijo.Upam, da bomo tudi tokrat, kotob pandemiji nove gripe, lahko dejali:»Tresla se je gora, rodila se je miš.«Čeprav je bila zgodba o novi gripi deležnaprecejšnje negativne pozornosti,smem ugotavljati vsaj eno pozitivnostvar – ljudje so se poučili o načinupreventive pred tovrstnimi okužbami,ki najpogosteje poteka prek rok.Tudi superbakterija nam lahko da nekajpozitivnega – priložnost, da zdravstvoopozori na preudarno uporaboantibiotikov. Možnosti, da bi se ponovilazgodba s cepivi, tokrat zaradi večrazlogov praktično ni.Bojan Madjar, mag. farm.Dihanje zasprostitevDihanje je najpomembnejša telesnafunkcija, ki nas oskrbuje s kisikom,primarnim elementom, ki ga telopotrebuje za svoje delovanje. Dihanjeskozi nos je povezano s kozmičnimritmom vesolja. Ko odraščamo inpostajajo naravni biološki procesi vsehitrejši, se naša časovna usklajenost zvesoljem spreminja in se začne umikativsakdanjemu vrtoglavemu hitenju. Kodihamo skozi usta, vsrkamo sicer večzraka v manj časa, vendar ne napolnimopljuč. In tudi ko izdihnemo, ne izločimovsega ogljikovega dioksida iz pljuč.Čeprav je dihanje nagonska biološkafunkcija, največkrat dihamonepravilno. Najnaravnejši kanal zadih je nos. Drobne dlačice v nosnicahzrak pri prehodu skozi nosno votlinoprečistijo. Ob stiku z venami vnosnicah se zrak ogreje. Takšnodihanje sprošča živčevje, hkrati pa čistitelo z izločanjem ogljikovega dioksida.tečajnicaTečajnica Banke SlovenijeReferenčni tečaji ECB 31. 8. 2010(x enot nacionalne valute za 1 evro)Ameriški dolar USD 1,2680Bolgarski lev BGN 1,9558Hrvaška kuna HRK 7,2725Madžarski forint HUF 287,68Švicarski frank CHF 1,2935Turška lira TRY 1,9373Britanski funt GBP 0,8248Ta test ne bo odvečDopust ali nočna mora?Odgovarjajte hitro in spontanoJe dopust že za vami in ni bil takšen,kot ste si predstavljali? Ali je še predvami in se ga bojite zaradi občasnenapetosti doma? Naredite test in spoznaliboste, kdo je kriv za nesoglasja.Mogoče vi sami? Zato bo kot naročennaslednji test, na katerega velja odgovarjatihitro in spontano. Kot odgovork vsakemu vprašanju si pripišiteštevilke od 1 do 4. Ena pomeni, da ses trditvijo ne strinjate, 2, da se mordapod določenimi pogoji strinjate, 3,da se strinjate včasih, in 4, da se s trditvijov celoti strinjate. Nato seštejtetočke in ugotovite, v katero skupinospadate.Seštejte točke inpreberite rešitevVsako trditev označite s številkamiod ena do štiri. Tipi so trije: A, B in C.K vsakemu tipu sodijo določena vprašanja.Odgovori na številke 2, 4, 9, 11,14 in 16 spadajo k tipu A. Odgovori navprašanja 1, 3, 5, 7, 13 in 17 gredo k tipuB. Odgovori na vprašanja 6, 8, 10, 12, 15in 18 pa k tipu C. Seštejte točke. Spadatev tisto skupino, v kateri ste zbralinajveč točk.Tip ASte kot zrel sadež, ki čaka, da ga kdoobere. Verjetno je to vzrok vaših težavmed dopustom. Zdi se, da ogenjstrasti med vama počasi dogoreva in1. Potrpljenje ni moja močna stran.2. Povsod najdem ljudi, ki so mi zanimivejši od partnerja/-ice.3. Moje razpoloženje hitro niha – od navdušenosti do potlačenosti je majhen korak.4. Hrepenim po erotičnih spremembah.5. Odločanje in urejanje dopusta prepuščam partnerju.6. Na počitnicah si želim zabave in uživanja.7. Čeprav se partner trudi, pogrešam njegovo bližino.8. Med dopustom se nikoli ne zadovoljim samo z eno plažo.9. Med dopustom lahko zamižim na eno oko.10. Z veseljem preživim dopust tudi ob domačem bazenu.11. Verjetno bi lahko med dopustom skočil/-a čez plot.12. Zavestno berem samo lahko literaturo.13. Pogosto imam občutek, da se mi godi krivica.14. Med počitnicami vedno spoznavam zelo zanimive ljudi.15. Po letu trdega dela potrebujem samo sprostitev.16. Potrebujem dokazilo, da sem še privlačen/-a.17. Poleti nisem sposoben/-na sprejemati velikih odločitev.18. V tujih deželah mi je zelo pomembna udobna nastanitev.bi vam bila vsaka sprememba dobrodošla.Dobro premislite, ali bi mogočeprihodnji dopust preživela ločeno.Spoznali boste, kaj vam je v življenjupomembno. Včasih razdalja dela čudežein lahko prinese svež veter v vašerazmerje.Tip BSpadate med ljudi, ki si znajo otežitiživljenje. Mesece pred dopustom sanjateo njem v roza barvah, ki jih je vvsakdanjem življenju, tudi na počitnicah,nemogoče uresničiti. Razočaranjeje zagotovljeno. Svojega razočaranja neznate skriti. Pozabite na sanje in rajeporabite svojo energijo za ustvarjanjenormalnega odnosa, ki vam bo prineselzadovoljstvo in srečo.Tip CČe bi bilo po vašem, ne bi med dopustompočeli ničesar, samo dobro jedli,spali in pustili dušo in možgane,da tavajo po svoje. Dokler vam to dovoljujejo,ste srečni in zadovoljni in nemislite na spore.Če pa od vas zahtevajo, da spremenitepoložaj na plaži, da prestavitesvoje telo na drug konec mesta alipočnete kaj živahnejšega, postaneteneprijetni. Če imate energičnega partnerja(partnerico), ki bi rad kaj počelmed dopustom, je najbolje, da se žeprej dogovorita, kaj je kateremu dovoljenodelati v ednini in kaj bosta počelav dvojini. Samo to lahko reši vašdopust.Priredil Milan JeršeTenzijski glavobolČeprav ni tako boleč kot migrenskiglavobol, je lahko tudi tenzijskiglavobol nadležen. To vrsto glavobolaobčutimo kot stiskanje okoli glavein napetost v predelu senc, čela inobraza, lahko tudi vratu. Gre za milo dozmerno bolečino, ki pa se ne povečujeob telesni dejavnosti. Glavobol lahkotraja nekaj ur ali celo ves teden.Bolečina je stalna, a ne povzročaslabosti tako kot migrenski glavobol,povzroči pa nelagodje. Čeprav greza najpogostejšo obliko glavobola, kiprizadene okoli 70 odstotkov moškihin 90 odstotkov žensk, znanstvenikine poznajo natančnega vzroka zanastanek tenzijskega glavobola.Povzročajo ga lahko stres,pomanjkanje spanca, pa tudi močnasvetloba in nekatere vrste hrane.Nekateri ljudje ga začutijo tudi, če solačni ali če berejo pri medli svetlobi. Kozačutimo glavobol, je najbolje, da seuležemo v zatemnjeno sobo, globokodihamo in se sprostimo. Glavobol lahkopremagamo tudi z lahko vadbo alimeditacijo.

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sidobro je vedeti2. septembra 2010 | Vestnik | 25Prometni nasvetiVožnja po dvopasovnih krožiščihVedno je enkrat prvič – Tudi v Soboti smo dobili prvo dvopasovno krožno križiščeZakaj dvopasovno? Da bi bil prometskozenj še bolj tekoč, saj naj bi bila prepustnosttakega križišča večja. Pa ne naračun manjše varnosti ali večjega obremenjevanjaokolja. Ravno obratno. Zakajzmogljivost prvega dvopasovnegarondoja ni optimalno izkoriščena?Razlogov je več.- V vseh treh smereh so dokaj blizusemaforizirana križišča, kjer se bodokolone vozil ob prometnih konicah cikličnoustavljale.- Vse ceste, ki se stekajo v novo dvopasovnokrožišče, so enopasovne oz.S krožiščem dovečje pretočnostiprometa v mestuMurska SobotaFotografija Jože Verenimajo dva prometna pasova v eni smerina relativno kraki razdalji od krožišča.- Prometna signalizacija za prvovožnjo skozi krožišče ni najbolj razumljivain informativna. Na obvestilnihtablah bi lahko bil označen tudi drugiprometni pas. Na vpadnici pa še nerodnozakriva obvestilno tablo znak zaomejitev hitrosti.- Vozniki novo križišče še ne uporabljamoenako. Nekateri se ustavljajo ponepotrebnem, drugi izsiljujejo prednost,tretji se vozijo v napačni smeri,naslednji nepravilno informirajo drugevoznike o svojih namerah, nekateridivje prečkajo prometne pasove, velikopa se jih krožišča izogiba in tako ponepotrebnem obremenjuje druga križiščain ulice.Ko se približujemo s svojim vozilomkrožišču, je pomembno, če je večpasovno,pa še toliko bolj, da se pravočasnoodločimo, na katerem izvozu bomozapustili krožišče oz. da se pravočasnorazporedimo na optimalni prometnipas. Pri tem so nam v veliko pomoč obvestilnetable pred krožiščem.Vozilom, ki želijo zapeljati v krožišče,je s prometnim znakom odvzetaprednost, se pa ne zahteva ustavljanjev vsakem primeru. V krožišču je tudioznačena obvezna smer vožnje. Obvstopu morajo vsa vozila obvezno zavitidesno, zato smerokaza ni treba vključevati.Niti desnega, še manj pa levega.Desni smerokaz lahko uporabimože pri vhodu v krožišče le izjemoma,če bomo križišče zapustili že na prvemizvozu, ki je zelo blizu. Če bomo zapustilikrožno križišče že na prvem izvozu,se bomo v dvopasovno krožno križiščeobvezno vključili po zunanjempasu. Torej se bomo križišču že približevalipo desnem prometnem pasu.Levi oz. notranji prometni pas je namenjenvoznikom, ki nameravajo zapustitikrožišče na naslednjih izvozihali se želijo v krožišču polkrožno obrniti.Če seveda to ni s prometnim znakomprepovedano. Na ta način povečamokapaciteto oz. pretočnost takšnegakrižišča, zmanjšamo porabo goriva inpo nepotrebnem dodatno ne obremenjujemookolja.Če zapeljemo v krožišče po desnemprometnem pasu, bomo zapeljali vkrožišču na zunanji prometni pas. Šeprej bomo odstopili prednost vsemvozilom, ki bodo pripeljala po krožiščuz naše leve po zunanjem (našem)prometnem pasu, pa nimajo vključenegadesnega smerokaza, s katerim binas obveščala, da zapuščajo krožišče vsmeri, iz katere prihajamo. Če bomo vkrožišču uporabili notranji prometnipas, se moramo pred krožiščem pravočasnorazvrstiti na levi prometni pas.Prednost bomo odstopili vsem vozilom,ki pripeljejo z naše leve tako pozunanjem kot notranjem prometnempasu.Krožišče praviloma zapuščamo z zunanjega(desnega) prometnega pasu.Desni smerokaz bomo vključili, predenbomo zapustili krožišče, vendar neprej in ne pozneje, ko bomo odpeljalimimo »našega« predzadnjega izvoza.V primeru, da se vozimo po notranjemprometnem pasu, se bomo moralipravočasno razvrstiti na zunanjiprometni pas, da bomo lahko pravilnozapustili krožišče. Če bi vsi voznikidosledno uporabljali zunanji prometnipas za zapuščanje krožišča, bi se bilooptimalno prerazporediti z notranjegana zunanji prometni pas takoj, kobi se odpeljali mimo »našega« predzadnjegaizvoza. Zamenjavo prometnegapasu opravimo na najbolj varen načinza sebe in druge voznike. S pogledomv notranje in ustrezno zunanje ogledaloter s pogledom čez rame se prepričamo,da je prometni pas, na kateregaželimo zapeljati, prost. O svoji nameripravočasno obvestimo voznike za saboz ustreznim smerokazom. Če nam neuspe pravočasno zasesti zunanjegaprometnega pasu, se v krožišču nikakorne bomo ustavili. V tem primeruse bomo odpeljali še en krog.V dvopasovnem krožišču sta na izvozuv smeri BTC-ja prometna pasovamed sabo ločena s polno črto!V takem primeru smemo izjemomazapustiti krožno križišče tudi z notranjegaprometnega pasu. Vozil na zunanjemprometnem pasu ne bomo ovirali,saj ne morejo nadaljevati vožnje vkrožišču, ker jim to prepoveduje polnačrta. Tem vozilom, ki so na zunanjem(desnem) prometnem pasu in zavijejoiz krožišča v smeri BTC-ja, se prometnipas kmalu konča. Vozniki na levemprometnem pasu, ki vodi naprej,so dolžni spuščati voznike z desnegaprometnega pasu pred sebe po sistemuzadrge, torej izmenično. Z namenom,da ne bi prihajalo do nepotrebnihzastojev.Hkrati opozorilo voznikom, ki ne želijozapustiti krožišča v smeri BTC-ja! Vtem primeru morajo obvezno zapeljatipravočasno na notranji levi prometnipas. To lahko najbolje storijo s pravilnopostavitvijo (zasedbo levega prometnegapasu) že pred krožiščem ali pa vkrožišču, če jim bo prometna situacijato dovoljevala. V tem primeru pride vpoštev uporaba levega zunanjega ogledala,pogled čez levo rame in levi smernikazalec. Če so zamudili uvrstitev nalevi - notranji prometni pas, se bodomorali odpeljati v smeri BTC-ja. Se jepa enostavno polkrožno obrniti v novemkrožišču med Markišavsko, Noršinskoin Lendavsko ulico. Tako kotpovsod tudi v krožišču ni dovoljenoprečkati polne – neprekinjene črte!Pred vstopom v krožišče bomo odstopiliprednost tudi vsem pešcem inkolesarjem, ki bodo prečkali naš uvozpo prehodu za pešce oz. kolesarje. Enakobomo pozorni na kolesarje in pešcetudi, ko bomo zapuščali krožišče. Torejse bomo po potrebi tudi ustavili.Drugi udeleženci v prometu od naspričakujejo, da bomo upoštevali prometnapravila, da bomo strpni do njihovihnerodnosti, da jim bomo s povečanjemvarnostne razdalje omogočilivarno menjavo prometnih pasov, da jihne bomo spregledali, da jih bomo pravočasnoin pravilno obveščali o našihnamerah, navsezadnje pa, da jim bomos svojim nasmehom polepšali dan.Ali morda niso to tudi naša pričakovanja?Jože Veren, SPV MO Murska Sobotabesede modePoletje(še ne)odhaja»Brezhibno negovani ljudje so lepi neglede na ceno njihovega nakita. Čeniso čisti, ne bodo nikoli lepi,« je dejalAndy WarholSkrb za teloPoletje poskrbi, da si napolnimobaterije, a se hitro zgodi, da potrebujemododatno nego, saj sonce leredkim prizanaša. Najprej moramoposkrbeti za bistvene stvari: zazdrave lase, za lepo kožo in krepkemišice. Za zdravje so poleg pravilneprehrane pomembni še kopeli, ščetkanjetelesa in nekaj telovadnih vaj,nas vedno opozarjajo strokovnjaki.Dokler nismo skrbno negovani, nismopreveč svobodni. Verjeti moramo,da sonce ni krivo za razpokanlak na nohtih, za pretesna ali prevelikaoblačila, ustni zadah, porumenelezobe, umazane lase in podočnjake.Vse našteto nam lahko pokvari velikotrenutkov.Poletna oblačilaSvetla oblačila nikar še ne pospravimo.Poletja še ni konec in temnoobdobje jeseni in zime bo zadostidolgo. V svetlejših oblačilih se samisebi zdimo večji, pomembnejši inlažji.Izkoristimo poletno svetlobo, oblecimooblačila v naravnih tkaninah inz našega štedilnikaBučna juha800 g bučnega mesa, 80 g čebule, 2 strokačesna, 8 cl rastlinskega olja, sol, poper,mleta kumina, sveže vejice kopra, 10cl kisle smetaneOkras: prepražena bučna semena, kislasmetana, bučno oljeBučno meso narežemo na kocke.Čebulo drobno sesekljamo in jo naolju svetlo prepražimo. Dodamo bučnekocke, strt česen, na hitro prepražimoin takoj zalijemo z vodo. Juho začinimoin kuhamo na zmernem ognjudobrih 20 minut. Nato jo s paličnimmešalnikom spiriramo.Na koncu primešamo razmešanokislo smetano.Preden juho postrežemo, jo okrasimos prepraženimi bučnimi semeni,kislo smetano in bučnim oljem.Perutnina po grško600 g piščančjega fileja, 180 g domačeklobase za kuhanje, 8 cl oljčnega olja,100 g čebule, 120 g sveže rdeče paprike,250 g paradižnika, 120 g črnih oliv BK,sol, poper, rožmarin, jušna osnova zazalivanje, 10 cl belega suhega vina, sesekljanzelen peteršiljPiščančji file narežemo na drobnemedaljončke, ki jih začinimo. Svežozelenjavo očistimo, operemo in narežemona lističe. Klobase prav tako narežemona kolobarje.Na olju prepražimo pripravljenozelenjavo (paradižnik prihranimo zapozneje), dodamo piščančje medaljončketer jih prav tako prepražimo.Dodamo tudi narezane klobase in olive.Nazadnje dodamo paradižnik. Medpraženjem jed začinimo in po potrebizalivamo z jušno osnovo. Na koncujedi prilijemo vino in pred serviranjempotresemo s sesekljanimzelenim peteršiljem.Gratinirani peresnikiz brokolijem400 g peresnikov, slan krop, 200 g brokolija,200 g sira, 80 g masla, 50 g moke,15 cl mleka, sol, poper, muškatni oreščekDrugo: globok ognjevarni pekačPeresnike skuhamo v slanem kropu.Posebej skuhamo brokoli. Iz masla,moke in mleka naredimo bešamel, kiga začinimo. V pomaščen ognjevarnipekač stresemo odcejene kuhane peresnike,ki jim primešamo nacvetkankuhan brokoli. Vse skupaj prelijemo spripravljenim bešamelom in potresemoz nadrobljenim sirom. Pekač postavimov pečico, ki smo jo ogreli na185 °C, in pečemo do zlato rumenebarve. Nekoliko ohlajene gratiniraneperesnike poljubno narežemo in postrežemo.Korenčkovo-kumarična solata500 g svežega korenja, 500 g svežih kumar,sol, poper, sok 2 limon, oljčno oljepo okusu, sveže sesekljan zelen peteršiljZelenjavo operemo, očistimo inolupimo. Oboje narežemo na tankekolobarje in jih v solatni skledi narahlopremešamo. Solimo in popramo,pokapamo z limoninim sokom teroljčnim oljem. Narahlo zmešamo inrazdelimo v solatne skledice ter ponudimo.Kupa z breskvami in skuto500 g svežih breskev, 100 g sladkorja, 1vanilin, 400 g sveže, manj mastne skute,10 cl kisle smetane, 10 cl sladke smetaneza stepanjeDrugo: pecljati kozarci za kupeOkras: breskve, sveži listi melise, stepenasladka smetanaBreskve dobro operemo, razpolovimo,izdolbemo koščico in tanko olupimo.Breskovo meso narežemo nalističe. Položimo jih na ploščo ter posladkamo.Skuto pretlačimo in zmešamo s kislosmetano in stepeno sladko smetano.Skutni masi prilijemo tudi tekočino,ki se je nabrala pod breskvami.V steklene kozarce izmenično nalagamoplast narezanih breskev in skutnokremo. Kupe postavimo za nekajčasa na hladno.Pred serviranjem breskove kupe poljubnookrasimo z rezinami breskev,svežimi listi melise in stepeno sladkosmetano.Boštjan Režonja,kuhar v lendavskemhotelu Lipaše veter nam bo pihal na dušo. V takoprijetnih okoliščinah se zdi še iskanjesvojega sloga izjemno lahko. Sajvemo, da se vse začne s počutjem,razmišljanjem o tem, kaj smo in kajhočemo postati in kako želimo to doseči.Če začnemo pri svetlih poletnihoblačilih, nam ni treba razmišljati ozmernosti. Vsaj začetek ni preveč zapleten.Lahkoten korakPrava izbira čevljev lahko bistvenopripomore k celotnemu videzu kottudi slogu. Poletni korak je lahko romantičenkar bos, a usnje zares dajelep naraven okvir še tako vihravimoblačilom.Mojstrsko oblikovan čevelj, ki jelep za oko in lahek za nogo, je absolutnakombinacija. Glede na to, damoda ponuja veliko oblik usnjenihtrakov, ki se prepletajo okrog nogena več različnih načinov, je zrak dodatenelement, ki koži prija. Poletnedni velja izkoristiti do konca.»Če nimate česa ustvarjati, ustvarjajtesami sebe,« je zapisal CarlJung.Tatjana Kalamar Morales

26 | Vestnik | 2. septembra 2010 turistični vodnikwww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siturističneprireditveBodonci – V petek, 3. septembra, ob 18.uri bo v evangeličanski cerkvi večernipogovor v letu biotske raznovrstnosti -dvanajsta evropska noč netopirjev v Sloveniji.Sledila bo delavnica izdelovanjanetopirnic, ob 19.30 pa večerni sprehodz opazovanjem in poslušanjem netopirjevz ultrazvočnimi detektorji. Pripravljataga Slovensko društvo za proučevanjein varstvo netopirjev in JZKrajinski park Goričko.Gornja Radgona – V petek, 3. septembra,ob 8. uri bo na ploščadi pred Ljudskouniverzo Kmečka tržnica.Mala Nedelja – V soboto, 4. septembra,ob 9. uri se bo pri Biotermah Mala Nedeljazačel pohod Beseda, ki ga pripravljaTD Mala Nedelja - Radoslavci. Pohodnikibodo šli mimo hrasta v Bučkovcih,kjer se je pred 143 leti odvijalo zborovanjeBeseda, predhodnica prvega slovenskegatabora. Od tam se bodo podali doKuršinec, Precetinec, Radoslavec in Sitarovec,od koder se bodo vrnili k MaliNedelji.Sebeborci – V soboto, 4. septembra, ob9.30 bo deseti pohod gostilne Marič, kise bo začel pri gostilni. Pot je dolga trinajstkilometrov, poteka pa med vinogradi,polji in gozdovi.Bogojina – V nedeljo, 5. septembra, ob15. uri bo v okviru 22. Košičevih dnevovkulture pri Šavlovem potoku ob pečniciprireditev Trenje lanu s prikazom nekdanjihopravil od trenja lanu do preje.Organizator prireditve je Turističnodruštvo Bogojina.Ljutomer – V soboto, 4. septembra, od8. do 12. ure bo na Glavnem trgu Turističnatržnica, ki jo organizira LTO PrlekijaLjutomer. Med ponudbo bodo tudiizdelki ljudske obrti in domače dobrote.Prosenjakovci – V soboto, 4. septembra,ob 10.30 bo pri vaškem domu Prosenidan s prikazom žetve prosa in ponudbojedi iz prosene kaše. Organizator je KTDAdy Ende Prosenjakovci.Cven – V soboto, 4. septembra, ob 14. uribo Kmečka tržnica na Grüntu TD Cven sponudbo prleških dobrot.Pristava – V soboto, 4. septembra, ob 10.uri bo pri starem gasilskem domu Danpristarskih pogač, ki ga pripravlja KTDMak Pristava.Andrejci – V nedeljo, 5. septembra, ob9. uri bodo petnajste Veške igre ObčineMoravske Toplice, na katerih se bodonaselja iz občine pomerila v devetih zabavnihigrah.Babinci – V nedeljo, 5. septembra, ob 9.uri bo pri vaško-gasilskem domu Kolesarjenjepo Prlekiji v organizaciji TKDBabinci.Mekotnjak – V nedeljo, 5. septembra,ob 14. uri bo pri okrepčevalnici Stanjkoprireditev Bučarija, ki jo pripravlja TDStara Cesta.Turnišče – V Jeričevem domu je do 12.septembra na ogled razstava Varašanciod zibelke do groba. Razstava je naogled ob sobotah in nedeljah med 8. in12. uro, možni pa so tudi skupinski ogledipo predhodnih najavah. Organizatorjirazstavnega projekta so Mežnarski cejin Prijatelji Marije pod logom.Lendava – V preddverju gledališke inkoncertne dvorane je na ogled fotografskarazstava Moje mesto Murska Sobota- Lendava, ki sta jo pripravila Foto-videoklub Lendava in Fotoklub MurskaSobota.Grad – V Viteški dvorani gradu je naogled razstava Narava in parki Slovenijes podobami iz narave in kulturnekrajine v parkih Slovenije. Razstavo jepripravil Janez Bizjak in z njo v časupredsedovanja Slovenije Evropski unijileta 2008 v Parizu predstavil Slovenijo.Organizatorja sta JZ Krajinski park Goričkoin ministrstvo za okolje in prostor,na ogled pa bo do 31. oktobra.Moravske Toplice – Pomurska turističnazveza je pri hotelih Term 3000 odprlaPomurski turistično-informacijskicenter, v katerem ponujajo turističniservis turistom in drugim obiskovalcemnaše pokrajine. Odprt je vse dni v tednuod 9. do 18. ure.Tekmovanje v kuhanju bograča v LendaviNa Bogračfestu zmagal MMRSlogan lendavske prireditve je: Prekmurski bograč je doma v Lendavskih goricah – Bograč kuhali v 56 kotlihKomisija je kljub izkušnjam pri ocenjevanju imela precej dela, da je izbrala najboljše.Na sobotnem tekmovanju v kuhanju prekmurskegabograča Bogračfestu, ki je potekalona Glavni ulici v starem mestnem jedruLendave, je bila med 56 tekmovalnimiekipami po oceni komisije najboljša ekipaMMR-ja - pomurskega madžarskega radia.Druga je bila ekipa Integrala Lendava,tretja pa Ciconia iz Gornje Radgone. Vocenjevalni komisiji so bili ob predsednici,upokojeni učiteljici na gostinski šoli vRadencih Zdenki Tompa še Marija in LudvikKiraly iz Čentibe, Danilo Kozar (Terme3000) in Branko Časar (gostilna LovenjakPolana). Največ tekmovalnih ekip je biloiz Lendave in okoliških krajev, prišli pa sotudi z drugih območij Slovenije, denimoGorenjske, in iz sosednje Madžarske. Sevedapa v predvolilnem času med njiminiso manjkale ekipe političnih strank. Prireditevje organiziralo podjetje TurizemPromocija Moravskih Toplic v Biogradu na MoruLendava, ki je poskrbelo, da je bila obiskovalcemna voljo pestra ponudba domačihjedi in pijač, še dolgo v noč pa jihje zabaval ansambel Štrk. Kljub slabemuvremenu se je na prireditvenem prostoruzbralo veliko obiskovalcev. Njihov sloganje: Bograč je doma v Lendavskih goricah.Ob dogajanju na Glavni ulici so pripraviliše program za otroke na dvorišču centraBanffy, v mladinskem centru Vogal pa jeFotografiji Jože GaborFoto Arhiv ZTK Beltincipotekala zabava za mlade Chill Out Vogal.Predsednica ocenjevalne komisije ZdenkaTompa je povedala, da so najprej ocenjevalividez izdelka: »Najprej smo pogledalitipično prepoznavnost prekmurskegabograča, torej barvo, gostoto, sestavinein pravilno razmerje med mesom, omakoin krompirjem. Potem smo poskusili,ali so sestavine prav kuhane, piko na i padaje jedi uporaba začimb. Osnova bogračaje seveda dobro, okusno meso, začimbepa morajo biti v pravilnem razmerju, nesmemo pretiravati z njimi. Vemo pa, damora biti bograč golaž nekoliko pikantnajed, pikantnost mu dajemo s kakimfeferonom, tudi papriko. Pri kuhanju tudivino veliko odtehta. Za harmonični okusje treba vino dodati v pravem trenutku,nekaj osnovnega alkohola mora izhlapeti,kislina pa mora v bograču ostati.«Pravi, da se glede nekaterih dejstev izzgodovine bograča ne morejo čisto poenotiti.Dobro je, če pravimo prekmurskibograč, saj je bograč na Madžarskem leposoda za kuhanje. »Vemo pa, da je prekmurskibograč doma v Lendavi in Lendavskihgoricah in je postal prepoznavna jedpo vsem Prekmurju. Mislim, da tudi s takimitekmovanji, kot je lendavski Bogračfest,in podobnimi prireditvami doprinesemok temu, da je jed bolj prepoznavna,da jo pogosteje pripravljajo na naših domovihin da jo tudi marsikateri gostinecima v ponudbi. Tudi sodelujoči na tekmovanjihse na koncu pridejo pozanimat, kajbi morali še spremeniti, dodati, da bi bilnjihov bograč še boljši. Res pa je, da bi galahko še več vključevali v našo gostinskoturističnoponudbo. Mislim, da bi ga lahkoše bolj promovirali, da je to jed, za kateromoramo Prekmurci stati.«Jože GaborSpust pomlinarski potiV okviru projekta Ekomuzej Mura jeZavod za turizem in kulturo Beltinciv soboto organiziral prvi spust pomlinarski poti. Začetek spusta jebil na Petanjcih, postanek so imeliv Dokležovju, sklenili pa so ga naOtoku ljubezni v Ižakovcih. Ob tem sosi ogledali turistične zanimivosti inpredstavili ponudbo Ekomuzeja Mura.Spusta se je udeležil tudi ministerza lokalno samoupravo in regionalnirazvoj Henrik Gjerkeš. J. G.Prekmurski konec tedna na morski obaliPoudarek uspešne predstavitve Prekmurja in Prekmurcev je bil na naši kulturi, folklori in kulinarikiNa osrednji promenadi ob obali v Biograduna Moru, pobrateni občini ObčineMoravske Toplice, je potekala promocijskapredstavitev Občine Moravske Toplice.S kulturno in kulinarično ponudboso Občina in TIC Moravske Toplice,KS Filovci, KTD Male rijtar Tešanovci inansambel Veseli Prekmurci predstavljaliObčino Moravske Toplice in nagovarjalištevilne obiskovalce, domačine terturiste in razvajali predvsem okušalnečute obiskovalcev Biograda. Na povabilomesta Biograd na Moru so Občino MoravskeToplice predstavili predvsem s kulturnegain kulinaričnega vidika v okvirugostiteljeve prireditve Biogradsko ljeto2010 oziroma projekta Prijateljski tjedan.Ob prihodu v Biograd jih je sprejelžupan Ivan Knez. Gostitelji so predstavilinjihove aktualne turistične projekte- tovrstno povezovanje je pomembendejavnik, ki vzpostavlja vez med pobratenimiobčinami.Čute obiskovalcev prireditve je prebudilabogata prekmurska kulinarična ponudba,ki so jo pripravljali člani KS Filovci.Obiskovalcem so ponujali svežekuhani bograč, langaš, domače klobase,manjkalo ni niti prekmurske gibanice,domačega peciva ter kakovostnega domačegavina iz domačih okoliških vinogradov.Za kulturni program so poskrbeličlani KTD Male rijtar Tešanovci, ki so zzanimivim folklornim programom prikazalinašo lokalno ljudsko kulturo, za narodnozabavnoglasbeno popestritev paso poskrbeli člani ansambla Veseli Prekmurci,ob zvokih katerega se je zavrtelavečina prisotnih. Za obiskovalce, ki sona našem prireditvenem prostoru okušaličare tega dela Prekmurja, je TIC MoravskeToplice vsak večer pripravil nagradnoigro (vikendpaket za dve osebi vhotelu Livada Prestige ter vikendpaket zadve osebi v hotelu Vivat v Moravskih Toplicah).TIC Moravske Toplice je pripraviltudi izbiro promocijskih materialovin ponujal številne turistične informacijeter nagovarjal domačine, obiskovalcein turiste. Promovirali so tudi blagovnoznamko Oaza zdravja Pomurje.Janja Bürmen

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sirazvedrilozvezde napovedujejo2. septembra 2010 | Vestnik | 27Nagrade zaizžrebane reševalce1. nagrada: knjiga Lahko jem,mag. Branislava Belović2.–8. nagrada: majicaPravilno rešitev - označena polja -napišite in pošljite na dopisnicah nauredništvo Vestnika, Ulica arhitektaNovaka 13, 9000 Murska Sobota, dopetka, 10. septembra 2010.Rešitev:Ime in priimek, naslov:Rešitve iz 33. številke Vestnika: ROBERT DE NIRO – AL PACINO – ANDY GARCIA1. nagrada – kuharska knjiga: Goran Kovač, Ulica Staneta Rozmana 12, M. Sobota. 2.–8.nagrada – majica: Jožica Jošt, Ižakovci 165, Beltinci; Natisa Lucu – Boriš, Slomškova 68,Murska Sobota; Janez Kovačič, Grlava 24 a, Križevci pri Ljutomeru; Mara Mertük, Finžgarjevaulica 3 a, Beltinci; Jolanka Tornar, Antoličičeva ul. 24, Maribor; Tonček Golob,Partizanska ul. 32, Gornja Radgona; Silva Vrbajnšak, Trate 6, Gornja Radgona.Nagrade lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja zainformiranje, v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti.sudokuVsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 mora vsebovati številke od 1 do 9.OVENONA: Zdaj je čas, da vzamete težave v svoje roke in jih začnete reševati. Neukvarjajte se z malenkostmi, ampak se lotite jedra problema. To bo vsekakorpovzdignilo vaš ugled v družbi, kjer se gibljete.ON: Pred vami je nekaj prav obetavnih finančnih možnosti, s katerimi si lahkododobra izboljšate svoje stanje na računu. Potrebno bo le malo bolj poprijetiza delo, vendar vam energije za to trenutno res ne primanjkuje.BIKONA: Prevroča čustva se vam bodo še precej maščevala, saj boste krajši konecpotegnili prav vi. Toda še vedno bo čas za popravni izpit, le da bo tokrat vseskupaj precej težje in predvsem bolj zapleteno.ON: Navada, ki vam je prijateljica sicer ne očita, je stvar, ob kateri bi se moralivsaj malo zamisliti. Nekdo vam sicer veliko pomeni, vendar ne toliko, da bizaradi njega podirali stara prijateljstva.DVOJČKAONA: Če do sedaj še niste, pa boste zdaj zagotovo spoznali, da ni vsaka posteljaenako mehka in privlačna. Poskusite še druge in mogoče boste prišli do pravpresenetljivih ugotovitev, ki vam lahko precej spremenijo življenje.ON: Zelo negotovo delujete, zato bodo marsikdaj pozabili na vas, čeprav bi biliravno vi najboljša možna izbira. Opozorite okolico na svoje dobre lastnosti, kilahko pomagajo še komu drugemu, ne pa samo vam.RAKONA: Kot prerojeni se boste lotili novih nalog na delovnem mestu, kar bodovaši sodelavci znali pravilno ceniti. In prav lahko se vam zgodi, da se bo vseskupaj končalo na povsem nepričakovanem mestu ...ON: Ljubezensko bo ta teden zelo negativen. Bolje bo, da jemljete partnerkočimbolj z rezervo, saj se vam lahko vsaka sumljiva poteza še kako maščuje. Posvetitese raje svojim prijateljem.LEVONA: Veliko boste razmišljali o preteklih dogodkih, povezanih z vašim partnerjem,in na ta način spoznali, da vam pomeni veliko več, kot ste si domišljali.Nekaj bo treba spremeniti.ON: Zaradi preobremenjenosti se vam lahko kaj hitro zgodi, da boste naredilinapako, od katere si ne boste zlahka opomogli. Zato si raje vzemite malo veččasa za počitek, saj si boste s tem naredili največjo uslugo.DEVICAONA: Čas bo prinesel svoje in kaj hitro boste pozabili neprijetno preizkušnjo.Drugič pa raje pamet v roke, drugače se lahko zgodi, da bo prišel dan, ko je neboste odnesli tako poceni. In ta dan niti ni tako daleč ...ON: Oseba, ki vam veliko pomeni, vas bo obdarila ter vas s tem pomirila in tudizelo razveselila. Zaradi tega bo tudi vaša reakcija povsem primerna. Vsekakorbo to prijeten dan in še prijetnejša noč.TEHTNICAONA: Nekdo vas že dalj časa opazuje, pa tudi vi niste ravno ravnodušni. Prijetenpogovor vam vsekakor ne more škoditi, ravno nasprotno, prinese vam lahkoveliko tistega, kar ste do zdaj zamujali. Le pogumno!ON: Najprej se boste pošteno čudili naklonjenosti vaše nove prijateljice, kajkmalu pa vam bo postala celotna zadeva veliko bolj jasna. Iz prijateljstva se bokar naenkrat razvila obojestranska ljubezen.ŠKORPIJONONA: To, kar ste nekoč ljubili in občudovali, ne izgine popolnoma brez sledu.Preteklost je pač nekaj, kar ostane za večno zakopano globoko v nas. Toda nikarne spreglejte priložnosti, ki se vam ponuja.ON: Na svojih plečih nosite že dovolj bremena, ne dovolite, da vam naložijoše novega. Čeprav uživate v delu, si privoščite malo počitka. Z nekom se bostesporekli zaradi neke malenkosti, ki sploh ne bo pomembna.STRELECONA: Na ljubezenskem področju se vam obeta precejšnje presenečenje vašegapartnerja, ki vam bo izjemno polepšalo konec tedna. Poskusite se oddolžiti insi tako zagotoviti dolgoročno stabilnost v vajini zvezi.ON: Privoščili si boste miren konec tedna in si spočili svoje sicer napete živce.S partnerko se bosta podala na sprehod v naravo in si izmenjala svoje pogledena trenutni odnos med vama. Prav prijetno boste presenečeni.KOZOROGONA: Čeprav se zelo trudite, da bi si povrnili to, kar ste pred časom izgubili,vam to žal ne bo uspelo. Še najbolje bo, da se za nekaj časa potuhnete in si naberetenovih idej za prihodnost.ON: Že dalj časa ste zelo napeti, kar vam je precej zrahljalo živce. Zato se dobroodpočijte, sprostite se in uživajte v mirnem koncu tedna, ki je pred vami.Za delo bo še več kot preveč priložnosti.VODNARONA: Razveselite partnerja s prijetnim presenečenjem. Ta konec tedna bo zato vsekakor najprimernejši, saj so vaši ljubezenski in seksualni potenciali povsemna vrhuncu. Kdo ve, kaj vse se še lahko zgodi?ON: Nestrpno boste čakali na neko priložnost, ki pa bo na koncu preprostoodkorakala mimo vas. Obeta se vam precej nenavadna zabava s prijatelji, kjerlahko doživite še vse kaj drugega, kot boste pričakovali.RIBIONA: Igranje s prihodnostjo se vam utegne še kako maščevati, zato se nehajtezaletavati z glavo v zid. Raje ga obidite kot vsi normalni ljudje. To vam bo prihranilotako bolečine kot tudi čedalje dragocenejši čas.ON: Dosegli boste tisto, za kar si prizadevate že dalj časa, a kaj hitro boste spoznali,da ste se ponovno zmotili. Bilo bi veliko bolje, če bi del svoje energije posvetilitudi vašemu poslovnemu življenju, ki je trenutno v obupnem stanju.

28 | Vestnik | 2. septembra 2010 pisma/oglasiwww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siPrekmurci (= čefurji??), raus? Prekmurci nismo čefurji!Spoštovani Prekmurci, Slovenci, dragibralci Vestnika!Namerno bom to pismo začel kotpismo, ki bo skušalo biti kar seda kratko. Ki ga piše Prekmurec vLjubljani, ki pa ni nikoli zares odšel izPrekmurja. In mu ni vseeno za ljudi vpokrajini ob Muri, ker so pač njegovirojaki.V prejšnji številki Vestnika (19. 8.2010) je bilo objavljeno užaljeno pismogospoda bivšega poslanca JožefaHorvata, kjer je omenjal žalostnodejstvo, da ne bo več državne proslaveob prekmurskem prazniku. Ob tem paje bilo izpostavljeno dejstvo, kako jelani beltinska občina namenila 2000evrov za sestavine za dobrote, ki sojih »beltinske gospodinje ponudileveč kot 3000 udeležencem proslave«.Izbrancem, ne pa udeležencem! Samsem bil tudi udeleženec te proslave, sajsem prišel z Otoka ljubezni v Ižakovcih,kjer smo imeli edinstven simpozij vbrežinski hiši ob Muri (to je zaenkratnajlepši kraj, kjer sem kdaj predaval)v čast Vilku Novaku, ki so ga odličnopripravili študentje iz beltinske občine(več je bilo objavljeno po časopisih ininternetu in se tam še vedno najde).Mimogrede, med pavzo smo dobili tudiodlične prekmurske dobrote. A pojdimok beltinski proslavi.Potem sem se zvečer z družinopo zanimivem klepetu s kolegompokojnega Vilka Novaka odpravil nabeltinsko proslavo. In bilo je ogromnoljudi, ki so stali za trakom oz. vrvjopred prednjim dvoriščnim (grajskim!)prostorom, kamor so smeli vstopitisamo izbranci. Sam sem seveda kotvedno radovedno stikal okrog in prišels strani skoraj do prve vrste, da semvidel »presvitle eminence« čisto odblizu. Ko sem se naveličal svetlobeobrazov iz prvih vrst, sem se vrnil kdružini »zadaj«. In doživel sem izbruhnezadovoljnega udeleženca za trakom,prispevki zanakup magnetneresonanceParketarstvo in trgovina Stanko Srša, s.p., Ravenska cesta 54, Beltinci, donacija –200; Štefan Kuhar z družino iz MoravskihToplic, prispevek – 40; ROCHE farmacevtskadružba, d. o. o., Vodovodna cesta109, Ljubljana, donacija – 2.000; Media, d.o. o., Prešernova ulica 56, Murska Sobota,donacija – 500; družina Koltaj iz MurskeSobote namesto cvetja za pok. MargitKianec – 60; Franc in Olga Verzel, Prečnaulica 2, Gornja Radgona, prispevek –400; Društvo za zdravo življenje Radencinamesto cvetja za pok. Evgena Sapača izBrezovec – 206; Franc Sever, Slovenskaul. 46, Černelavci, prispevek – 20; TermeLendava, Tomšičeva ul. 2 a, Lendava, donacija– 600; Radioklub Pomurje namestocvetja za pok. Jožico Germadnik izLjutomera – 50; družina Glavač iz Bogojinenamesto cvetja za pok. Štefana Petkaiz Filovec – 25; Rudolf in Danica Kuhar združino namesto cvetja za pok. EvgenaSapača iz Brezovec – 20; družina AndrejaPučka iz Martjanec namesto cvetja zapok. Marijo Možir iz Kroga – 20; svojci,sorodniki in prijatelji namesto cvetja zapok. Marijo Možir – 100 evrov.Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo.Prispevke zbiramo na računušt. 01100-6030278282, s pripisom»za nakup magnetne resonance«.Splošna bolnišnica Murska Sobotada Prekmurci sploh nismo Slovenciin da smo nekaj posebnega, da namLjubljane ni treba … Sem mu skušalkot slovenist razložiti, da Porabcev niveč prav zaradi tega, ker so bili takozelo ločeni in »preprič(ev)ani«, da nisoSlovenci. Po nekaj kozarcih vode smose odpravili proti domu. A vmes semzagledal še znane obraze v povsempraznem prostoru za pogostitev –ter jih seveda šel pozdravit, kot tudioče in mama ter žena in otroci. Aglejte ga zlomka, kot na najhujšiprotokolarni prireditvi pristopi sicerprijazen varnostnik in nas odpravi zbesedami, da je to, dobrote namreč,za »lüblanske«. Pa sem se smeje obrnilin rekel, da sem jaz »tüj lüblanski«,navsezadnje vozim avto z ljubljanskoregistracijo (predvsem zato, da mi galjubljanski redarji pustijo bolj pri miru,imam pa lahko probleme z Violami).Pa je pokomentiral: »Vej znate, zaove tan.« Pa sva se nasmejala. On jeopravljal pač svojo službo, mi pa tudinismo prišli jest, samo pozdravit znaneljudi. A povedal mi je žalostno resnico:udeleženci na lanski državni proslaviso bili najmanj dveh vrst – eni spredaj(»tan«) in eni zadaj (»eti«). In tisti odzadaj, čeprav je to njihova zemlja, somorali čakati na drobtinice, ki bodoostale – ali pa tudi ne – na mizi, polnidobrot.Zdaj pa se samo še z nekaj stavkivrnem k očetu in materi, ki sta štirileta tudi službovala na vatikanskemveleposlaništvu Republike Slovenije.Gospod bivši poslanec Jožef Horvat jebil namreč konec leta 2009 podpisanpod besedami v spomin gospoduŠtefanu Faležu, prvemu slovenskemuveleposlaniku v Vatikanu, kar je biloobjavljeno v Vestniku. In omenjalo se jetudi Slovence, ki so bili na tem pogrebu.Med njimi pa so bili najmanj še trijev prispevku neomenjeni prekmurskirojaki: ga. Edita Toplak Benko, ga.Marjan se trudi pridelati400-kilogramsko bučoRozalija Tivadar in g. Jožef Tivadar,nekdanji diplomat na vatikanskemveleposlaništvu in tudi osebni znanec,da ne napišem kar prijatelj pokojnegag. Štefana Faleža. Zakaj bi si upalreči celo prijatelj? Ker sta z mamobila v krogu Faleževe družine tudina pogrebu. Tudi midva z bratom(z družinama) sva gospoda Faležadoživela osebno. In bil je res prijeten,prijazen, pozoren gospod. Samo tolikov dopolnitev tudi tistega dogodka vVatikanu.Mnoga tudi besedna dejanja kažejona to, da se vse prelahko izpustiali ne najde kakšnega sposobnegaPrekmurca, da nekateri zelo ljubijodelitev na izbrane in neizbrane.Vse preradi tudi nekateri Prekmurcistokajo, da živijo na robu in da sosužnji (mimogrede Livin` On TheEdge – Aerosmith je ena najboljšihrock pesmi). Prekmurcem, ki s(m)onajbolj oddaljeni od prestolnice, res nilahko. Ni nam lahko, tudi v Ljubljanise včasih počutim kot »čefur«. Ačefurstvo je v glavi, samopomilovanjepa ne pripelje nikamor. Treba se jeboriti. In Prekmurci vseh dežel semoramo združiti! Edino solidarnost(prava socialna pravičnost) je tistopozitivno, kar moramo potegniti tudiiz komunizma. Predvsem pa moramoizgnati vse -izme iz prekmurske,slovenske dežele. Vključno z elitizmom,ki ga ne smemo zamenjevati sponosom.In še samo za konec. To razpravljanjeo državnih proslavah kaže na to, da17. avgust 1919 s svojim duhom še živi,bom kar rekel straši – takrat je predbeltinskim gradom (in cerkvijo) bilavelika, ogromna proslava z mašo. Todao primernosti praznovanja 17. avgusta,o čemer smo že razpravljali preddobrim desetletjem, kdaj drugič, če bopriložnost. Seveda v Vestniku.Doc. dr. Hotimir Tivadar, prof. slovenščineMarjan Topolnik iz Križevec pri Ljutomeru je po naravi naravovarstvenik, čebelar, vrtnar,ljubitelj domačih živali, sadjar, tekač ipd., po poklicu pa je biolog in je vrsto let poučevalin ravnateljeval na Osnovni šoli Križevci pri Ljutomeru. Danes je upokojenec in si svojprosti čas zapolnjuje z raznimi konjički. Po naključju se je pred leti odločil za vzgojo bučvelikank. Na domačem vrtu je tudi letos pridelal dve vrsti buč velikank. Ob obisku nam jepokazal pet buč, ki še vedno rastejo, njihova trenutna teža pa je okoli 120 kilogramov.Doslej je na njegovem vrtu zrasla buča, ki je na tehtnici pokazala 175 kilogramov. Kardvakrat se je udeležil tekmovanja naj… buč na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmuv Gornji Radgoni. Z bučami pa je bil tudi na ocenjevanju in prazniku buč v Bodoncih naGoričkem. Ko bodo buče dozorele, bo iz njih vzel seme, ki ga bo večino podaril sosedom,znancem, prijateljem in sorodnikom. Na vrtu prideluje tudi druge buče, vendar vmanjšem obsegu. Marjan je napisal tudi pesem o buči. Njegova želja je, da bi prihodnjeleto pridelal bučo, ki bi tehtala čez 400 kilogramov. J. Ž.Fotografija Jože Žerdinoglasi@vestnik.sitel.: 02 538 17 20živaliNESNICE v začetku nesnosti, rjave,sive, črne. Naročite: Nemčavci 52811 90, Petanjci 546 15 05, Beznovci549 10 25, Grad 553 11 48. m016866PUJSKE od 25 do 40 kg in prašičenad 150 kg prodam. Tel.: 041 934608. m017357NESNICE, grahaste, po 3,50 evra/žival, prodam. Dostava na dom.Tel.: 792 35 71. m017358DVE TELICI, BREJI v 7. mesecu,kontrole A, prodam. Tel.: 041 339521 popoldne. m017366posestiHIŠO NA GORIČKEM, primernoza manjšo obrt, z velikim vrtom,sadovnjakom in njivo. Vse na istiparceli. Informacije po tel.: 031 581841. m017342OPREMLJENO GARSONJEROIN DELNO OPREMLJENOSTANOVANJE v M. Soboti, vseljivatakoj. Tel.: 040 662 395 ali 02 548 1379 zvečer. m017356kmetijski pridelkiSVEŽE BUČNO OLJE prodam. Tel.:041 806 960. m017363kmetijska mehanizacijaKUPIM TRAKTOR in kmetijskomehanizacijo. Dobro plačilo. Tel.:041 679 937. m016992SEJALNICO MONOSEM, 4-redno zakoruzo, prodam. Tel.: 031 338 369.m017321TRAKTOR TOMO VINKOVIČ tip418, s priključki, prodam. Tel.: 031338 369. m017322KUPIM TRAKTOR in drugokmetijsko mehanizacijo. Tel.: 041864 666. m017329ROTACIJSKO KOSILNICO - na disk,malo rabljeno, prodam. Tel.: 041795 507. m017362SEJALNICO OLT, silažnonakladalko in dva siloskombajnaSIP ugodno prodam. Tel.: 031 629069. m017365ROČNO PREŠO, 500 l, mlin za grozdjein lesene sode, 100, 300 in 400 l,prodam. Tel.: 040 312 970. m017368ZAHVALAob izgubi našedrage mame, babice, prababice in taščeMarije Vučaks Cankove 29se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremilik večnemu počitku.Hvala za izraženo pisno in ustno sožalje, darove za svete maše,cvetje in sveče ter v druge dobrodelne namene.Lepa hvala osebni zdravnici Mariji Perič, dr. splošne medicine,za dolgoletno zdravljenje.Iskrena hvala g. dekanu Ivanu Kranjcu za lepo opravljen pogrebniobred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.Žalujoči vsi,ki smo jo imeli radiSEJALNICO ZA ŽITO hasija, 2,5 m,prodam. Tel.: 041 758 595. m017371raznoPRODAMO IN BREZPLAČNODOSTAVIMO kamen, skrilavec,različnih barv in debelin. Tel.: 041678 966. m017265UPOKOJENCA ALI UPOKOJENKOsprejmem za sobivanje v hiši.Angelca Hadžič, Galušak 32, Sv.Jurij ob Ščavnici. m017338SODE ZA VINO, 500 l, iz nerjavečepločevine, prodam. Tel.: 031 317978. m017349DVA RABLJENA LESENA SODA, po100 l, ugodno prodam. Tel.: 041 714743. m017350PLASTIČNI SOD, 1000 l, za vodo,prodam. Tel.: 031 543 595. m017351MIZARSKO KOMBINIRKO SCM 30,v odličnem stanju, prodam. Tel.:041 911 872. m017364deloV prenovljenem gostišču vCelju zaposlimo simpatično inkomunikativno dekle ali ženodo 40 let za strežbo. Prenočiščein hrana v gostilni. Tel.: 041 547996, Pikado društvo LB, Cesta naOstrožno 79, Celje. m017246storitveS pomočjo starodavnih magijskihmetod - ritualov lahko spremenitevaše življenje! Trajna pridobitevljubezni, uspeh v šoli, poslu,pravdah, lotu. Tel.: 040 191 488,spl. str. www.parapsihologija.sim017260KREDITI DO 10 LET – NA PLAČOALI POKOJNINO (tudi 09). Možnostkredita tudi za dohodke pod562 evrov! Obremenitev tudi do55 %! Odplačilo starih kreditov!Avtomobili P. R., Industrijska ul.9, MB, 02 2283020, 031658679.m016808POTREBUJETE DENAR, NISTEKREDITNO SPOSOBNI, IMATEPA VOZILO? Posredujemo vamrešitev. Plačilo na položnice, vozilovam ostane! Avtomobili P. R.,Industrijska ul. 9, MB, 02 2283020,031658679. m016819PRODAJASERVISMONTAŽAVRATA 1A, d. o. o.Lendavska 1, Murska Sobotatel.: 031 838 708e-mail: vrata1a@gmail.comwww.vrata1a.siGaražna sekcijska vrataIndustrijska sekcijska vrataPogoni dvoriščnih vratPogrezni stebričkiZaporniceTendekrovstvokleparstvotesarstvosnegobranistrelovodiLudvik Šinko, s.p.Skakovci 37, 9261 Cankova, tel.: 540 92 40, faks: 540 92 44,www.krovstvo-sinko.com, info@krovstvo-sinko.comŽenitna posredovalnicatudi na spletuwww.zdravilnidotik.siStudio Zdravilni dotik, Majda Šiftar,s. p., Gederovska ul. 14, Černelavci

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si2. septembra 2010 | Vestnik | 29POGREBNE STORITVE,OPREMA, VZDRŽEVANJEPOKOPALIŠČ IN ZELENICALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,Veščica 17, 9000 M. SobotaV TEŽKIH TRENUTKIHVAM SVETUJEMO INPOSKRBIMO ZA CELOTNOORGANIZACIJO INIZVEDBO POGREBABrezplačni prevozi do 40 km.Plačilo na več obrokov brez obresti.24 UR NA DAN:02 534 80 60, 041 681 515Cvetličarstvo in pogrebništvoMarija Ferenčak, s. p.,Trnje 58, 9232 ČrenšovciTelefon: (02) 570 15 60 ali031 615 535, 031 653 6999231 Beltinci,Poljska pot 8 aTel.: 02 542 22 40,faks: 02 542 22 41,GSM: 041 641 148internet:www.ppjj.com,e-pošta:www.ppjj@gmail.comKOMUNALAJavno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2Murska SobotaD. E. POGREBNIŠTVON. C. 521 37 00POGREBNE STORITVE UREDITEVSE NA ENEM MESTUPO ZELO UGODNIH CENAH!24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:GSM: 041 631 443- izdelava vencev in aranžmajev– dostava zastonj- pogrebne storitve in oprema- urejanje zelenic in pokopališč- prodaja vseh vrst rastlinin cvetja- konkurenčne ceneIzdelava in obnova nagrobnihspomenikov, tlaki, stopnice,okenske police in drugiizdelki iz granita in marmorjaTel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24,GSM: 031 876 949KEB –kamnoseštvoErjavec, MarjanErjavec, s. p.,Ribiška pot 1 a,9231 BeltinciKOMPLETNEPOGREBNESTORITVEUREJANJEPOKOPALIŠČIN ZELENICBrezplačni prevozi opreme na dom,brezplačni prevozi do 40 km, plačilona več obrokov brez obrestiVladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 a,tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586POGREBNESTORITVEJURE JURIĆ,s. p.NUJNIPRIMERI OBVSAKEMČASU POTELEFONU051 318 113VARUJMO OKOLJE,SAJ SI GA IZPOSOJAMOOD GENERACIJ,KI PRIHAJAJO ZA NAMI!www.cerop.si, info@cerop.siCenter za ravnanje z odpadki Puconci,Vaneča 81, 9201 PuconciŠopek rožic smo nabrali, na grob tvoj jih dali,zraven svečko smo prižgaliin v tišini s tabo pokramljali.Oko zaprem, v spominu vedno znova tebe uzrem.Nikjer te ni in to boli ...V SPOMINDanes mineva leto žalosti, odkar te ni med nami, dragaMarija Peterkaiz Murske SobotePrav lepa hvala vsem za podarjeno cvetjein prižgano svečo na njenem grobu.Pogrešamo te - tvoji najdražjiZdaj bivaš vrh višave jasne,kjer ni mraku, kjer ni noči,tam sonce sreče ne ugasne,resnice sonce ne stemni.Simon GregorčičZAHVALAV 94. letu nas je zapustila naša mama in babicaŠarolta Šparašiz Zenkovec 19Bolečino ob izgubi naše najdražje nam blaži spoznanje, da vas jeveliko, ki čutite z nami in nam s svojim sočustvovanjem in pozornostjopomagate preživljati dneve žalosti. Zato vsem in vsakemu posebej, kiste bili ob nas in v mislih z nami - od srca hvala!Vsi njeniNe jokajte ob mojem grobu,le tiho k njemu pristopite,pomislite, kako trpela sem,in večni mir mi zaželite.ZAHVALAV 85. letu nas je za vedno zapustila naša dragamama, tašča, sestra, babica in prababicaMargit Kianeciz Murske SoboteIskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnjipoti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše, bolnišnico in namizrekli sožalje, posebno njenim nekdanjim sodelavkam - upokojenkamginekološkega oddelka soboške bolnišnice. Lepa hvala osebju internegain pljučnega oddelka za vso nego in skrb.Lepa hvala g. kaplanu za darovan pogrebni obred, pevcem za odpetežalostinke in odigrano Tišino.Hvala tudi pogrebništvoma Banfi in Komunala.Žalujoči vsi njeni najdražjiPo isti poti, koder odhajaš,nevidno prihajaš nazaj.Med svoje, ki jih ne nehaš ljubitiin ki živijo od tvoje ljubezni.(T. Kuntner)ZAHVALAV 61. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragiRudolf Toplakiz KapceIskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem inznancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izreklisožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in druge dobre namene.Hvala duhovnikoma g. Bernardu in g. Štihcu za lep pogrebni obred,pevkam za odpete žalostinke, lovcem LD Velika Polana in lovskimprijateljem od drugod, lovskim rogistom, gasilcem PGD Kapca inokoliških vasi, RD Lendava ter govornikoma g. Režonji in g. Lebarju zalepe besede slovesa.Zahvala osebnemu zdravniku Petkoviču, dr. splošne medicine,onkologinji dr. Vrankar in Onkološkemu inštitutu Ljubljana, patronažnisestri Andreji za njeno srčnost ter vsem voznikom Reševalne postajeLendava za prijaznost med prevozi v Ljubljano.Iz srca se zahvaljujemo internistki dr. Maji Šeruga in osebju pljučnegaoddelka bolnišnice v Rakičanu za nesebično pomoč in lajšanje bolečinv zadnjih dneh njegovega življenja.Posebna hvala nekdanjim sodelavcem podjetja Lek Sandoz, sodelavcempodjetja Bamatex, Term Lendava in DOŠ Genterovci.Hvala vsem, ki ste dragega pokojnika obiskovali med njegovo boleznijoin ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti.Njegovi najdražjiDragi PAPA, pogrešali te bomotvoji Kevin, Kelly in AnnaGlej, zemlja si je vzela, kar je njeno,a kar ni njeno, nam ne more vzetiin tisto, kar je neskončno dragoceno,je večno in nikdar ne more umreti.Svetlana MakarovičV SPOMIN31. avgusta je minilo leto žalostiod takrat, ko nas je zapustil dragiŠtefan Zelkoiz Murske SoboteIskrena hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spomnite.Vsi njegoviSrce je omagalo, tvoj dih je zastal,a spomin nate bo vedno ostal.ZAHVALAV 83. letu je prenehalo biti plemenito srce našedrage žene, mamce in polsestreAne Sobočaniz Lipe 157Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo za pomoč vsem sorodnikom,botrini, sosedom, sodelavcem AP Murska Sobota, prijateljem inznancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izreklisožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in druge namene.Hvala g. župniku Robertu Brestu za pogrebni obred, pevcem za odpetežalostinke, ge. Mileni Jerebic za besede slovesa in pogrebništvu Jurič.Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radiSporočamo,da je umrl naš upokojeni sodelavecFrancFickoupravnik pošte 9250 Gornja Radgonav pokojuSlovo od našega upokojenega sodelavcaje bilo v petek, 27. avgusta 2010,na pokopališču v Gornji Radgoni.Delavci Pošte Slovenije, d. o. o.,Poslovna enota Murska SobotaNi odšel -ujet je v naša srcaz najlepšimi spominiin vsak naš korakspremlja v tišini.V SPOMINMinilo je 15 let, odkar te niveč med nami, dragi mož, oče in dediRudi Zelkoiz Gornjih SlavečOstal je spomin na plemenitost tvojega srca in srečne skupne dni.Hvala vsem, ki se z lepo mislijo, cvetjem in prižgano svečo ustavite obnjegovem grobu.Ljubezen, deloin dolgoletna bolezenbilo tvoje je življenje,nam ostala je praznina,v srcu pa velika bolečina.ZAHVALAVsi njegoviV 90. letu nas je za vedno zapustilanaša draga mama, babica, prababica in sestraIrena Frumeniz BodonecOb boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti,darovali cvetje, vence, sveče in za dobrodelne namene.Posebna hvala g. duhovniku, pevcem žalostink in govornici Mateji.Hvala tudi osebju ZD, pogrebništvu Banfi in družini Frumen - Kisilak.Žalujoči vsi njeni najdražji

30 | Vestnik | 2. septembra 2010 oglasiwww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siŠolski center Novo mestoVIŠJA STROKOVNA ŠOLAŠegova ul. 112, Novo mestotel.: 07 393 21 82, faks: 07 393 21 84e-mail: vss.nm@guest.arnes.si(www.ecnm.si)v sodelovanju sSrednjo poklicno in tehniško šolo Murska SobotaŠolsko naselje 129000 Murska Sobotavabi kandidate za vpis vvišješolski strokovni študijskiprogram STROJNIŠTVA(inženir/inženirka strojništva)Študij izvajajo kot izredni študij na daljavo vprostorih Srednje poklicne in tehniške šoleMurska Sobota.Vpis bo v torek, 14. 9. 2010, ob 16. uriv prostorih Srednje poklicne in tehniške šoleMurska Sobota, Šolsko naselje 12,9000 Murska Sobota.Odlikujeta jih tradicija in kakovostŠolski center Novo mesto,Višja strokovna šola, izvajavišješolske programestrojništvo, elektronika,informatika, varstvo okoljain komunala, lesarstvoin logistično inženirstvo.Začetek izobraževanja segav leto 1996, ko so začeliizvajati višješolski programstrojništvo, ki so mu sledili šepreostali študijski programi.Šolo poleg kakovostnihpredavateljev odlikuje tudinenehno vlaganje v razvoj,tako na področju tehnikekot prostorov in opreme.Zaradi tesnega sodelovanja skakovostnimi kadri iz podjetijsvojo ponudbo programovširijo v zaposljive programe.V Murski Soboti v sodelovanjus Srednjo poklicno in tehniškošolo Murska Sobota žetretje leto izvajajo višješolskiprogram STROJNIŠTVA,preostale študijskeprograme pa so pripravljeniizvajati na podlagi potreb inpovpraševanja. Programstrojništva izvajajo v oblikikombiniranega načinaizobraževanja, kar pomeni,da polovica predavanjpoteka klasično v učilnici,del predavanj pa izvajajo spomočjo spletne učilnice.Študentom poleg spletnee-učilnice, kjer imajo dostopdo e-učnega gradiva in drugihpripomočkov, omogočajospremljanje virtualnihpredavanj s pomočjovideokonferenčnega sistema.Izkušnje kažejo, da seštudentje hitro in lahkozaposlijo, saj med študijempridobijo aplikativna intehnična znanja, po katerih jezelo veliko povpraševanje tudiv Prekmurju.V naslednjem študijskemletu 2011/12 pa bodiplomantom višjih strokovnihšol v Šolskem centru Novomesto omogočeno tudinadaljevanje visokošolskegaizobraževanja na Fakulteti zaindustrijski inženiring Novomesto (vpis v drugi letnikvisokošolskega strokovnegaprograma VS) in pridobitevnaziva diplomirani inženirstrojništva.VESTNIK lahkokupite tudi na večinipošt v Pomurju.www.pomurje.siZdruženje bolnikovs cerebrovaskularno boleznijoSlovenije, Klub Murska Sobotavabi na prvo srečanje po dopustih vses poškodbami po možganski kapi,njihove svojce, prijatelje in vse, ki bi seradi srečali z ljudmi, ki delijo isto usodo.Srečanje bo v ponedeljek,6. septembra, ob 16.00v domu starejših v Rakičanu.Murskosoboški klub Združenja bolnikov scerebrovaskularno boleznijo Slovenije pripravljasrečanja vsak prvi ponedeljek v mesecu.Vabljeni!Kot član Xalovega koncerna, podjetje XAL Svetila proizvajainovativne proizvode z najmodernejšo tehnologijo.K sodelovanju vabimoPOMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKUMurska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b,zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij naračunu pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476.ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO!Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911.CNC rezkalce s poznavanjem programiranjavodja skupina za sestavo svetilproizvodne sodelavce za obdelavo kovinproizvodne sodelavce za sestavo svetilProšnje poslati na naslov:XAL Svetila d.o.o. | vročiti kadrovski službiNemčavci 75, 9000 Murska Sobota | office.si@xal.comOPORA – SOČUTJEv hudi bolezni in smrtiOO Murska SobotaZ ŽALUJOČIMIvsak zadnji četrtek v mesecu ob17. uri na Slovenski ulici 42Tel.: 051 456 470

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sinapovednik2. septembra 2010 | Vestnik | 31glasbenelestvice naradiu murski valLESTVICA OBMURSKE ZABAVNEGLASBE DOMAČA PLOŠČA1. Tamara – Art Music orchestra2. Odpelji me – Daniel Horvat3. Ostani – Moira4. Nova energija –Franc Vedran Husar5. Mati moja – Zoltan bandPREDLOGAMarija – MetuljMaruša – LangaLESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBEGLASBA NAŠEGA SRCA1. Hočeš nočeš – Akordi2. To je čas – Prleški kvintet3. Mogoče ona hoče –Ansambel Ceglar4. Srečen – Novi spomini5. Žito – ModrijaniPREDLOGAS teboj ali brez tebe – Polka punceNaj ne beži mladost –Zreška pomladLESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE7 VELIČASTNIH1. Brez miru – Marko Vozelj2. Tako je pravilo – Pero Lovšin3. Pusti mi dihati – Eva Černe4. Proti soncu – Omar Naber5. Zate nocoj – Samo BudnaPREDLOGAHočem še – Katrinas & Cherie LucasNov je dan – Jazz StationNAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADBNA MURSKEM VALU NSTSNMV1. ALEJANDRO – Lady Gaga2. CALIFORNIA GURLS – Katy Perry3. LAST OF THE AMERICAN GIRLS –Green Day4. NEUTRON STAR COLLISION – Muse5. ROOTS TO GROW –Stefanie Heinzmann + GentlemanPREDLOGAFIRE WITH FIRE – Scissor SistersLOVE THE WAY YOU LIE –Eminem + RihannaNagrado Srečanja na Murskem valudobi: Danijel Golob, Partizanska ul.32, Gornja Radgona.Kupon št. 35Glasujem za skladbo:Domača plošča:Glasba našega srca:7 veličastnih:NSTSNMVIme in priimek, naslov:PETEK, 3. septembra: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranjiprogram, Marjan Dora – 06.45 Raportžupana Kardinarja - Poročilo OKC – 07.40Mariborsko pismo, Asja Matjaž – 08.00 Poročila– 09.30 Kultura in šport ob koncu tedna– 10.00 Poročila – 10.15 Občina Dobrovnik,župan Marjan Kardinar - 11.15 Zamurjenci– 12.00 Poročila – 12.30 Od petka do petka– 13.15 1. oseba ednine – 13.20 Predstavljamovam - 14.30 Romskih 60 – 15.30 Dogodkiin odmevi – 16.00 Popoldanska voditeljicaNevenka Emri - 17. 00 Osrednja poročila –17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi– 18.30 Radijski knjižni sejem - 19.00 Mladival, Anja in Eva – 20.10 Zimzelenčki, ugasnitelevizor! Nataša ŠpindlerSOBOTA, 4. septembra: 00.00 SNOP - 05.00Še bolj počasno vstajanje … 06.45 Župan JožefPoredoš – 08.00 Poročila – 08.30 Malioglasi – 09.30 Biba buba baja, ponovitev -9.30 Kultura in šport ob koncu tedna – 10.15Občina Tišina, župan Jožef Poredoš - 10.30Potepajte se z nami - 12.00 Poročila – 12.05Obvestila – 12.45 Ponovitev oddaje Od petkado petka - 13.15 1. oseba ednine – 14.00 Poročila– 14.05 Obvestila - 14.15 Oddaja tedna:intervju s pediatrom dr. Vojkom Bercetom -15.00 Literarni drobci - 15.30 Dogodki in odmevi- 17.00 Osrednja poročila – 17.30 Murskival nagrajuje – 17.40 Mali oglasi - 18.00Glasba našega srca, narodnozabavna lestvica- 19.00 Poročila - 19.15 – Glasba po željah– 20.00 Zadnja poročila – 20.10 – Duškovaordinacija, oddaja Dušana RadičaNEDELJA, 5. septembra: 00.00 SNOP - 05.00Nedeljsko prebujanje - 07.00 Druga jutranjakronika – 07.30 Panonski odmevi – 08.00 Miselin čas, duhovna misel predstavnikov verskihskupnosti Pomurja – 08.30 Zamurjenci– 9.00 Srečanje na Murskem valu –10.00Izbor pesmi tedna – 10.30 Nedeljska kuhinja:Anton Štihec, kandidat za župana Mestneobčine Murska Sobota - 12.30 Poročila– 12.35 Obvestila – 13.00 Minute za kmetovalce– 13.30 Čestitke, šport , glasba – 18.00 Nanarodni farmi - 19.00 Poročila - 20.10 Samoza vas (Samo Budna)PONEDELJEK, 6. septembra: 00.00 SNOP -05.00 – Ponedeljkovo jutro in Boštjan Rous– 06.45 Župan Ludvik Novak - 07.40 Pismoiz Porabja, Marijana Sukič – 08.00 Poročila –08.30 Šport, porodnišnica – 09.15 Tema jutra– 10.15 Občina Puconci, župan Ludvik Novak- 11.15 Oaj, kak san zlüfto! (Šavel in Giderji)- 12.30 Anketa – 13.15 1. oseba ednine – 13.30Mali oglasi - 14.15 Za zdravje – 15.30 Dogodkiin odmevi –17.00 Osrednja poročila – 17.20Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40Mali oglasi – 18.00 MV DUR – 19.15 Krpanke,oddaja o kulturi (Petra Kranjec) – 20.00 Zadnjaporočila – 20.10 Kak je indak fajn bilou,Milan ZrinskiTOREK, 7. septembra: 00.00 SNOP - 05.00Prebuja vas Jernej Šavel – 06.45 Župan FrancJurša - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja– 08.00 Poročila – 08.30 Besede, besede– 10.15 Občina Ljutomer, župan Franc Jurša- 10.30 Mali oglasi - 11.15 Kratki stik – 12. 30Potrošniški nasvet, Lidija Domanjko – 13.151. oseba ednine – 14.30 Sedem veličastnih,oddaja o domači zabavni glasbi, pogovoriz najboljšimi – 15.30 Dogodki in odmevi –17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila –17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi– 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence(Anica Kološa, Bojan Rajk) – 18.40 Prebiranja,drugačen pogled – 19.15 Eti ta je muzika– 20.00 Zadnja poročila – 20.10 Jukeboksin Boštjan RousSREDA, 8. septembra: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranjeprebujanje: Dušan Radič - 07.40 PeterPotočnik iz Beograda – 08.00 Poročila– 08.45 Džoužijevo pismo – 10.15 Županv studiu: Anton Kampuš, Gornja Radgona11.15 Trn v peti, pritožbe, mnenja, prošnjeposlušalcev – 12.30 Intervju - 13.00 Poročila– 13.15 1. oseba ednine - 13.30 Mali oglasi– 14.15 Mestna občina Murska Sobota, županAnton Štihec - 14.30 NSTSNMV, lestvicatuje zabavne glasbe – 15.30 Dogodki in odmevi– 16.15 Napoved sporeda (Bogdan Lemut)- 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila– 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Malioglasi – 18.00 Biba buba baja – 19.00 Poročila– 19.15 Panonski odmevi, ponovitev – 20.00Zadnja poročila – 20.10 Mursko-morski val- Simona Špindlernapovednik prireditevOtvoritevČRENŠOVCIV nedeljo, 5. septembra, ob 10. uri bopo maši otvoritev razstave likovnekolonije Podobe naših krajev (Tedenduhovnosti in kulture).KoncertTURNIŠČEV četrtek, 2. septembra, ob 19. uri bopred lipo pri občini nastop ljudskihpevcev s kratkim kulturnim programomv okviru razstave Varašanci.LJUTOMERV petek, 3. septembra, ob 19. uri bo vkulturnem domu srečanje pevcev ingodcev ljudskega izročila in tamburaškihskupin Zaigrajmo in zapojmopo domače.BOGOJINAV petek, 3. septembra, ob 20.30 bov Plečnikovi cerkvi koncert zasedbeEnsemble Unicorn, Michael Posch(sakralna in instrumentalna glasbaiz Avstrije in severne Italije). Gre zagostovanje festivala Seviqc Brežice,zbrani prostovoljni prispevki pabodo nakazani na račun Splošne bolnišniceMurska Sobota.TIŠINAV soboto, 4. septembra, ob 20. uri bov šotoru pri osnovni šoli nastop skupineČuki.V ponedeljek, 6. septembra, ob 19.uri bo v šotoru pri cerkvi koncert narodnozabavneskupine Ekart. V torek,7. septembra, ob 19. uri bo koncertnarodnozabavne skupine Marki(Ivanocijevi dnevi 2010).V sredo, 8. septembra, ob 11.30 bo všotoru pri cerkvi zabavni program zglasbo, ob 15. uri pa nastop pihalnegaorkestra iz Bakovec in mažoretk.MURSKA SOBOTAV soboto, 4. septembra, od 22. uredalje bo v Party Maxu koncert skupineZdenek Bily Dixieland Band.Vstop je prost.Mešani pevski zbor Štefana Kovačav septembru vabi nove člane, da semu pridružijo. Vaje so vsak torek inčetrtek od 19.30 naprej nad prostoriMestnih četrti (za cvetličarno Parkna Trgu zmage). Več informacij je naspletni strani: www.mepz-stefana.kovaca.si.DogodekMURSKA SOBOTAV četrtek, 2. septembra, ob 11. uri bov Pokrajinski in študijski knjižnicipredstavitev znanstvene monografijePomurska akademija Pomurju,kjer se predstavlja 23 avtorjev in avtoric.V nedeljo, 5. septembra, ob 9. uribodo v Pokrajinskem muzeju tri predavanjana temo Zgodovina prekmurskihJudov ob evropskem dnevujudovske kulture. Predavali bodo: dr.Marjan Toš, mag. Franc Kuzmič inBojan Zadravec.STROČJA VASV petek, 3. septembra, ob 12. uri bopri osnovni šoli otvoritev šole, vrtcain telovadnice.MELEV petek, 3. septembra, ob 16. uri bopri Šerugovih literarno-glasbeno srečanje.ČRENŠOVCIV soboto, 4. septembra, ob 17.30 sebo začel pri cerkvi Teden duhovnostiin kulture, ki bo trajal do nedelje, 12.septembra. Prvi večer bo nastop cerkvenegamešanega pevskega zboradr. Franceta Cigana iz Črenšovec, ob19. uri bo predavanje doc. dr. AndrejaHozjana s Filozofske fakultete mariborskeuniverze, sledila bosta otvoritevrazstave fotografij Naša cerkev vfotografskem objektivu avtorja ŠtefanaGyurice in kulturni program vizvedbi KD Trnje.TIŠINAV soboto, 4. septembra, ob 18. uri bopred slavnostno sejo ob 10. občinskemprazniku kulturni program,v katerem bodo nastopili: osnovnašola, vrtec pri osnovni šoli, Kulturno-umetniškodruštvo Tišina in pevskaskupina Prekmurci ter SandraUlen s spremljevalcem.BOGOJINAV soboto, 4. septembra, ob 20. uri bov kulturni dvorani prireditev Veselivečer (Košičevi dnevi kulture).LIPAV nedeljo, 5. septembra, ob 14. uri sebo začela pri vaškem domu 3. langašijada,tekmovanje v pripravi krompirjevegalangaša.NEGOVAV sredo, 8. septembra, med 8. in 13.uro bo pri gasilskem domu podelitevpriznanj beli lokvanj.KRIŽEVCI PRI LJUTOMERUV sredo, 8. septembra, ob 18. uri bo vkulturnem domu 11. spominski Slavičevvečer na temo Povezanost deladr. Matije Slaviča in Frana Kovačiča.GledališčeTIŠINAV petek, 3. septembra, ob 19. uri bo všotoru pri cerkvi vesela burka v trehdejanjih Gosposka kmetija v izvedbiDramske skupine Cerkvenjak. V nedeljo,5. septembra, ob 19. uri bo zgodovinskatragikomedija v štirih dejanjihV Ameriko v izvedbi dramskesekcije Povratniki v okviru PGD Gerlinci(Ivanocijevi dnevi 2010).FILOVCIV nedeljo, 5. septembra, ob 20. uri bov kulturni dvorani monokomedijaČušinov evangelij v izvedbi GregorjaČušina, člana igralskega ansamblaMGL.BELTINCIV torek, 7. septembra, ob 17. uri bona OŠ prezentacija lutk (Living Puppets)avtorja Olafa Möllerja, nemškegalutkovnega in gledališkegapedagoga ter igralca. Prijave zbirajodo petka, 3. septembra, na elektronskemnaslovu pelcllidija@hotmail.com.LENDAVAPri blagajni ZKP (Trg Györgya Zale1) bo od 6. do 10. septembra potekalvpis za abonma sezone 2010/2011.PredavanjeMURSKA SOBOTAV četrtek, 2. septembra, ob 16. uri bov Hiši Sadeži družbe delavnica ročnihdel – učenje pletenja, kvačkanjetorbic in prtičkov (E. Šantavec, V.Režonja). V petek, 3. septembra, ob16. uri bo delavnica Pomoč pri ovijanjuzvezkov in učbenikov (T. Fras). Vponedeljek, 6. septembra, ob 9. uribo na Srednji zdravstveni šoli merjenjekrvnega tlaka (DU M. Sobota,I. Vučak, M. P. Grabar, M. Stropnik).V torek, 7. septembra, ob 14. uri bona OŠ I računalniška delavnica za 1.skupino (B. Fartek), ob 16. uri pa bodruženje ob jesenskem opravilu –pobiranju semen iz buč (V. Debelak).V sredo, 8. septembra, ob 14. uri bona OŠ I računalniška delavnica za 2.skupino (B. Fartek), ob 16. uri pa kreativnašiviljska delavnica (M. Gomboc,V. Debelak).V petek, 3. septembra, ob 17. uri bo vMurski republiki TV-omizje na temoStanje na področju mladih in participacijamladih v Mestni občini MurskaSobota. Omizje prireja Društvokreativne mladine.RazstaveMURSKA SOBOTAV MIKK-u je do 15. septembra naogled fotografska razstava Svetlobapri fotografiji.BELTINCIV gradu je do 8. septembra na ogledrazstava fotografij Polje sanj avtorjaAndreja Viraga.LENDAVANa gradu je do 28. oktobra na ogledrazstava Francoise Gilot – Prostor inčasovnost: popotovanje v neznano.BOGOJINAV veroučni učilnici je na ogled tradicionalnarazstava društva Likos.VERŽEJV Marijanišču je do 30. septembra naogled fotografska razstava v okviruletošnjega Puščenjakovega večera.KinoStar Max MURSKA SOBOTA(od 2. 9. do 8. 9.)Ameriški animirani sinhroniziranidružinski film Marmaduke (pet.–sre.16.50, sob. in ned. še 14.50)Ameriška akcijska srhljivka Salt(20.20, pet. 21.00, sob. še 22.30)Ameriško-kitajska družinska športnapustolovščina Karate Kid (17.20, pet.18.00, sob. in ned. še 14.20)Ameriška drama Mati in hči (20.50)Ameriški animirani film Mačke inpsi: Maščevanje gospe Muce (18.50)Ameriški animirani sinhroniziranidružinski film Svet igrač 3 (17.00, sob.in ned. še 14.45)Ameriška komedija Superžur (19.15,pet. in sob. še 21.35)GORNJA RADGONAPetek, 3. septembra: ob 18.00 ameriškaanimirana sinhronizirana družinskakomedija Shrek za vednoIzpolnjen kupon pošljite do torka, 7. septembra2010, na naslov: Murski val, Ulicaarhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota,za glasbene lestvice.ČETRTEK, 9. septembra: 00.00 SNOP - 05.00Zbudite se z dobrim radiem! Nataša Špindler- 06.40 Preteklih 24 – 07.00 Druga jutranjakronika – 07.20 Obvestila – 07.30 Vreme,ceste, radarji - 07.45 Zvočno pismo iz Gradcas Saro Rajh - 08.00 Poročila - 08.15 Kmetijskistrokovnjak – 09.25 Kuharski nasvet – 09.30Pregled Vestnika - 11.15 Reportaža tedna –11.45 Šport za vse – 12.30 Aktualno - 13.15 1.oseba ednine – 14.30 Domača plošča – 15.30Dogodki in odmevi - Popoldanski voditeljMilan Zrinski – 17.00 Osrednja poročila naMurskem valu, 18.00 Mali radio, novinčki inJerneja Pirnat - 19.15 Bilo je nekoč – 20.00Poročila – 20.10 Geza se zeza

32 | Vestnik | 2. septembra 2010 (ne)nazadnjewww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siČetrtek:delno oblačno,megla7 | 22Petek:pretežno oblačno,rahel dež11 | 19Sobota:zmerno oblačno,ploha (rahel dež)8 | 20Nedelja:zmernooblačno8 | 20Ponedeljek:pretežno oblačno,rahel dež10 | 18vremeAndrej Velkavrhfotografija tednaVremenska napovedMeteorološko poletje se je končalo inletos vreme kar dobro sovpada s sprememboletnega časa. Prav posebno toplov naslednjih dneh ne bo. Dnevnetemperature bodo v Prekmurju večinomaokoli 20 stopinj, odvisno predvsemod tega, koliko časa bo sijalo sonce oz.koliko bo oblačnosti. Zjutraj bo rajemalo pod 10 kot več. Rahlo bo deževalov petek ter v ponedeljek, medtem kobo v soboto in nedeljo v glavnem suho,čeprav vam čisto zagotovo ne moremobljubiti, da ne bo nobene možnosti zakakšno dežno kapljo. Bolj kot ne jesenskotorej.Jesensko mrzla jutraLetošnje poletje je bilo po temperaturizelo zanimivo. Prvi in zadnji dan sta bilazjutraj res hladna. Sploh zadnje avgustovskojutro je bilo že kar mrzlo. Kakšnihrekordov resda ni bilo, razen v Biljah priNovi Gorici, kjer merimo temperaturood leta 1991. Tam je bilo v torek zjutrajle 6,1 stopinje C, do sedaj najnižja izmerjenaavgustovska temperatura pa je biladve desetinki višja. »Neumnost,« bosterekli. Res je razlika zelo majhna, a vendarleje. V Murski Soboti smo bili dalečod rekorda, ki je 2,1 stopinje, bilo je»kar« 7,6 stopinje. In vendarle stavim,da vas je zjutraj kar zazeblo.Poleg hladnega začetka in konca je zanimivoše, da je bilo marsikje po Slovenijinajbolj vroče ravno 15. julija. Točnosredi poletja, vsaj meteorološkega (ki sezačne z junijem in konča z avgustom). Vtem trimesečju je bila povprečna dnevnatemperatura spet nadpovprečno visoka.Podatke imamo trenutno le za Ljubljano,kjer je bilo 21,2 stopinje C. Povprečna poletnatemperatura zadnjih desetih let jebila 21 stopinj, v daljšem, tridesetletnemobdobju, kar je mednarodno dogovorjenoobdobje za primerjave, pa le dobrih 18stopinj. Tako se letošnje poletje po povprečnitemperaturi uvršča na četrto mestov zadnjih 100 letih. Če pa primerjamoštevilo vročih dni (najvišja dnevna temperaturavsaj 30 stopinj), mimogrede, vLjubljani jih je bilo letos 22, je bilo letošnjepoletje 15. po vrsti. To kaže, da sebolj povišujejo nočne in jutranje temperaturekot pa dnevni maksimumi.vestnikovkoledarČ – 2. septemberP – 3. septemberS – 4. septemberN – 5. septemberP – 6. septemberT – 7. septemberS – 8. septemberŠTEFANDORAZALKALOVRENCZAHARIJAMARKOMARIJA6. septembra bo sonce vzšlo ob 6. uriin 29 minut, zašlo pa ob 19. uri in 31minut. Dan bo tako dolg 13 ur in 2 minuti.8. septembra ob 12. uri in 9 minutbo na nebu nastopil mlaj.Dogodek ob gramoznici v TrnjuPolicist Mencigar rešil ribičaV manj kot mesecu dni že tretje prisebno ravnanje pomurskih varuhov redaPolicist Mitja Mencigar je iz gramoznice rešil utopljenca.Fotografija PU MSPolicist Postaje mejne policije PetišovciMitja Mencigar je v soboto popoldnerešil življenje sedemindvajsetletnemuribiču, ki je s sedemletnim sinom odšelribarit v gramoznico pri Trnju. Mencigartisti dan ni služboval, ko ga je nacesti tik ob gramoznici, kjer se je peljalz avtomobilom, ustavil otrok. Razložilje, kaj se je zgodilo. Njegovega očetaje namreč obšla slabost in je padel vvodo. Obležal je nezavesten. Policist niokleval: stopil je v vodo in iz nje potegnilribiča. Utopljenca je obrnil na bok,kmalu zatem je ta prišel k zavesti. Kerje ribič kašljal, je Mencigar posumil, daje podhlajen, zato je stekel do avta pospalno vrečo, s katero ga je pokril. Prisebenpolicist je poklical operativnokomunikacijskicenter, ki je k gramozniciposlal reševalno vozilo. Zdravnikiso ribiča po oskrbi odpustili v domačonego. V manj kot mesecu dni že tretjičporočamo o prisebnem ravnanju pomurskihpolicistov. Desetega avgustaje najprej policistka operaterka Operativno-komunikacijskegacentra Policijskeuprave Murska Sobota JožicaŠkerlak izgubljeni gobarici iznajdljivosvetovala, naj pogleda, katero številkoima lovska preža v gozdu, v katerem jezašla. Izmučeno in dodobra prestrašenonabiralko gob, ki je povrh vsega šeFotografija Tomo KölešSestavite sestavljankoV naši neposredni bližini, na avstrijskistrani meje, so že nekaj časa zanimiviplakati, ki opozarjajo na nevarnostvožnje pod vplivom alkohola. Pod tremifotografijami je napis »Ready – Set –Dead«, kar bi po naše prevedli nekakokot »Pripravljen – Pozor – Mrtev«.Pod napisom »Ready« je posnetekmoškega, ki z užitkom pije alkohol izsteklenice, pod napisom »Set«, kakose pelje z avtom, pod napisom »Dead«pa že zmečkana pločevina tega istegaavtomobila, zraven pa leži steklenicas prve podobe. Ta slogan in plakat jetudi zmagal na natečaju neke velikeavtomobilske firme, zmagovalna ekipa,ki si je zamislila takšen učinkovit načinopozarjanja na nevarnost pitja predvožnjo, pa prihaja z dunajske gimnazijeGoethe. Avstrijci so bili v teh letih žetako ali tako znani po precej presunljivihplakatih, s katerimi so želeli doseči večjovarnost na cestah, kar jim je navsezadnjetudi uspelo. Bi lahko takšne akcije kajnaučile tudi naše pomurske »divjake«?Policist ni okleval:stopil je v vodo in iznje potegnil ribiča.Utopljenca je obrnil nabok, kmalu zatem je taprišel k zavesti.sladkorna bolnica, so predvsem zatokmalu našli. Le tri dni pozneje je sodelavecŠkerlakove Jože Sever sprejelklic moškega, ki je v slabi nemščini inzaradi slabega mobilnega signala komajrazložil, da se je v gozdu v bližiniavstrijske Radgone nekdo poškodovalin da nujno potrebuje pomoč. Moškije zvezo prekinil, Sever pa je vse podatkesporočil avstrijskim kolegom vtrilateralnem centru v Dolgi vasi. Ti soznova poklicali prijavitelja nesreče inobenem na noge dvignili kolege na policijskipostaji v avstrijski Radgoni. Policistiin reševalci so potem v gozdu vbližini kraja Sankt Peter am Ottersbachnašli avstrijskega delavca, ki ga jedrevo med podiranjem pokopalo podsabo in hudo poškodovalo.Andrej BedekNaročite svoj izvod časopisa VestnikCena izvoda časopisa za naročnika je 1,55 evra. Naročilo velja do pisnega preklica.Naročnino bom plačeval za obdobje: trimesečno, polletno, letno.Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami.Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico.Ime in priimek:Naselje, kraj, številka:Poštna številka:Rojstni podatki:Davčna številka:Datum:narocnina@vestnik.siPodjetje za informiranje, d. o. o., spoštujevašo zasebnost in zagotavlja visoko ravenvarovanja podatkov. Podjetje za informiranjese zavezuje, da bo vaše podatke skrbnohranilo in jih uporabljalo samo z namenomanaliziranja naročnikov, tržnih raziskav terpredstavitev izdelkov in storitev Podjetja zainformiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitvene bo posredovalo tretjim osebam.Posameznik lahko po 73. členu Zakona ovarstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva,da Podjetje za informiranje, d. o.o., trajno ali začasno preneha uporabljatinjegove osebne podatke za namene neposrednegatrženja. Podjetje za informiranje,d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustreznopreprečiti uporabo osebnih podatkovza namen neposrednega trženja in o temv nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranegauporabnika, ki je to zahteval. Stroškevseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetjeza informiranje, d. o. o.Vsi, ki boste 2. septembra ter 2., 9. in 16. septembra (skupno 4) zbirali sličice,jih pravilno sestavili in zlepili, jih boste lahko do 31. oktobra v slaščičarniCafé Praliné v Termah 3000 zamenjali za brezplačno eno kavo po izbiri(kava z mlekom, kava s smetano, kava espresso).#Pošta:Podpis: