Modra stran No. 79.indd - Cinkarna Celje

Pigmentni titanov dioksid kotreferenčni material? CEGIPS – SADRA v Cinkarni Ishihara Sangyo Kaisha, LTD. Sistem spremljanja rabe energije inpostavljanja ciljev (CSRE – M&T)79četrtohttp://tio2-center/index.phpčetrtletje Drugačen način izbiranja ponudnikov Programsko orodje za optimizacijoregulacijskih zank v proizvodnji Pravopis, slog in uglajenost pisanja (IX)2007STROKOVNE INFORMACIJEstrokovne informacije

UvodnikZaostrene poslovne razmere v naši ožji in širši okolici ne dopuščajo več dvoma,da je inovativnost in ustvarjalnost pogoj za obstanek podjetij. Če smo še nedolgotega lahko upali, da je povsem dovolj, če vestno sledimo uveljavljenim potem inreceptom, je danes že jasno, da lovimo zadnji vlak uvajanja inovativnih pristopovv poslovanje podjetja. Zato je vzpodbujanje ustvarjalnega vzdušja in oblikovanjeter zbiranje novih idej, ki smo mu priča sedaj, lahko upanje za našo dolgoročnoperspektivo. Prav takšno vzdušje pa kaže, da so zaposleni lahko zelo ustvarjalni inimajo veliko zanimivih ter uporabnih idej in predlogov. Veseli nas, da smo del tegaustvarjalnega vrenja in upamo, da ga tudi pomagamo soustvarjati.Pestrost člankov v tokratni številki znova potrjuje, da je ustvarjalnost del strokovnihaktivnosti na različnih področjih v podjetju. Tako si lahko preberete prispevke o deluv kontroli kakovosti, uporabi sadre za nove proizvode, ocenjevanju konkurenčnihproizvajalcev, drugačnemu pristopu k izbiri ponudnikov, upravljanju porabe energije,analizi in optimiranju regulacijskih krogov.Ker k podobi podjetja in zaposlenih prispeva tudi njihova pisna kultura, nadaljujemos serijo prispevkov, ki nam jo pomaga izboljšati.Naj vsem dosedanjim in bodočim sodelavcem in bralcem Modre strani v imenuuredniškega odbora zaželim še srečno in ustvarjalno novo leto.Glavni urednikmag. Vladimir Vrečko

Mag. Karmen Rajer KandučPigmentni titanov dioksid kot referenčnimaterial?1 UvodMeroslovje ima na ozemlju Republike Slovenijedolgoletno tradicijo, saj so se tu križale mnogetrgovske in vojaške poti. Da med trgovanjem niprihajalo do sporov, so se z blagom izvajale določenemeroslovne aktivnosti, o čemer pričajoarheološke najdbe. V času Marije Terezije je bilna slovenskem vpeljan meroslovni sistem in tokar 100 let pred podpisom metrske konvencije vParizu leta 1875.Na področju kemije se je meroslovje v Slovenijipričelo razvijati po letu 2000. Temu so botrovalevedno pogostejše zahteve uporabnikov kemijskihmeritev po primerljivosti rezultatov meritevne glede na to, kje so meritve izvedene, kakortudi po poenotenju izrazov in definiciji parametrov,ki se pojavljajo pri meritvah v kemiji, kar jepogoj za uspešno komunikacijo med naročnikimeritev in izvajalci. Glede na to, da je kemija vpetav različna področja našega življenja, morajoanalitski laboratoriji, ki izvajajo meritve, nenehnodokazovati veljavnost le-teh, kar lahko dosežejole z zagotavljanjem sledljivosti meritev in priznavanjemsvojih rezultatov na nacionalni in mednarodniravni.Z uporabo referenčnih materialov laboratorijizagotavljajo sledljivost rezultatov in izvajajo kontrolometod, ki jih uporabljajo pri preskušanju.Referenčni materiali so lahko pripravljeni sintetično,običajno za namene kalibracije, merilnanegotovost je nizka ali pa so to materiali iz »realnegasveta« (specifičen matriks), ki se uporablja-jo za kontrolo postopkov, merilna negotovost jeobičajno nekoliko višja.V Službi kakovosti ocenjujemo kvaliteto pigmentas primerjavo vzorcev dnevne proizvodnjes »standardnim« vzorcem (vzorec iz proizvodnje),vendar le ta še ni ovrednoten na način, kibi omogočal, da ga obravnavamo kot hišni referenčnimaterial (homogenost ni ovrednotena).Zato smo se odločili, da bomo definirali postopekpriprave hišnega referenčnega materiala inugotovili, ali je vzorec dovolj homogen, da galahko uvrstimo med referenčne materiale.2 Eksperimentalni delZa referenčni material je pomembno, da je stabilenin homogen. Pigmentni titanov dioksid je stabilen,zato stabilnosti nismo posebej dokazovali.Dokazati pa smo morali, ali je količina pigmenta,ki jo imamo na razpolago, dovolj homogena, dajo uporabimo za pripravo hišnega referenčnegamateriala. Glede na to, da kvaliteto vsakega lotaRC 82 opisuje 27 parametrov, katerih vrednostiso pomembne za kupca in so sestavni del specifikacijeproizvoda ali pa opozarjajo proizvodniproces na določene pomanjkljivosti, smo se zazačetek omejili na dva parametra: svetlost (L*) invsebnosti TiO 2 (%).2.1 Vzorčenje in priprava vzorcev350 kg pigmenta smo razdelili na 14 podvzorcev.Vsakega izmed njih smo razdelili na 5 vzorcev.Skupno smo dobili 70 vzorcev, ki smo jih oštevilčiliod 1 do 70 (slika 1). Z generatorjem naključnihštevil smo nato določili vrstni red meritev.pigmentpodvzorec 1 podvzorec 14n=1 n=2 n=3 n=4 n=5n=66 n=67 n=68 n=69 n=70Slika 1. Delitev vzorcev

2.2 Postopek določitve svetlosti (L*)Pigment s pritiskom 100 bar stisnemo v tableto.S spektrofotometrom izmerimo odboj svetlobes površine tablete. Spektrofotometer dnevnoumerjamo z belim keramičnim standardom inčrno pastjo, kontrolo delovanja spektrofotometrapa zagotavljamo z merjenjem drugega belegakeramičnega standarda katerega vrednostisvetlosti (L*) zaznamujemo v kontrolno karto.Merilno negotovost smo izrazili kot ponovljivostdesetih meritev istega vzorca. Relativna razširjenamerilna negotovost znaša 0.014 % (k=2).2.3 Postopek določitve vsebnosti TiO 2 (%)Metoda je sestavljena iz dveh delov. V prvemdelu standardiziramo kalijev dikromat s standardnimreferenčnim titanovim dioksidom, vdrugem delu pa določimo masni delež titanovegadioksida v vzorcu pigmenta.Vzorec pigmentnega titanovega dioksida posušimopri 105 °C do stalne mase. Posušen vzorecrazklopimo s kalijevim pirosulfatom in talinoraztopimo v klorovodikovi kislini. Z dodatkompresežka raztopine kromovega(II) klorida reduciramotitan(IV) do titana(III) v inertni atmosferiogljikovega dioksida. S kalijevim dikromatomtitriramo najprej presežen kromov(II) klorid (1ekvivalentna točka) in nato še titan(III) (2 ekvivalentnatočka). Titracijo izvajamo preko avtomatskegatitratorja, ki je povezan z računalnikom inupravljan s pomočjo titracijskega programa. Določitevekvivalentne točke je potenciometrična zuporabo zlate indikatorske elektrode in Ag/AgClreferenčne elektrode. Titracija poteka ves čas pritemperaturi 40 °C v atmosferi ogljikovega dioksida.Merilno negotovost smo določili iz rezultatovobnovljivosti na realnem vzorcu in točnosti naCRM-ju (certificiran referenčni material). Relativnarazširjena negotovost meritve znaša 0.13 %(k=2).Masni delež TiO2 (%) v vzorcih94,9094,8094,70% TiO294,6094,5094,4094,300 10 20 30 40 50 60 70VzorciSlika 2. Masni deleži TiO 2 v 70 vzorcih z vključeno razširjeno negotovostjo (k=2)Masni delež TiO2 (%) v vzorcih94,9094,8094,70% TiO294,6094,5094,4094,300 10 20 30 40 50 60 70VzorciSlika 3. Svetlost (L*) 70 vzorcev z vključeno razširjeno negotovostjo (k=2)

3 Meritve in rezultatiRezultate eksperimentalnega dela smo ocenilina dva načina: z vizualno primerjavo rezultatovz upoštevanjem njihove merilne negotovosti inz uporabo statističnega testa. Meritve rezultatovza vseh 70 vzorcev glede na čas izvedbe soprikazane na slikah 2 in 3, povprečne vrednostimeritev iz posameznih podvzorcev (14) so prikazanena slikah 4 in 5.Z analizo variance (ANOVA) smo preverili hipotezo,da se vzorci med seboj ne razlikujejo pristopnji značilnosti α = 0,05 (za oba parametra). Vobeh primerih je bila F

Masni delež TiO 2 (%) v vzorcih94,9094,8094,70% TiO294,6094,5094,4094,300 10 20 30 40 50 60 70Slika 6. Masni delež TiO2 v podvzorcih (isti rezultati kot na sliki 2 le, da so razvrščeni po naraščajočihvrednostih)Vzorci(slika 6). Nekaj rezultatov, ne glede na to, da jevključena merilna negotovost, izstopa, kar kažena verjetnost, da je bila merilna negotovost podcenjena.4 ZaključekZ opisanim poskusom smo želeli ugotoviti ali je 350kg pigmentnega titanovega dioksida tipa RC 82, kismo ga testirali, dovolj homogenega, da ga uporabimoza pripravo hišnega referenčnega materialaza določitev dveh parametrov (L* in vsebnost TiO 2).Rezultate smo primerjali s statistično metodo invizualno, z upoštevanjem merilne negotovosti. Neglede na pristop ocenitve vidimo, da je material dovoljhomogen za pripravo referenčnega materiala.Glede na to, da je bila merilna negotovost za obaparametra prenizko ocenjena (vizualna primerjavarezultatov), bo potrebno pred dokončnim ovrednotenjemreferenčnega materiala izvesti še dodatneraziskave.5 Reference[1] SIST EN ISO/IEC 17025:2005 – Splošne zahteveza usposobljenost preskuševalnihin kalibracijskih laboratorijev (EN ISO/IEC17025:2005 – General requirements for thecompetence of testing and calibration laboratories).[2] ISO Guide 35, Reference Materials – Generaland statistical principles for certification.[3] European Commission, ’’Guidelines for theproduction and certification of BCR referencematerials’’ – Part A: Guide to proposers of referencematerials projects’’, Doc BCR/01/97,Brussels (B), 1 September 1997.[4] Linsinger T.P.J., Pauwels J., Van der VeenA.M.H., Schimmel H., lamberty A., Homogeneityan Stability of reference Materials,Accreditation and Quality Assurance, 6 (2001),pp. 20–25.[5] Van der Veen A.M.H., Linsinger T.P.J., PauwelsJ., ’’Uncertainity calculations in the certificationof reference materials. 2. Homogeneitystudy’’, Accreditation and Quality Assurance, 6(2001), pp. 26–30.[6] Internal Quality control, Handbook for ChemicalLaboratories, Nordtest report TR 569.[7] ISO 591-1; 2000: Titanium dioxide pigmentsfor paints - Part 1: Specifications and methodsof test.[8] ND 01904071330: Določitev masnega deležaTiO 2v pigmentu TiO 2s potenciometričnotitracijo.[9] ND 01903071110: Določevanje barvnihvrednosti s spektrofotometrom SpectraflashSF 600.[10] EURACHEM / CITAC Guide CG 4 – QuantifyingUncertainty in Analytical Measurement,2nd Edition (2000).[11] Guide to the expression of uncertainty inmeasurement (GUM), ISO (1995)[12] Urad za meroslovje, Meroslovni sistem RepublikeSlovenije, Ljubljana, maj 2001.Zgornji članek je povzetek posterja, ki je bil predstavljenna kongresu meteorologov Srbije naZlatiboru (Republika Srbija), ki se je odvijal od 26.9. do 28. 9. 2007. Soavtorja posterja sta Jurij Pustinekin dr. Nineta Majcen, poster pa je oblikovalVili Pavlovič.Pri eksperimentalnem delu so sodelovale VidaPlaninšek, Vlasta Gračnar Ferjen, Jana Ojsteršekin Nuša Godicelj za kar se jim zahvaljujem.

L* in sub-samplesM a ss fra ction of TiO2 (%) in sub-sa m ple s94,9094,8094,70% TiO294,6094,5094,4094,300 10 20 30 40 50 60 70Sub-sa m ple sAve rage value for L* in the containe rs98,6094,90A ve r ag e valu e fo r m as s fr actio n o f T iO2in th e co n tain e r s98,5098,5094,8094,70L*98,40%TiO294,60L*98,4098,3094,5094,4098,200 10 20 30 40 50 60 70Sub-samples94,300 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 1598,300 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15C o n tain e r sContaine r s

Mag. Tomi GominšekCEGIPS – SADRA v CinkarniKot že v prejšnji številki Modrih strani zapisano jesadra stranski produkt številnih kemijskih procesovmed katerimi v glavnem prevladuje razžvepljevanjedimnih plinov, ki nastajajo pri izgorevanjufosilnih goriv. Vsa podjetja tako kemijska kotenergetska, ki imajo opraviti s sadro, poizkušajole-to proizvesti na takšen način, da bi bila primernaza nadaljnjo uporabo.ZAČETKI CEGIPSAPodobna prizadevanja za koriščenje sadre so teklav Cinkarni Celje že od samega začetka proizvodnjeTiO 2 . Vendar čas idejam za vrednotenjesadre še ni bil naklonjen, družba pa verjetno premaloekološko osveščena.V zadnjih nekaj letih pa se je ponovno okrepiloupanje na oživitev teh idej.Ta nov začetek je bil sprva namenjen razvojusadre za proizvodnjo alfa-mavca. Naj spomnimalfa-mavec je namenjen predvsem proizvodnjihitroveznih tekočih estrihov, ki so predvsem vzahodnem svetu nepogrešljiv element v čedaljehitrejši gradnji.Z uporabo kontinuirane pilotne naprave (Slika 1)smo iz surovin pridobljenih neposredno iz proizvodnjeposkušali precipitirati takšen produkt, kibi ustrezal proizvodnji alfa-mavca.Ob tem smo želeli določiti vse potrebne pogojeza uspešno precipitacijo v procesu Nevtralizacije.Kvaliteto pridobljene sadre smo preverjali neposrednov tovarni alfa-mavca Promineral v Nemčiji,kjer predelujejo energetsko sadro nastalo prirazžvepljevanju dimnih plinov pri izgorevanjupremoga v termoelektrarnah.Z enotedenskimi poskusi smo iz naše sadre razviliprodukt, ki se je po končnih uporabnih lastnostilahko neposredno primerjal z njihovimiprodukti.Kljub odličnim rezultatom in indicem, da se botakšen način hitre gradnje, kjer se uporabljajoprodukti iz alfa mavca širil tudi do in preko nas,E F GB CADSlika 1. Shema pilotne naprave: A reaktorska posoda, B rezervoar žveplove kisline, C rezervoar apnenesuspenzije, D suspenzija sadre, E pH-meter, F regulator pH-ja, G regulator temperature.

Slika 2. CentrifugiSlika 3. Podoba Proizvodnje CEGIPSA.

je celotno uspešno delo in prizadevanjek uspehu zopet naletelo na gluhaušesa.A v Cinkarni je še ostala iskra, ki je ševedno tlela v smeri koriščenja sadre. Taiskra se je razvnela v zasnovo širšegaprojekta Koristna uporaba gipsa iz kislihodplak proizvodnje titanovega dioksida,v katerem smo na podlagi izvedenetržne analize in smotrnostne študijeugotovili potrebe trga in ekonomičnostiproduktov iz sadre.Pričeli smo vzpostavljati stike z uporabnikisadre tako z novimi kot tudi sstarimi. Njihov odziv je nakazoval naoptimizem, vendar pa je bila pri vsehzahtevana »industrijska« testna količinasadre. »Industrijska« v tem kontekstupomeni več kot 100 ton, kar paje bila količina, ki bi jo z našo pilotnokontinuirno napravo (Slika 1) s 24-urnimdelavnikom proizvajali 550 dnineprekinjeno, kar pa je seveda nesmisel.(Za primerjavo - trenutno 100 tonproizvedemo v 12 urah).Z osnovanjem predpogodbe o dolgoročnemodvzemu sadre z bližnjimicementarnami nam je uspelo prepričativodstvo podjetja o izvedbi investi-Slika 4. Sistem nalaganja na vagone.Slika 5. Nalaganje CEGIPSA na tovornjake.

cijskega projekta: Proizvodnja CEGIPSA kateregaosnovni cilj je bil postaviti postrojenje za separacijosuspenzije sadre, njen transport, nalagalnologistiko, itd. S tem smo prvič lahko potencialnimkupcem ponudili industrijske testne količinenašega novega produkta CEGIPSA.Proizvodnja CegipsaV letu 2006 smo zaključili omenjen investicijskiprojekt in tako postavili nov obrat za proizvodnjoCEGIPSa (Slika 3) s prvotno kapaciteto 30.000 tonletno, ki pa jo ravno v času pisanja članka z vgradnjodruge centrifuge povečujemo na 60.000 tonletno (Slika 2.) Že v sami idejni zasnovi je gradnjazačrtana modulno, kar pomeni da bomo gledena povpraševanje na trgu modulno dograjevaliinfrastrukturo z dodatnimi centrifugami.V stavbi s centrifugama – višja stavba je poleg ževgrajenih centrifug dodaten remonten podestin 6.3-tonsko dvigalo, namenjeno vzdrževanjule teh. Prostor pod centrifugama je izkoriščen zazalogovnik, ki nam omogoča kratkotrajno skladiščenjeprodukta in natovarjanje štirih 25-tonskihtovornjakov (slika 5). Stavba nad železniškimitiri (v ozadju višje stavbe) služi za nalaganjena železniške vagone. Sistem dveh transportnihtrakov, poševnega, ki povezuje obe stavbi, inprevozno-reverzibilnega, ki se pomika sem tertja skozi celotno 27 m dolgo stavbo, omogočahkratno avtomatsko nalaganje dveh železniškihvagonov (Slika 4).Z vgradnjo druge centrifuge smo tako izpolnilinačrtovani plan v tem obsegu modulne gradnje.Z ozirom na relativno zahteven proces centrifugiranja(velikost naprave, veliki obrati – velik težnipospešek, vibracije) in zelo hiter – dinamičen odzivna raznolikost vhodov v proces Nevtralizacijedosegamo konstantno dobro kvaliteto produkta,kar se nam odraža predvsem z zadovoljstvompri kupcih. Poleg tega se v prihodnje obeta šenakup zmogljivejšega nakladalca, s čimer bomopovečali še našo zmogljivost nalaganja tako natovornjake kot tudi na vagone. Z vsemi temidejstvi in trenutno uspešnim pridobivanjem novegatrga, lahko že sedaj dokaj realno in resnorazmišljamo v širjenje do skupno najmanj 4-ihcentrifug in s tem do vrednotenja sadre tja do120.000 ton letno. V upanju na podporo vodstvain na 100 % povečanje odkupne cene CEGIPSA zoptimizmom zremo v prihodnost.Mag. Jure VengustIshihara Sangyo Kaisha, LTD.Še nekaj let nazaj so bile informacije o Ishihari(ISK) skope in bolj kot ne naključne. Za ISK je veljalo,da je nekakšen dalnjevzhodni ekvivalentKronosa (misleč pri tem na kvaliteto, ugled incenovni razred). Tržniki so poznali njihovo širokoin kvalitetno paleto izdelkov (trženo globalnopod blagovno znamko Tipaque), vedeli smo, daskupina zajema skupno tri tovarne titanovegadioksida v Singapuru in na Japonskem, da staobe mlajši tovarni kloridni in ne nazadnje, dapodjetje zdržema ustvarja odlične poslovne rezultate.To pa je bilo v grobem tudi vse. Spletnastran je bila sicer od nekdaj dosegljiva, vendarlepa zaporedje japonskih pismenk povprečnemuneposvečenemu Evropejcu žal ne pove kaj dosti,latinica je bila omejena na logotip podjetja.V letih 2004 in 2005 pa je bilo moč v panožnihrevijah zaslediti posamezne notice o okoljskihtežavah ISK, bolje rečeno o formalnih postopkih,ki jih je vodila Japonska zoper ISK. ISK je kot toženastranka izgubil vrsto tožb, ki so se nanašale naokoljsko škodo, ki je nastala kot posledica visokevsebnosti težkih kovin v železovem mulju, ki soga kot stranski produkt proizvodnje titanovegadioksida vgrajevali v okolje v obliki nasipnegaoziroma polnilnega materiala.Od takrat naprej je ISK spremenil svojo PR politikokot del strategije postopnega izboljševanjajavnega mnenja, ki je bilo vsled okoljskega fiaskain obtožb o prikrivanju pomembnih podatkov,porazno. Današnjo PR strategijo ISK je moč strnitiv nekaj besedah: »povrniti dobro ime korporacije«.Del te spremembe je tudi bistveno večjadosegljivost informacij o podjetju. Slednje pripelje,ob dobršni meri moje radovednosti, tudi doideje o kratkem članku, ki v naključnem zaporedjurazkriva posamezne zanimivosti o podjetju okaterem smo dolgo časa vedeli bore malo.Skupina zaposluje 1056 ljudi, letno pa ustvarijookroglo 680 milijonov € prodaje (človek bi naprvi pogled rekel, da mit o produktivnosti Japoncevnajbrž niti ni mit). Podjetje je bilo ustanovljeno1920, najprej kot rudnik železove rude. Za-

Tabela 1: Tovarne TiO 2 v lasti ISKKraj Tehnologija Zmogljivost (ttpa) Leto zagonaYokkaichi, Japonska ISK Kloridna 68 1974Yokkaichi, Japonska ISK Sulfatna 87 1954Kobe, Japonska Fuji Titanium Sulfatna 16 1936Tuas, Singapur ISK Kloridna 49 1989Skupaj 308četki proizvodnje pigmenta titanovega dioksidasegajo v leto 1936, a to ni bila proizvodnja v ISK,temveč gre za tovarno Fuji Titanium IndustriesLTD. v Kobeju. Fuji Titanium je prešel v popolnolast ISK v letu 2005. Sam ISK zažene proizvodnjoTiO 2 po sulfatnem postopku v Yokkaichiju v letu1954, natančno 20 let kasneje začnejo v Yokkaichijuproizvajati TiO 2 tudi po kloridnem postopku.Zadnja pridobitev pa je v letu 1989 proizvodnjav Tuasu, Singapur – prav tako po kloridnem postopku.ISK s tem kontrolira 308 ttpa proizvodnihzmogljivosti, kar je okoli 4,2 % trenutnih svetovnihproizvodnih zmogljivosti. Preglednica vnadaljevanju prikazuje zmogljivost tovarn v lastiISK.ISK je očitno multinacionalna korporacija s podjetjiin predstavništvi razkropljenimi po celemsvetu. Produktno je organizirana kot sestav štirihdivizij, in sicer:I. pigment titanov dioksid (zajema izjemno širokasortiman belega in rumenega pigmenta, anatasnein rutilne tipe za vsa področja uporabe);II. agrokemija (zajema insekticide, fungicide, herbicidein namaticide);III. funkcionalne materiale (UF TiO 2 , ultra čisti TiO 2 ,prevodniški TiO 2 , fotokatalitični TiO 2 , UF cinkovoksid, železov oksid …);IV. farmacija (zajema preparate prečiščenih indeaktiviranih stenskih membran virusov HVJ,namenjenih združevanju celic in prenosu snovi(infektov) preko celičnih sten).Po grobi oceni približno 65 % celotne prodajeustvarja divizija pigmenta titanovega dioksida.Vsekakor je korporacija zelo diverzificirana, sodečpo izjemno specializiranem programu, visokihvlaganjih v R&R, zahtevnih prodajnih trgih, jetudi izrazito »visoko tehnološko« naravnana.Naslednja zanimiva zadeva so vsekakor rezultati,ti so bili za kemijsko-predelovalno panogo doleta 2005 naravnost vrhunski, po tem pa so silovitoupadli. Pred preglednico v nadaljevanju, jemorda zanimivo opozoriti še na dejstvo, da se zaISK fiskalno leto prične s 1. 4. in konča z 31. 3.Zgornji preglednici velja dodati, da je očitenpadec rezultatov posledica izjemno visokihstroškov odstranjevanja železovega mulja oziromaekološke sanacije. Stroški odstranjevanja sov letu 2005 znašali kar 235,7 milijonov €, v letu2006 pa 120, 5 milijonov €.Kot že rečeno bo poslovanje ISK v prihodnjepredvsem zaznamovano z dokončno sanacijookoljskih grehov, izboljševanjem javnega mnenjain dvigovanjem podobe v javnosti. Vendarlepa naj bi po njihovih načrtih že v prihajajočemletu 2008 uspeli splezati na zeleno vejo in potreh zaporednih letih izgub izkazati čisti dobičekv višini 65 milijonov € – ob skupni prodaji v višini929 milijonov €.VIRI:[1] http://www.iskweb.co.jp/eng/index.html[2] Trade Statistics; TiO 2 Review, July 2006.Tabela 2: Poslovni rezultati ISK½ 2007 2006 2005 2004Prodaja € 370,7 676,5 753,4 683,3Operativni dobiček €(Bruto marža %)40,7(11 %)81,0(12,0 %)96,7(12,8 %)73,3(10,7 %)Čisti dobiček € - 26,3 - 25,1 - 77,8 + 40,7Delež kapitala % 21 % 25 % 28 % 39 %

Branko StaričSistem spremljanja rabe energije inpostavljanja ciljev (CSRE – M&T)UvodOpazovanje in postavljanje ciljev (M&T – Monitoringand Target Setting) je menedžerska tehnikav okviru energetskega nadzorstva, ki z vpeljavoenergetskega menedžmenta v obstoječo strukturovodstva podjetja omogoča nadzirati stroškeza energijo. Vodjem različnih oddelkov se naložiodgovornost za rabo energije v okoljih, za kateraso odgovorni na isti način, kot so odgovorni zaporabo drugih sredstev. Za izvedljivost tega sopotrebne ustrezne informacije o rabi energije,proizvodnji in karakteristikah delovnih procesov.Ciljno spremljanjeKot lahko vidimo na slikah, nam ciljno spremljanjerabe energije (na osnovi linearne regresije)pove, ali smo pri določenem obsegu proizvodnjedoločenega izdelka porabili ustrezno, večjoali manjšo količino energije. Večinoma za vsakoproizvodnjo je značilno, da raba energije naraščaz obsegom proizvodnje. Specifična raba energije(raba energije na enoto proizvoda) pa z večjimobsegom proizvodnje pada, zato ker se fiksnidel rabe energije razdeli na večjo količino proizvodnje.Tako vidimo na sliki, da je v primeru Ain B specifična raba energije višja kot v C in D,vendar pa je v primeru A in B proizvodnja bilaenergetsko bolj racionalna kot v C in D, ki bi zaradivečje proizvedene količine morala porabitimanj energije.Bistvo ciljnega spremljanja je določitev standardnerabe energije in nenehna kontrola odstopanjod nje. Za uspešno izvajanje kontrole energetskeučinkovitosti proizvodnje in analizo podatkov naizmenskem, dnevnem in/ali tedenskem nivoju spomočjo ciljnega spremljanja rabe energije, jepotrebna uporaba ustreznih programskih paketovali orodij. Slednji nam olajšajo obdelavopodatkov in določitev standardne rabe ter avtomatizicajo.Če vrednosti presegajo standardne(na podlagi preteklih – zgodovinskih podatkov)ustrezno ukrepamo in poskrbimo za odpravovzrokov, ki jo povzročajo (tehnični ali človeškifaktor). Ob doseganju nižjih porab energije kotso standardne, pa tudi obvestimo, pohvalimo alinagradimo zaslužne in s tem motiviramo druge.Z izvajanjem ciljnega spremljanja te spremembetakoj zaznamo, jih analiziramo ter ustrezno ukrepamokot je prikazano na sliki 3.Glavni cilji CSRE sistema so: naložiti odgovornostmenedžerjem – vodjem obratov, za porabljenoCiljno sprem ljanjeRaba energije706 05 0403 01,600,850,77R aba energijeD ejanska rabaS pecifična rabaS pec. dej. raba0,6 8C0,74 0,720,670,60D0,690,651,61,41,21,00,80,6Spec raba energije2010AB0,40,200,00 10 2 0 3 0 40 5 0 6 0 70 8 0 9 0 10 0 110Proiz vodnjaSlika 1: Primerjava rezultatov specifične rabe in dejanske rabe v odvisnosti od proizvodnje

Standardna rabaenergijeCiljna rabaenergijePoraba energijeOd proizvodnjeodvisna porabaenergijeOd proizvodnjeneodvisna porabaenergijeProizvodnjaSlika 2: Standardna in ciljna raba energijeenergijo, identificirati standardne nivoje rabe energije,ki so dosegljivi, postaviti realne ciljne rabeenergije, zagotoviti izboljšane informacije o karakteristikahrabe energije, izboljšati razumevanje elementov,ki vplivajo na karakteristike porabe energije,optimirati dosedanjo prakso pri vzpostavljanjurazličnih pogojev proizvodnje in s tem minimiziratirabo energije, izboljšati splošno osveščenost celotnegaosebja glede stroškov za energijo in metodza njihov nadzor oz. zniževanje.Prednosti, ki izhajajo iz tega sistema so naslednje:izboljšane energetske zmogljivosti, ki vodijodo povečanja dobička, izboljšana določitevstroškov za energijo posameznih centrov zanadzor rabe energije, izboljšano operativno ininvesticijsko odločanje ter analiziranje, izboljšaninadzor obratovanja, kar lahko vodi k višji kvalitetiproizvodov in zmanjšuje izmet, izboljšana kalkulacijastroškov za energijo za predvidene nivojeproizvodnje, izboljšana identifikacija zahtev povzdrževanju.Čeprav sistem ciljnega spremljanja sam ni kapitalnointenziven, pa postopek razvoja vseenozahteva nekaj sredstev. Področja, kjer ponavadiprihaja do stroškov so: merilna oprema, računalniškaoprema, razna drobna oprema, pomoč zunanjegasvetovalca.Sistem ciljnega spremljanja se mora razvijati nadveh nivojih – tehničnem in menedžerskem.Tehnični nivo ima za cilj postaviti informacijskisistem, medtem ko je cilj menedžerskega nivojaodzivanje na dobljene informacije in sprejemanjeustreznih ukrepov. Oba nivoja sta močno povezana.Dejanski čas vpeljave je močno odvisenod posameznega podjetja. V splošnem se pričakuje,da sistem ciljnega spremljanja v celoti zaživipo 6–12 mesecih. Nadaljnji razvoj in detajliranjesistema se izvaja v naslednjih 6–12 mesecih.Tujeizkušnje kažejo, da znašajo dosegljivi prihrankienergije v industriji v povprečju 5 % do 15 % letneporabe oz. stroškov. Investicija v sistem ciljnegaspremljanja rabe energije (brez stroškov merilneopreme) pa se povrne prej kot v enem letu.Predlogi za uvajanje tehnike CSRE v podjetjuCinkarnaZa stalno periodično evidenco se v poročilih posameznihoddelkov uvede tudi specifična porabaenergije na proizvod, kar omogoča postavitevnajprej standardne rabe in nato ciljev za znižanjerabe energije na vseh nivojih. Na osnovi dovoljvelikega vzorca podobnih občasnih ali stalnihmeritev bi lahko postavili standardne in ciljnevrednosti rabe energije – npr. komprimiranegazraka ali elektrike, ki bi omogočilo znižanje rabeenergenta.Izboljšani in razširjeni merilni sistem, ki bi sledilzahtevam predlaganega razvoja sistema CSRE,zahteva nov obseg podatkov in informacij, karpovzroča tudi spremembe v vsebini poročil. V

UKREPANJECENTER ZACENTER ZANADZORNADZORSTROŠKOVSTROŠKOVRABERABEENERGIJEENERGIJEPodatki oenergijiPodatki oenergijiPodatki oproizvodnjiPodatki oproizvodnjiOCENAOCENAKARAKTERISTIKKARAKTERISTIKPoročiloMANAGEMENTMANAGEMENTProizvodiEnergijaNa področju komprimiranega zraka je potrebno:dokumentiranje in merjenje porabe el. energi-ZunanjespremenljivkeZunanjespremenljivkeSTANDARDSTANDARDCILJCILJProjektiProjektiPodatki oproizvodnjiPodatki oproizvodnjiSlika 3: Prikaz osnove delovanja sistema ciljnega spremljanjatoku razvoja je potrebno opredeliti tudi ciljneskupine uporabnikov in zagotoviti periodičnostporočil (npr. letno, četrtletno, mesečno, tedensko,dnevno, izmensko ...).Glede na predlagani princip energetskega menedžmentabi spremembe v metodi knjigovodstvain drugačna razdelitev izdelave izračunovmed energetskim in finančno-knjigovodskimoddelkom lahko spremenila tudi vsebino in pomembnostporočil s področja energetike.Opisana uvedba in organizacija energetskegamenedžmenta z vsemi elementi energetskeganadzorstva in sistema CSRE ni možna brez investicijin vzpostavitve računalniškega sistema zanadzor energetike, vendar se sredstva za takšneinvesticije običajno zelo hitro povrnejo.Z ozirom na izkušnje z obstoječim informacijskimsistemom nadzora in zajema podatkov vpodjetju, se priporoča njegova nadgradnja, kibi omogočala poleg trenutnega nadzora še izvozpoljubnih podatkov. Ti bi lahko bili v oblikidnevnih, tedenskih ali mesečnih poročil ali pav elektronski obliki, ki bi omogočila nadaljnjeračunske analize tudi izven sistema. Poleg tegase priporoča validacija obstoječega merilnegasistema, kar bi zagotovilo ustrezno kredibilnostizmerjenih podatkov.Za optimalno izrabo sistema spremljanja za električnoenergijo je potrebno: pregledati in uskladitienopolne elektroenergetske sheme z dejanskimstanjem, izdelati manjkajoče enopolneelektroenergetske sheme, dokumentirano vodenjestanja vse elektroenergetske opreme - števci,tokovni in napetostni merilni transformatorji, kabli,kondenzatorji v kompenzacijski omari ..., dokumentiranovodenje stanja električnih naprav– uvesti energetsko kartico naprave, motorja zvsemi podatki (instalirana moč, popravila, režimobratovanja ...), merjenje porabe električne energijepo stroškovnih mestih.Na področju toplote je potrebno: dokumentiranjein merjenje proizvodnje pare in rabe ZPza proizvodnjo pare, izdelati je treba ustreznetoplotne sheme (posnetek stanja v kotlovnici,parovoda sistema in toplotnih postaj, itd.),dokumentiranovodenje stanja vse toplotne opreme– razvod, izmenjevalci, odznačevalni elementi ...,dokumentirano vodenje stanja toplotnih porabnikov– uvesti energetsko kartico naprave z vsemipodatki (instalirana toplotna moč, popravila,režim obratovanja ...).

je ter proizvedenega zraka in tlaka v sistemih,ureditev shem razvoda komprimiranega zrakaz vrisanimi priključki, dimenzijami cevi, pretoki,kondenzacijski lončki ..., dokumentirano vodenjestanja porabnikov komprimiranega zraka – uvestienergetsko kartico naprave (tudi kompresorjev)z vsemi podatki (instalirana moč, popravila,režim obratovanja ...). Na področju rabe vode jepotrebno: dokumentiranje in merjenje porabevode pred večjimi porabniki oziroma vsaj tedenskoodčitavanje obstoječih števcev, ureditevshem razvoda vodovodnega omrežja zrakaz vrisanimi dimenzijami cevi, večjimi porabniki,zahtevami po kvaliteti vode ..., dokumentiranovodenje stanja porabnikov vode.Na podlagi zgoraj omenjenih ukrepov je na voljodovolj podatkov, da se začno izvajati aktivnostispremljanja in napovedovanja porabe energij,postavljanja standardnih vrednosti, ki kasnejeslužijo kot referenčni podatek pri postavljanjuciljnih vrednosti. Čas vpeljave ukrepov naj zaradiustrezne motivacije ne bo daljši od 12 mesecev.Potem se lahko prične z implementacijo sistemaCSRE.Za vpeljavo sistema popolnega CSRE v Cinkarnije potreben računalniški informacijski sistem,saj ta omogoča enostavnejše in učinkovitejšespremljanje in obdelavo podatkov. Priporočenoje, da se sistem ciljnega spremljanja uvede najprejza izbrane večje porabnike energije (TiO 2 ,kotlarna Energetika, 7,5-barski sistem KZ …),na katerih je možno z nadzorom porabe energijedoseči velike prihranke energije ob uporabiobstoječih števcev in registratorjev ter relativnomajhnih investicijah v novo merilno opremo inobdelavo zbranih podatkov z razpredelnicami.Tako uveden sistem nadzora porabe energije selahko nato kasneje nadgradi z računalniško podprtiminformacijskim sistemom za vodenje innadzor celotnega energetskega sistema tovarne.Pred uvedbo sistema CSRE priporočamo izdelavoprojekta uvajanja sistema CSRE z vidika izbireprimernih centrov za nadzor rabe energije, določitvepotrebne dodatne merilne opreme, postopkovobdelave podatkov in vključitve sistemaCSRE v organizacijsko shemo podjetja (poročanje,izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije).Za pričakovati je, da bi bilo moč doseči okoli 5-odstotni prihranek energentov in vode na največjihporabnikih. Pričakovana vračilna doba jeeno leto.Viri:[1] Ciljno spremljanje rabe energije v proizvodnji,Femopet Slovenija, 1999.[2] Energetski pregled Cinkarna Celje, IJS – CEU,april 2007.[3] Spodbujanje izvajanja energetskih pregledov,Javni razpis MOP RS, maj 2006.[4] Metodologija izvedbe energetskega pregleda,MOP RS, december 2004.[5] Podatki o državnem spodbujanju energetskihpregledov, http://www.aure.si/Roman BrozDrugačen način izbiranja ponudnikovV PE Titanov dioksid že nekaj časa teče projektv več fazah, ki ima za cilj pripraviti sistem proizvodneinformatike. Nekatere težave, s katerimi sesrečujemo v proizvodnji, so takšne, da bi se jihdalo omiliti ali odpraviti, če bi imeli boljši vpogledv dogajanje v proizvodnji in bi posledičnozaznavali vplive na kakovost. Ena glavnih ovir pritem je razdrobljenost informacij saj imamo zainformacijsko pokritost v uporabi (vsaj) dva virapodatkov: Gama System, ki vsebuje podatke o kontrolikakovosti, ki prihajajo iz laboratorija v naši poslovnienoti ter deloma iz Službe kakovosti, procesni podatki, ki so na voljo v sistemu PCS7v proizvodnji.Ta dva sistema sta bila do sedaj povsem ločena(tudi fizično) saj med omrežjema, v katerih tečeta,ni bilo niti povezave. Ker želimo našim uporabnikom(vodjem, tehnologom, operaterjem…) omogočiti celovit vpogled v stanje proizvodnjein kakovosti je torej pomembno, da obasistema združimo v celovito okolje, ki bo dajalojasnejšo sliko o stanju ter dogajanju.Osnova našega dela pri projektu je bila pripravadokumenta, ki je obsegal pregled potrebovanefunkcionalnosti in ostalih lastnosti sistema– Specifikacija zahtev. Ta je predvsem popisovalafunkcije, ki jih potrebujemo in njihov način delovanja.Dokument s prilogami je obsegal preko120 strani. Ker smo želeli jasne in čim bolj

primerljive ponudbe, smo v specifikaciji zahtevpredpisali tudi njihovo vsebino. Zato smo priložiliobrazec, namenjen vnosu funkcionalnosti, ki jobo ponudnik izvedel ter stroškovno oceno.Poleg tega smo podrobneje opredelili še dodatnezahteve glede vsebine ponudb oz. pričakovanjob izvedbi projekta: dnevnik aktivnosti, rok veljavnosti ponudb, seznam zahtevane opreme in drugi pogoji, dodatno izobraževanje, reference, dokazila o usposobljenosti zaposlenih, dokazila o opremi, izjava o varnosti, stalnost sodelovanja v projektu in strokovnausposobljenost, primernost podizvajalca, avtorsko in licenčno pravo, obveznost sodelovanja s ponudniki podsistemov, zagotovitev funkcionalnih zahtev, pojasnila dokumentacije, odzivni čas, roki za izvedbo, garancija in vzdrževanje programske opreme, predaja izvorne kode, migracija podatkov, uporabniški vmesniki in izpisi v slovenskem jeziku, praktični preizkus.Vsaka od točk je bila seveda vsebinsko natančnoopredeljena.Ena pomembnih sestavin dokumenta ter podporanaši filozofiji o objektivnosti in nepristranskostiizbire je bila tudi priprava meril, po katerihbomo ponudnike ocenjevali. Vnaprej smo pripravilitabelo s kriteriji ter ponderji posameznihpodročij.V projektni skupini smo pristopili k iskanju primernihponudnikov že v fazi pisanja dokumentacije.Našli smo štiri potencialne ponudnike odkaterih je eden odstopil. Tako so nam na osnoviposlanega povpraševanja (katerega osnova jebila prej omenjena specifikacija zahtev) poslalisvoje ponudbe iz treh podjetij: Artes iz Velenja, INEA iz Ljubljane ter Metronik iz Ljubljane.Po vnaprej pripravljenih merilih smo potem skupinsko,v okviru projektne skupine, ocenili prispeleponudbe. Te so nam dale osnovno sliko otem kaj lahko pričakujemo od ponudnikov.Problem ocenjevanja na osnovi ponudb je v tem,da se vsako podjetje vedno skuša prikazati v čimlepši luči. Zato je eden od neizbežnih korakovtudi zbiranje informacij o podjetju iz drugih virov(znanci, splošne reference, znani uspešno zaključeniprojekti ipd.), a tudi to pogosto ne zadošča.Ker smo na osnovi preteklih izkušenj že vedeli,da je lahko med ponudbo in dejanskim stanjem(sposobnostjo ponudnika) velik razkorak, smo setemu želeli čim bolj izogniti. Zato smo še prej,preden smo razposlali povpraševanje, začeli pripravljatipraktični preizkus. Odločili smo se namreč,da bomo ponudnike, katerih pripravljeneponudbe bodo ustrezale formalnim okvirom,preizkusili tudi v praksi.Nekateri nameni praktičnega preizkusa ponudnikovso bili: na konkretnem problemu, v izenačenih pogojih,omejenem času in omejenih drugih virihpreveriti zmožnosti ponudnikov, ki jih bodonavedli v oddanih ponudbah, neposredno primerjati pristope do reševanjaproblemov, preveriti način dela ter zmogljivosti in splošnoustreznost ponujene opreme.Preizkus smo s sodelavci pripravljali kar nekajčasa. Sočasno smo pripravili tudi merila, po katerihnaj bi ga pozneje ocenili. Skupno smo pripravili11 nalog, ki so jih ponudniki morali skušatirešiti po principu »kdo bo več in bolje«, vedoč,da vseh v danem času štiri dni niti ni mogoče.Tako smo lahko ocenili kaj jim gre bolje (in so sezato tega lotili) in kje najbrž ne.Naloge so bile: poročila, izračun življenjske dobe »jet«-mlina, stanje naprav in vplivi, kontrolne karte, sposobnost procesa, izračun porabe in naročanje, sinoptika, kazalniki uspešnosti, izvoz v Excel, dinamična opozorila (nastavljivi alarmi), izvedba funkcionalnosti v obliki aplikacije zakončne uporabnike.Za izvedbo smo pripravili jasna pravila dela, ki sobila za vse enaka. Poskrbeli smo za enake pogojein identične informacije. Nekaj točk, ki so bileopredeljene v pravilih o izvedbi preizkusa:

Tabela 1: Pregled meril za ocenjevanje ponudbMeriloTočk največFunkcionalna ustreznost in kakovost rešitve (45 %)Skladnost ponudbe s funkcionalnimi zahtevami 10Celovitost ponujene rešitve 10Tehnična zahtevnost in količina lastnega vložka naročnika 10(konfigurabilnost programiranje)Študija varnosti 5Skladnost s standardi 5Uporaba uveljavljene tehnologije na vseh nivojih rešitve 5Finančni pogoji (25 %)Cena (tudi za podporo in vzdrževanje) 20Plačilni pogoji 5Poslovna uspešnost podjetja (BON1 in BON2) 5Garancije in reference (15 %)Rok za izvedbo projekta 10Usposobljenost kadrov (dokazila o izobraženosti) 10Število ljudi z izkušnjami na primerljivih projektih 10Število primerljivih referenc 5Čas primerljivih rešitev na trgu 5Vzdrževanje in podpora (15 %)Izvajanje 10Čas podpore in razvoja 10Garancijska doba 5 namen, pričakovan rezultat, izvajanje preizkusa (kraj in čas, izvajalci), vsebina preizkusa, specifikacija tehničnih pogojev (prostor, infrastruktura,oprema naročnika, oprema ponudnikov), potek izvedbe (pričetek, reševanje tehničnihzapletov), predstavitev rezultatov (vsebina, potek).Potek smo sproti opazovali in primerjali napredovanje.S temi opažanji smo lažje ocenili usposobljenostrazvijalcev.Izvajanje preizkusa smo za vsakega od ponudnikovocenjevali po sledečih merilih:Priklop in vzpostavitev dela s podatki učinkovitost povezovanja z viri podatkov, fleksibilnost urejanja nabora podatkov (dodajanje,spreminjanje, brisanje), hitrost dela s podatki (pregled, uvoz, on-lineuporaba), potrebna oprema.Oprema število potrebnih računalnikov, potrebna zmogljivost računalnikov, potrebna kapaciteta diskovnih pogonov – trenutnain za obdobje 2 let, čas namestitve sistemske opreme, čas namestitve programskih rešitev, ali pri namestitvi potrebujemo internet.Komunikacije uporaba standardnih protokolov, na PCS7 strežnikih je potrebna namestitev dodatnihgonilnikov, sinhronizacija podatkov se izvede po ponovnivzpostavitvi povezave, potrebne administratorske pravice za strežnikPCS7, enostavna možnost povezave na druge podatkovnevire, možnost nadzora povezav s strani administratorja.Podatki podatki so opremljeni s časovno značko, podatki imajo informacijo o njihovi kvaliteti, podatki iz podsistemov so tipa read only, obdelave podatkov ne obremenjujejo podsistemov, izvedeno je varovanje prenosa podatkov (firewall), akcije nad podatki se zaznamujejo v log datoteke.

Sistemska programska oprema zmogljivost (funkcionalna), zmogljivost (hitrost), fleksibilnost in zahtevnost uporabe za razvoj, navodila, konfigurabilnost/programiranje, hitrost razvijanja, pestrost funkcionalnosti, količina napak, težav itd. (opažanja), čas namestitve sistemske in aplikativne opreme, ali pri namestitvi potrebujemo internet.Uporabniki št. potrebnih prijav, da uporabnik lahko začnez delom, kreiranje novega uporabnika in nastavitev pravicje enostavno in transparentno opravilo.Licenciranje potrebno št. licenc za strežnik(e) na testu, potrebno št. licenc za odjemalce na testu, potrebno št. licenc za strežnik(e) za trajno delovanje, potrebno št. licenc za odjemalce za trajno delovanje.Varnostno shranjevanje in restavriranje sistema se varnostno kopiranje izvaja on-line? lahko restavriranje izvedemo sami (dokumentacijain mediji)? lahko restavriranje izvedemo na novo strojnoopremo? ali je sistem prestal crash test? uporabnost in celovitost, pravilnost delovanja, hitrost, splošen vtis in komentar.Zadnji dan smo rezervirali za zaključna dela inpredstavitev. Nanjo smo povabili tudi sodelavceiz drugih okolij, ki se jih tovrstne informacije tičejo.Vsaka predstavitev je bila omejena na polure. Po koncu vseh treh predstavitev so vsi članiprojektne ekipe ocenili prikazano ter rangiralipredstavljene rešitve. Kombinacija te ocene zoceno ponudb nam je dala sliko o tem, kateremuponudniku najbolj zaupati, da bo projekt znjim uspel.S takšnim pristopom dela smo, upamo, v največjimožni meri zagotovili: demokratičnost izbire, nepristranskost ocenjevanja, objektivno oceno na osnovi praktičnega preverjanjain ne samo na osnovi papirjev, izbiro ponudnika, s katerim imamo največmožnosti za uspeh.Ali nam je resnično uspelo pa bo pokazal čas.Pri pripravi specifikacije, preizkusa in ocenjevanjuso bili aktivno vključeni vsi sodelavci projekta009.016.05 »Priprava prototipnega modelaprogramske opreme za združitev informacij infunkcij PE Titanov dioksid v celovit informacijskisistem«.Vzdrževanje sistema centralizirana administracija, administrator lahko začasno izklopi posameznegauporabnika ali skupino, vzdrževalna dela ne zahtevajo ustavitve sistema.Izvajalci število ljudi, število menjav, količina opreme, poznavanje/obvladovanje opreme od izvajalcev, urejenost načina dela, splošen vtis ocenjevalcev.Izvedba funkcije naziv funkcije, delež izvedenosti, uporabniški vmesnik, tehnična ustreznost pristopa,

Mag. Dejan KetišProgramsko orodje za optimizacijoregulacijskih zank v proizvodnjiUvodV proizvodnji Cinkarne imamo veliko število regulacijskihzank, s pomočjo katerih uravnavamo– reguliramo želene vrednosti procesnih veličin,kot so temperatura, tlak, pretok, nivo, gostota indrugo. Kvalitetna regulacija in kontrola procesnihveličin neposredno vpliva na kvaliteto in naporabo materiala in energentov v proizvodnji.S testiranjem regulacijskih zank lahko ugotovimopravilno delovanje elementov v zanki, kot sopogonski motorji in ventili ter s tem pravočasnoukrepamo z zamenjavo neustreznih elementovzanke. Tako lahko izboljšamo tudi obratovalnovarnost.Zato uporabljamo novo programsko orodje zaoptimizacijo regulacijskih krogov PID-TUNER, kije bilo razvito na IJS v Ljubljani.Uporaba takšnega orodja je le ena izmed aktivnostipri izvajanju splošne optimizacije rabemateriala in energentov ter izravnave in porabekonične energije. Optimalna nastavitev regulacijin delovanje opreme je rdeča nit vseh aktivnostina področju porabe, zato bi vse aktivnosti optimizacijemorali združiti pod eno streho z enimsamim ciljem – kvaliteta proizvoda in optimalnaporaba materiala in energentov.V priloženem poročilu prikazujemo na izbranemprimeru procesa SKO številne možnosti analizenepravilnosti delovanja regulacijskega kroga stakšnim orodjem. Takšnih regulacij je v Cinkarniveliko, ki direktno vplivajo na kvaliteto in porabo.Pristop in izvedbaOpis regulacijske zankeMerjene regulacijske zanke so del šaržno-kemičneobdelave. Sestavljene so iz posod 38.10 A38.10 B in 38.10 C (na sliki 1 je prikazana samoposoda 38.10 A). Iz posod izteka tekočina skozičrpalke. Del tekočine gre nazaj v posodo skoziventil V-1036 (V-2036 in V-3036 v zankah B in C),Slika 1. Izgled grafičnega vmesnika skade. Posoda 38.10 A se nahaja spodaj.

del pa gre naprej v proces dekanterskega pranja.Cilj regulacijskega kroga je uravnavati odprtostventila V-1036 (V-2036 in V-3036 za regulacijskakroga B in C) tako, da bo pretok v proces dekanterskegapranja, ki ga merimo z merilnikom pretokaFT-1036 (FT-2036 in FT-3036 za kroga B in C),enak želenemu.Opis opravljenih meritev in analizaNa začetku smo se priključili na prvi proces (posoda38.10 A) s pomočjo programskega paketaLEK Tuner. Izbrali smo OPC točke, ki so prikazanev tabeli 1.Tabela 1. Opis regulacijskih signalov in pripadajočihOPC točk.Regulacijski signal OPC točkaIzhod iz regulatorja SKO/3810A/V1036/(zaprtost ventila V1036) PID.MAN_OP_1Izhod iz procesa SKO/3810A/V1036/(pretok tekočine FT1036) PID.PV_IN_1PreklopSKO/3810A/V1036/ročno/avtomatsko PID.AUT_ON_OP_1Prve meritve pretoka FT-1036 so bile razmeromakonstantne in nismo opazili nobenih nihanj.Posoda 38.10A je bila skoraj polna. Iz tega smosklepali, da je prišlo do sprememb v procesu vobdobju od zadnjih meritev na objektu (glej delovnoporočilo DP-9698), vendar operaterji našihdomnev niso potrdili. Med tem pa se je obnašanjesistema spremenilo in je ponovno prišlo donihanj, ki so prikazana na sliki 2. Regulacijski krogje ostal v zaprtozančnem delovanju, referenčnavrednost pa je bila nastavljena na 12 m 3 /h.Opazili smo tudi trend zmanjševanja pretoka FT-1036 po daljšem delovanju črpalke.Zaradi nestanovitnosti pretoka FT-1036 smo seodločili, da poiščemo morebitne vzroke za težave.Ventil smo najprej preklopili v ročni pogon innanj dali kostanten signal odprtosti. V vzdrževalcemsmo nato pomerili električni tok skozi ventil(regulacijski signal za odprtost/zaprtost ventila jetok med 4 in 20 mA), ki pa je bil popolnoma konstantenin ni imel izmenične komponente. Natosmo izklopili notranji servo sistem pozicioniranjaventila (dejanska odprtost ventila je bila po zagotovilihvzdrževalca popolnoma konstantna). PretokFT-1036 je kljub temu nihal za več kot 2 m 3 /h.Po zagotovilih vzdrževalca je bil pred kratkimmenjan tudi merilnik pretoka, vendar ni bilo zaznatisprememb v obnašanju sistema.96Zaprtost ventila v %959493920 2 4 6 8 10 12t [min]15Pretok FT 1036 v m 3 /h141312111090 2 4 6 8 10 12t [min]Slika 2. Meritev 1: Zaprtost ventila V-1036 (zgornja slika) in pretok FT-1036 (spodnja slika).

Na osnovi meritev in opažanj iz prejšnjega poročilater novih ugotovitvah lahko sklepamo, da solahko razlogi za oscilatorno obnašanje naslednji:1. Moč črpalke je tako velika, da povzroči velikpodtlak na vhodu (dnu posode) in s tem »lijak«,ki lahko črpa zrak iz vrha gladine tekočine.Zrak v cevi (skozi merilnik pretoka) bi povzročilmotnje pri meritvi pretoka in tudi stalnozmanjševanje pretoka po daljšem delovanju(nivo v posodi pada in je večja verjetnost, dačrpalka vsesa dodaten zrak). Verjetnost za nastanek»lijaka« bi bila manjša pri višjih nivojihtekočine v posodi. Nastanek »lijaka« bi lahkopreverili tako, da bi opazovali gladino tekočineod zgoraj (v posodi 38.10 A). Spremembepretoka skozi ventil V-1036 bi prav tako lahkoopazovali na vrhu posode. Če bi bil pretok skoziV-1036 konstanten, bi moral biti konstantentudi pretok FT-1036 (če je dejanska pozicijaigle ventila nespremenjena).2. Mešalo v posodi 38.10 A bi lahko povzročiloperiodične motnje v pretoku skozi črpalko.Možen vzrok je tudi ta, da je konštrukcija mešalataka, da povzroči zračni vrtinec v posodi,ki se nato prenese do črpalke. Priporočamo, dase opravijo meritve pri različnih nivojih tekočinev posodi pri vključenem in izključenemmešalu.3. Povratna cev v posodo (iz ventila V 1036) senahaja tik pod površino. Tekočina, ki se stekanazaj v posodo prinaša zrak v tekočino, ki biga lahko, ob neugodni poziciji cevi, vsesala črpalka.S podaljšanjem povratne cevi (ki bi bilapotopljena v tekočino) bi tako moralo priti dozmanjšanja nihanja pretoka. Verjetnost za toje sicer nekoliko manjša, ker opazimo nihanjatudi pri zaprtem ventilu.4. Če se pred črpalko nahaja sito, potem bi selahko nabrale obloge, ki bi sčasoma povzročilezmanjševanje pretoka skozi črpalko. Ta vzrokpa najbrž ne bi mogel povzročiti periodičnihnihanj.Po zaključenih meritvah na posodi 38.10 A smose lotili nastavljanja regulacijske zanke pretokaFT-2036 (posoda 38.10 B). Izmerjena pozicijaventila (V-2036) in pretok (FT-2036) sta prikazanina sliki 3. Tako kot pri posodi 38.10 A, lahkoopazimo odstopanja v pretoku FT-2036 okrogdelovne točke 4 m 3 /h. Izbrane OPC točke so prikazanev tabeli 2.85Zaprtost ventila v %80750 0.2 0.4 0.6 0.8 1 1.2t [min]5.5Pretok FT 2036 v m 3 /h54.543.532.50 0.2 0.4 0.6 0.8 1 1.2t [min]Slika 3. Zaprtost ventila V-1036 (zgornja slika) in pretok FT-1036 (spodnja slika).

86Zaprtost ventila v %8584838281800 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10t [min]12Pretok FT 2036 v m 3 /h1110980 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10t [min]Slika 4. Zaprtost ventila V-1036 (zgornja slika) in pretok FT-1036 (spodnja slika). Novi parametri regulatorjaso bili testirani v obdobju od 0 do 6 min, stari pa od 6 do 10 min.Na koncu smo preizkusili še tretjo zanko (posoda 38.10 C). Izbrane OPC točke so prikazane v tabeli 3.Tabela 2. Opis regulacijskih signalov in pripadajočihOPC točk.Regulacijski signal OPC točkaIzhod iz regulatorja SKO/3810B/V2036/(zaprtost ventila V2036) PID.MAN_OP_1Izhod iz procesa SKO/3810B/V2036/(pretok tekočine FT2036) PID.PV_IN_1PreklopSKO/3810B/V2036/ročno/avtomatsko PID.AUT_ON_OP_1Da bi nakoliko izboljšali delovanje zaprte zanke,smo ročno vnesli nove parametre v regulator terdelovanje primerjali s starimi vrednostmi parametrov.Na sliki 3 je prikazan odziv zaprte zankepri novih parametrih (od 0 do 6 minut) in pristarih parametrih (6 do 10 minut). Opazimo, daje varianca pretoka približno enaka, pri tem paso spremembe signalov na ventilu V2036 precejmanjše (pri novih parametrih prepotuje ventilveliko krajso pot kot pri starih). Življenjsko doboventila lahko tako nekoliko povečamo brez poslabšanjakvalitete regulacijskega delovanja.Tabela 3. Opis regulacijskih signalov in pripadajočihOPC točk.Regulacijski signal OPC točkaIzhod iz regulatorja SKO/3810C/V3036/(zaprtost ventila V3036) PID.MAN_OP_1Izhod iz procesa SKO/3810C/V3036/(pretok tekočine FT3036) PID.PV_IN_1PreklopSKO/3810C/V3036/ročno/avtomatsko PID.AUT_ON_OP_1Izvedli smo odprtozančni eksperiment na procesu(zapirali smo ventil V-3036 in merili pretokFT-3036), ki je prikazan na sliki 5.S pomočjo programskega paketa LEK Tuner smonato izračunali parametre PI regulatorja. Slika 6prikazuje zaprtozančni odziv sistema s starimiparametri, slika 7 pa zaprtozančni odziv z novimiparametri. V obeh primerih smo spremenili referenčnisignal iz 4 m 3 /h na 5 m 3 /h. Opazimo, da jeregulacija z novimi parametri precej bolj učinkovitaod uporabe starih parametrov, pri tem pa jehod ventila celo manjši.

Zaprtost ventila v %100989694920 0.2 0.4 0.6 0.8 1 1.2 1.4 1.6 1.8 2t [min]7Pretok FT 3036 v m 3 /h654320 0.2 0.4 0.6 0.8 1 1.2 1.4 1.6 1.8 2t [min]Slika 5. Odprtozančni poizkus: Zaprtost ventila V-3036 (zgornja slika) in pretok FT-3036 (spodnja slika).100Zaprtost ventila v %999897969594934 4.5 5 5.5 6 6.5 7 7.5 8t [min]7Pretok FT 3036 v m 3 /h65434 4.5 5 5.5 6 6.5 7 7.5 8t [min]Slika 6. Zaprtozančni poizkus z obstoječimi parametri PI regulatorja: Zaprtost ventila V-3036 (zgornjaslika) in pretok FT-3036 (spodnja slika).

97Zaprtost ventila v %9695949392913.5 4 4.5 5 5.5t [min]5.5Pretok FT 3036 v m 3 /h54.543.53.5 4 4.5 5 5.5t [min]Slika 7. Zaprtozančni poizkus z novimi parametri PI regulatorja: Zaprtost ventila V-3036 (zgornjaslika) in pretok FT-3036 (spodnja slika).95Zaprtost ventila v %9493929110 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21t [min]4.5Pretok FT 3036 v m 3 /h43.510 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21t [min]Slika 8. Zaprtozančni poizkus: Zaprtost ventila V-3036 (zgornja slika) in pretok FT-3036 (spodnja slika).

Kljub bolj učinkoviti regulaciji pa smo opazili, datudi v tej zanki obstaja histereza, ki se odraža vnestanovitnosti pretoka v ustaljenem stanju. Slika8 prikazuje zaprtozančni odziv sistema pri želenempretoku 4m 3 /h. Iz meritev v zanki C sklepamo,da bi bilo potrebno: preveriti histerezo ventila V-3036 (s programskimpaketom LEK Tuner postopoma nareditinekaj manjših spremem odprtosti ventila veno smer, nato pa v obratni smeri. Najlažje bibilo uporabiti samodejni poizkus) ali zmanjšati velikost ventila V-3036 (pri spremembiiz 100 % na 92 % zaprtost ventila senamreč pretok spremeni za več kot 50 % obsega,kar je razvidno iz slike 5).Zaključki in priporočilaUgotovili smo nekaj dodatnih možnih vzrokovza slabo delovanje (oscilacije in zmanjševanjepretoka po daljšem delovanju) regulacijskih krogovv posodah 38.10 A in 38.10 B. Za težave bibil lahko kriv tudi zrak, če bi se lahko pojavil vtokokrogu. Možni povzročitelji bi lahko bili: velik podtlak, ki ga povzroča črpalka, konstrukcija mešala in/ali pozicija povratne cevi.Načine kako preveriti razloge za slabo delovanjesmo podali poglavju 2.Potrebno je tudi poudariti, da so ventili V-1036,V-2036 in V-3036 predimenzionirani za natančnejšoregulacijo pretokov. Predlagamo zamenjavoobstoječih ventilov z manjšimi.Rešitev opisanega problema bo lahko ključnovplivala na dvig kvalitete regulacije pretoka (ins tem kvalitete proizvodnje), kot tudi zmanjšalastroške morebitnega izpada proizvodnje zaradipopravila ventilov V-1036, V-2036 in V-3036.Zoran PevecMISLIMO, KJER SMO – V STROKOVNI KNJIŽNICIPravopis, slog in uglajenost pisanja (IX)PISANJE DOPISOV*3. Naslov- dopise naslavljamo na tri načine: a) nagovor naslovnika;b) poimenovanje s splošno oznako Zadeva:ali Predmet:; c) ime dokumenta;nagovor naslovnika:Spoštovani!Vljudno vas vabimo na podelitev Prešernove nagrade. napačna je raba Spoštovana … končno ločilo – najbolje klicaj; to predvsem vuradni rabi, zasebno je včasih možna tudi vejica,vendar se potem nadaljuje z malo začetnico; zadeva/predmet – ponavadi se piše, ko seposameznik obrača na določeno institucijo;pomembno je, da za dvopičjem sledi naslov zveliko začetnico;* Povzeto po Monika Kalin Golob, 2003: O dopisih. Ljubljana:Revija tajnica, GV Založba in praktičnih vajah iz Sporočilnosti– Filozofska fakulteta Maribor, Slovenski jezik in književnost. sta pa obe rabi ustrezni; ime dokumenta – posamezni dopisi so poimenovanipo vrsti dokumenta; tako so običajnopoimenovani interni dokumenti (Zapisnik,Obvestilo) ali pravni dopisi (Pogodba), vabila(Vabilo).4. Jedro dopisa jih ni ravno možno zajeti v enotne obrazce.Avtomatizmi poslovno dopisovanje ne pozna uvodov; objektivnost, jedrnatost, gospodarnost sporočanjain dejstvo, da moramo v uradnih dopisihtakoj preiti k bistvu, so bistvene značilnosti jedradopisa.Členjenost dopisa na odstavke; če so naštevalne enote, potem alinejni pomišljaji,številke, črke; pri nalogah ipd. – številčenje 4.1 – ker je prvivrstilni števnik, drugi pa glavni;

klasični odstavki z umikom prve besede odstavkadesno, brez presledne vrstice do novegaodstavka; novejše je brez umika, ampak s presledno,prazno vrstico med odstavkoma.Slovenski knjižni jezik in dopisi uporabljati slovnico, pravopis, Slovar slovenskegaknjižnega jezika, in različne priročnike(J. Skaza, Pravopisni priročnik Epis; Cikcak popravopisu Danice Cedilnik, Kaj moramo vedetio dopisih, dr. Monika Kalin Golob, revija Tajnica…).Raba zaimkov za ogovorjeno osebo: vabimo Vasali vas če je naslovnik ena oseba potem bolje z veliko; če je naslovnik kolektiv, potem z malo.Učinkoviti dopisi ne bodite preponižni; ne hvalite preveč; ne skušajte biti duhoviti – ne spada v poslovnedopise; izogibajte se omenjanju naslovnikovih osebnihznačilnosti, navad in čustev; uporabljajte osebne in svojilne zaimke ter poimenujtenaslovnika – posebej kadar od njegapričakujete odziv; izogibajte se zgolj neosebni ravni; izogibajte se rabi ozko strokovnega jezika, kinaslovniku nič ne pomeni; izogibajte se gostobesednosti – dolgim stavkom,mnogo besed, dolgi odstavki …5. Pozdravni del oziroma zaključek dopisa nekaj skupin; pred dopisnikom, pozdrav; zaključek;a) avtomatizirani zaključek: če npr. dopis začnemos Spoštovani, potem je bolje končatikako drugače (torej ne s S spoštovanjem), npr.z Lep pozdrav.Primer:Lep pozdrav!aliLepo vas pozdravljamo!Lastnoročni podpisJanko Frelih, univ. dipl. ekon.direktor GA VelenjeLastnoročni podpisMag. Janja VrabecPo novem pišemo lastnoročni podpis nad tipkanega. pravopis navaja tudi možnost brez pike ali drugegaločila:Lepo te pozdravljaJankob) Stavčni zaključkiKer je to naš peti opomin, vas pozivamo, da računporavnate takoj, sicer bomo zadevo predalipristojnemu sodišču.c) Odlični pozdraviLastnoročni podpisMiha Cedilnik, univ. dipl. ekon. zvezo Z odličnim spoštovanjem! prihranite zakakšne posebne okoliščine, npr. za visoke gosteali poslovne partnerje.

strokovne informacije