Modre strani 2/4 - Cinkarna Celje

Uvodnik Določitev bakra v CuprablauuZamenjava obstoječe volumetričnemetode s potenciometrično metodo Črv Stuxnet in njegov vpliv nadojemanje varnosti sistemov za vodenje Informativni izračun dohodnine in s tempovezana vprašanja Povzetki zaključnih poročilraziskovalno-razvojnih nalog inprojektov Meje mojega jezika so meje mojegasveta ali logika – “organon” zdravegarazuma II93drugočetrtletje2011STROKOVNE INFORMACIJEstrokovne informacije

UvodnikČeprav smo res predvsem kemijsko in metalurško podjetje, je nekaj, kar naše okolje še posebej bogati,bogata zaloga strokovnega znanja in izkušenj na široki paleti strokovnih področij, ki jih v podjetjupotrebujemo. Prav bi bilo, da bi se tega, kadar govorimo o strokovnem delu, večkrat zavedali in tudiustrezno predstavljali. Prav zato nas še posebej veseli, da lahko v tokratni številki objavljamo tudi prispeveks področja financ, in sicer o temi, ki nas vse še kako zanima. Upamo, da je to le prvi od mnogihprispevkov s tega področja, in da bo hkrati vzgled in spodbuda tudi drugim strokovnim sodelavcem,da predstavijo novosti ali zanimivosti s svojega delovnega področja.Poleg strokovnih prispevkov smo tokrat več prostora namenili tudi pregledu v podjetju opravljenihraziskovalnih nalog, saj so naši raziskovalci neumorni.Glavni in odgovorni urednikmag. Vladimir VrečkoJana OjsteršekDoločitev bakra v CuprablauuZamenjava obstoječe volumetrične metode spotenciometrično metodoUvodV Analitskem laboratoriju (AL) Službe kakovosti(SK) določamo masni delež bakra v Cuprablauupo volumetrično tiosulfatnem postopku, ki gapredpisuje Collaborative International PesticidesAnalytical Council (CIPAC). Metoda je zanesljiva,njena slaba stran pa je uporaba večjega številanevarnih kemikalij (kalijev dikromat, kalijev tiocianat,amonijev hidroksid, ocetna kislina) in dolgičas izvedbe analize.Z uvedbo potenciometrične metode za standardizacijoraztopine natrijevega tiosulfata in potenciometričnemetode za določitev masnegadeleža bakra v vzorcih smo skrajšali čas analize inse izognili uporabi navedenih kemikalij.Robert Boyle (1627 do 1691) je v svojem deluSceptical Chymist v temeljih revidiral Aristotlovoteorijo. Na osnovi eksperimentov je opredelilpojme kot so element, spojina, zmes. Pojem elementje vezal na snov in ne na njene lastnosti.Izrednega pomena je tudi njegova ugotovitev oodvisnosti med prostornino in tlakom plina. Njegovadela so bila osnova za prvo, žal napačno teorijoo kemijski reakciji, znano kot flogistonskateorija, s katero so kemiki skušali razložiti pojavoksidacije oziroma redukcje oksidov.PRINCIP DOLOČITVEPostopek temelji na jodometrični metodi.Vzorec raztopimo z mešanico dušikove(V) inžveplove(VI) kisline. Z vrenjem raztopine odstranimovečino dušikovih oksidov, ki nastanejo priraztapljanju. Preostanek dušikovih oksidov odstranimoz dodatkom uree (sečnine). Popolnaodstranitev dušikovih oksidov je potrebna, dapreprečimo oksidacijo jodida.Kemijska reakcija: Odstranitev dušikovih oksidovz dodatkom uree2HNO 2+ (NH 2) 2CO 2N 2+ CO 2+ 3H 2OBakrovi(II) ioni se po dodatku kalijevega jodida(KJ) v kislem mediju reducirajo do bakrovih(I)ionov. Pri tem izločeno množino joda (J 2) titriramos standardno raztopino natrijevega tiosulfata(Na 2S 2O 3). V ekvivalentni točki je množina porabljenegaNa 2S 2O 3enaka množini sproščenega J 2.Kemijska reakcija: Dodatek KJ v kislem mediju2Cu 2+ + 4J - 2CuJ + J 2Kemijska reakcija: Titracija J 2z Na 2S 2O 3J 2+ 2S 2O 32- 2J - + S 4O 62-Pri jodometrični določitvi bakra je železointerferenčniion, ki povzroči oksidacijo jodida. Čevzorec vsebuje železove ione jih odstranimo zdodatkom natrijevega fluorida, ki tvori stabilenkompleks z železom(III).Kemijska reakcija: Tvorba kompleksa Fe 3+ zNaFFe 3+ + F - [FeF] 2+

IZDELAVA NOVIH POTENCIOMETRIČNIH METODRazvijanje in vpeljevanje potenciometričnih metodza določitev bakra (Cu) v bakrovi spojini Cuprablauje potekalo v dveh delih:• izdelava potenciometrične metode za standardizacijoNa 2S 2O 3,• izdelava potenciometrične metode za določitevmasnega deleža Cu v vzorcih.Izdelava potenciometrične metode za standardizacijoNa 2S 2O 3Priprava 0,1 M raztopine Na 2S 2O 3Raztopino Na 2S 2O 3si pripravimo z raztapljanjemtrdnega Na 2S 2O 3· 5 H 2O v deionizirani vodi. Sestavakristalnega natrijevega tiosulfata ni dovoljzanesljiva, da bi ga lahko uporabili kot primarnistandard.Ker se po raztapljanju kristalnega natrijevegatiosulfata začne spreminjati koncentracija raztopine(izločati se začne žveplo), raztopino stabiliziramoz dodatkom natrijevega karbonata in shranjenjem raztopine v temi (svetloba pospešujerazkroj tiosulfata) najmanj deset dni.Med razvijanjem metode smo ugotovili, da filtriranjeraztopine Na 2S 2O 3močno skrajša čas stabilizacije.Izdelava metode za standardizacijo raztopineNa 2S 2O 3Pri izdelavi metode za standardizacijo 0,1 M raztopineNa 2S 2O 3smo kot primarni standard izbralikalijev jodat(V) (KJO 3).Princip določitveUstrezni množini primarnega standarda KJO 3dodamo trden KJ in klorovodikovo kislino (kiselmedij). Sproščeno množino joda v raztopini takojtitriramo (zaradi hlapnosti joda) z 0,1 M raztopinoNa 2S 2O 3z uporabo platinaste elektrodeMettler DM140. Standardizacijo izvedemo v šestihparalelnih določitvah, povprečno vrednosttitra pa titrator avtomatsko shrani.Kemijska reakcija: Titracija primarnega standardaKJO 3z raztopino Na 2S 2O 3JO 3-+ 6H + + 5J - 3J 2+ 3H 2OSlika 1:Titracijski parametri za standardizacijo Na 2S 2O 3Z izdelavo potenciometrične metode za standardizacijo0,1 M raztopine Na 2S 2O 3(T007) smoizključili uporabo zelo strupenega kalijevega dikromatain skrajšali čas določitve za 50 %.Na pripravljeni raztopini smo ocenili ponovljivoststandardizacije, z večkratno periodično kontrolotitra pa smo določili potrebno frekvenco standardizacije(na 3 tedne).Izdelava potenciometrične metode za določitevmasnega deleža bakra v vzorcihPri izdelavi potenciometrične metode smo zadoločitev Cu določili optimalne titracijske parametre(sl.2) tako, da smo dobili ponovljive rezultate,ki so primerljivi s klasično metodo določitveCu v vzorcih in točne rezultate, ki smo jih preverjaliz določitvijo Cu v referenčnem materialu(Copper ICP Standard - 10 g/L Cu).Zaradi manj izrazitega skoka v ekvivalentni točki(prvi odvod titracijske krivulje), smo morali povečatiminimalni in maksimalni titracijski dodatek.Slika 2:Titracijski parametri za določitev masnega deleža Cu2S 2O 32-+ J 2 S 4O 62-+ 2J -Določitev titracijskih parametrovPostavitev metode v avtomatskem titratorjuzahteva optimizacijo številnih titracijskih parametrov,ki vplivajo na potek titracijske krivulje indoločitev ekvivalentne točke.Optimalne titracijske parametre (sl.1) smo določiliglede na tip titracijske krivulje in glede nadobljene rezultate (natančnost, točnost). Ekvivalentnatočka določitve je pri potencialu od 200mV do 300 mV.Slika 3:Titracijski krivulji za določitev masnega deleža Cu

Primerjava rezultatov določitve masnegadeleža Cu z in brez filtracije raztopineVmesna faza določitve Cu je razredčitev vzorca.Na dnu bučke se pojavi vidna oborina, bučka sedopolni z deionizirano vodo in premeša. Ko seoborina usede, odpipetiramo ustrezen alikvotraztopine za titracijo.Zaradi dvomov vpliva oborine na točnost rezultata,smo izvedli meritve Cu brez in s filtracijoraztopine.Ugotovili smo, da se rezultati brez in s filtracijomed seboj bistveno ne razlikujejo (max. 0,1 %), inker je vsebnost Cu v naših vzorcih relativno velika(~35 %), smo ocenili, da za določitev bakra vvzorcih Cuprablaua filtracija ni potrebna.Ocena ponovljivosti metodeZa oceno ponovljivosti postopka smo izvedlimeritve na dveh rednih vzorcih Cuprablaua.Ponovljivost nove potenciometrične metodeje dobra (standardni odmiki so nizki, RSD-ji sopod 1 %). Rezultati dobljeni s klasično (staro) inpotenciometrično (novo) metodo so primerljivi.Ker se standardni odmiki meritev med posameznimivzorci bistveno ne razlikujejo, smo izračunalis pool(0,07 %) in dovoljeno odstopanje med dvemaparalelnima določitvama r (0,20 %).Ocena točnosti metodeTočnost postopka smo preverili z meritvamireferenčnega materiala (Copper ICP Standard –10 g/L Cu).Z dobljenimi rezultati smo potrdili, da je novametoda določitve bakra točna. Izkoristki na referenčnemmaterialu so od 99,7 % do 100,3 %.ZAKLJUČEKMasni delež bakra v Cuprablauu v SK določamopo volumetrično tiosulfatnem postopku (jodometričnametoda). V SK smo klasični postopekdoločitve zamenjali s potenciometrično titracijona avtomatskem titratorju. V ta namen smovpeljali potenciometrično metodo za standardizacijoraztopine Na 2S 2O 3in metodo za določitevmasnega deleža Cu v vzorcih.Potenciometrična metoda določitve masnegadeleža bakra v Cuprablauu je selektivna glede naže vpeljano klasično metodo. Metoda je točna,izkoristki na referenčnem materialu so > 99 %.Ponovljivost metode je dobra. Standardni odmikiso nizki, vsi RSD-ji so pod 1 %.Prednosti uvedbe novega postopka določitve so: skrajšan čas analize (za 50 %), povečana zanesljivost določitve (zamenjavavizualne ocene barvnega preskoka spotenciometrično določitvijo ekvivalentnetočke), zmanjšanje stroškov analize, izboljšanje varnosti pri delu(manjša uporaba nevarnih kemikalij), izboljšanje sledljivosti meritev(izpis iz titratorja).REFERENCE[1] CIPAC HANDBOOK, Volume I: Analysis ofTechnical and Formulated Pesticides; 1970.[2] Copper content determination in aqueoussolutions, Mettler Toledo M385.[3] Determination of CuSO with Na S O -exact-,Mettler Toledo M509.4 2 2 3[4] Titer of Na S O 0.1 mol/L, Mettler Toledo2 2 3M526.[5] http://classes.uleth.ca/200103/chem24101/Expt7.pdf: Iodometric Determination ofCopper in Brass.[6] http://coryw.people.cofc.edu/6-Iodometric%20Determination%20of%20Copper.doc?referrer=webcluster&: Iodometric Determinationof Copper, Adapted from Dayand Underwood, Quantitative Analysis, 6 thEdition.[7] D. Gorenc, M. Čuk, L. Kosta: Kvantitativnaanaliza, Navodila k vajam za kemike, FKKTLjubljana.[8] Jana Ojsteršek; ND 01904071182: Določitevbakra v bakrovi spojini Cuprablau, CinkarnaCelje, 2010.[9] Jana Ojsteršek; ND 01904071240: Določitevbakra v bakrovi spojini Cuprablau s potenciometričnotitracijo, Cinkarna Celje, 2010.[10] Mojca Krivec; ND 01904074260: Priprava instandardizacija raztopin - 0,1 M natrijev tiosulfat(Na 2S 2O 3), Cinkarna Celje, 2008.

Mag. Vladimir VrečkoČrv Stuxnet in njegov vpliv na dojemanjevarnosti sistemov za vodenje1. UvodDolgo časa je v strokovni javnosti veljalo prepričanje,da so sistemi za vodenje sorazmerno varnipred zlonamernimi vdori. To je bilo sicer res vzgodnjem obdobju razvoja teh sistemov, ko sobili ti še zelo specifično zgrajeni, zato netipični inpovrhu še ločeni od drugih informacijskih sistemovv podjetjih. Stanje se je odločilno spremenilona prelomu tisočletja, ko so proizvajalci zaradinižanja cene sistemov za vodenje uporabili standardneoperacijske sisteme, predvsem Okna, inko so te sisteme pričeli povezovati z drugimi sistemiv celovite sisteme za obvladovanje proizvodnihprocesov. Toda stara prepričanja o varnostiso se ohranila in kljub temu, da so proizvajalcipriporočali varne zasnove in ustrezne zaščitneukrepe, se celoviti varnostni ukrepi v praksi praktičnonikjer niso izvajali, saj bi precej podražili investicijov sistem za vodenje, kar pa je bilo težkoupravičiti ob še vedno živem prepričanju o sorazmernivarnosti teh sistemov.Vse pa se je spremenilo, ko so julija 2010 odkriličrva, ki so ga poimenovali Stuxnet. To je edennajbolj kompleksnih sovražnih programov, kar sojih do sedaj poznali, zgrajen za sabotiranje industrijskihprocesov vodenih s Siemensovimi sistemiza vodenje PCS7, WinCC in S7. Črv je izkoriščaltako znane kot še neznane ranljivosti sistema, bilje dovolj sposoben, da je prodrl skozi najsodobnejševarnostne sisteme in izkoriščal vsaj sedemrazličnih načinov za širjenje.Glede na njegovo kompleksnost in učinkovitostsumijo, da je delo obveščevalnih služb in da sobili njegova tarča obrati za bogatenje urana vIranu. Ima namreč to lastnost, da išče točno določentip Siemensovega krmilnega sistema in sesamodejno odstrani, če najde napačnega.Kar vzbuja skrb je to, da ima zelo učinkovitenačine, da se prikrije, zelo različne načine, kakose skozi varnostne pregrade prebije do končnihciljnih naprav, da ves čas vzpostavlja stik zneznanim kontrolnim strežnikom na spletu, odkaterega dobiva ukaze in posodobitve, in da šedanes poznajo delovanje le dveh tretjin njegovekode. Tako lahko danes samo ugibamo, kolikosistemov je praktično že okuženih, a se skrbnikitega sploh ne zavedajo, črv pa se lahko aktivirakadar koli.V nadaljevanju si bomo ogledali osnovne značilnostičrva, kako se širi, načine kako lahko okužiciljni sistem, kako deluje in kaj lahko naredimo,da v bodoče tveganja zmanjšamo.2. Značilnosti črva Stuxnet• Med različnimi lokacijami se širi počasi, tipičnopreko USB ali drugih zunanjih naprav.• Znotraj proizvodnega sistema se širi hitro inizkorišča različne omrežne poti.• Išče protivirusne programe in spreminja njihovelastnosti, da se izogne prepoznavanju.• Vzpostavlja povezavo s kontrolnim strežnikomna spletu in sprejema ukaze in posodobitve.• Ukaze in posodobitve razširja po sistemucelo do računalnikov, ki nimajo internetnepovezave.• Spreminja programsko logiko PLK-jev in stem povzroča napačno delovanje procesov.• Spremenjene programe skrije, tako da jih inženirjiin sistemski administratorji ne vidijo, koiščejo vzrok za napačno delovanje sistema.• Podpisan je s certifikati ukradenimi od enegaod dveh največjih dobaviteljev sistema, zatopri instalaciji črva sistem ne javlja nobenihopozoril.• Če ugotovi, da napadeni sistem ni ciljna konfiguracija,se samodejno odstrani, a se prejkopira na ranljive računalnike in prenosnemedije.Slika 1:Primer okužbe sistema za vodenje (SIMATIC PCS7)

3. Kako se ćrv širi?Za širjenje uporablja črv tri povsem različne poti:• s pomočjo okuženih zunanjih pogonov (USBključi in zunanji trdi diski);• z LAN komunikacijami (omrežni diski v skupnirabi in tiskalniški opravilniki);• z okuženimi projektnimi datotekami sistema(datoteke za WinCC in STEP7).• se poveže s Siemens WinCC SQL strežniki inse nanje namesti s pomočjo klicev podatkovnebaze;• svoje kopije prilepi na projektne datotekeSTEP7, da se samodejno sprožijo, kadar kolise datoteke naložijo na sistem;• starejša verzija črva je za razširjanje preko USBključev izrabljala star »autorun.inf« trik.5. Kaj Stuxnet povzroči v sistemu za vodenje?Ko se črv namesti na računalnik, ki ima nameščenSTEP7 programsko opremo, najprej poskušanajti programirne postaje STEP7 in jih okužiti.Če mu uspe, nadomesti DLL rutine STEP7 na tehpostajah tako, da nihče, ki gleda PLC logiko, nevidi sprememb, ki jih Stuxnet kasneje povzročina PLK-ju. To se zgodi na vseh računalnikih sSTEP7 programi, ne glede na to, ali so povezanis PLK ali ne.Nato črv išče točno določene PLK-je (315-2 in417). Če katerega od teh dveh najde, preveri aliima točno določeno konfiguracijo in dele kode.Če najde ciljno tarčo, prične z nalaganjem dodatnekode na PLK. Zamenja PROFIBUS gonilnikin osnovne programske bloke (OB1 in OB35 pomembnospremeni). Poleg tega namesti od 17do 32 dodatnih funkcijskih in podatkovnih blokov.Dve od nameščenih kod sta zgrajeni tako, daspremenita frekvence specifičnih frekvenčnihpretvornikov in posledično hitrost motorjev, kijih ti krmilijo in s tem ogrozita delovanje ustrzenihindustrijskih procesov.Slika 2:Možne poti za vdor črva Stuxnet v sistem4. Kako izkorišča ranljivosti sistema za širjenjena nove računalnike?V okviru prejšnjih treh načinov širjenja uporabljasedem različnih načinov izkoriščanja ranljivostisistema:• izkorišča ranljivost zero-day v Windows Shellupravljanju z LNK datotekami (ranljivost je vvseh verzijah Oken od NT 4.0 naprej);• uporablja različne načine, da se kopira na dostopneskupne naprave omrežja;• S pomočjo zero-day ranljivosti se kopira natiskalniške strežnike;• izkorišča staro RPC ranljivost »Conficker« zarazširjanje preko neposodobljenih računalnikov;Tretja koda verjetno nadzoruje celoten varnostno-diagnostičnisistem. Vhodne podatke I/Omodulov PLK-ja spremeni tako, da varnostna logikaPLK-ja uporablja napačne podatke. Nato črvpoljubno krmili izhode PLK-ja. Na ta način prepreči,da bi varnostna logika opozorila na spremembeali jih prekrmilila.6. Najpomembnejše ugotovitvea)Veliko različnih poti do okužbeČeprav je okužba z USB napravami najbolj očitna,je potrebno upoštevati še vse druge možnostiokužbe (reklamni CD-ji, okužene datotekeproizvajalca ali dobavitelja, okužene projektnedatoteke izvajalcev aplikacij, okuženi računalnikivzdrževalcev).b) Ranljivost zaradi RPC (Remote ProcedureCalls)Črv je izkoristil lastnost sistemov za vodenje, daza veliko opravil uporabljajo prokotol RPC, ki jebolj ranljiv za napade. Temu se še lep čas ne bomogoče izogniti in protokola ne bomo mogli

lokirati na požarnih zidovih, saj bi s tem preprečiliosnovne funkcije sistema za vodenje.c)Pomen ustrezne zaščiteZa podjetja je pomembno spoznanje, da je potrebnoizboljšati varnostne ukrepe. Sistem jepotrebno zgraditi v skladu z zahtevami varnezgradbe, uporabiti je potrebno orodja za zgodnjeodkrivanje napadov, za analizo delovanjaomrežja in zgodnje opozarjanje. Poleg tega jepotrebno z ločevanjem segmentov sistema potencialnevdore izolirati in s tem preprečiti večjoškodo.nazadnje so snovalci s tem črvom razkrili vrstoranljivosti in možnih poti za vdore v sisteme zavodenje in s tem pripravili vzorčni model za morebitnedruge napadalce, ki ne bodo tako selektivnipri izbiri tarč.Uporabniki se moramo zavedati, da je čas sorazmernobrezskrbnih dni za vedno minil. Zatomoramo poskrbeti za kar najbolj varno zasnovosistemov za vodenje, saj so ti kritični za delovanjeprocesov in s tem za preživetje podjetij.Nekatere najpomembnejše smernice za bodočeaktivnosti so na primer:d)Potreba po boljši strukturi zaščite s požarnimzidom• upoštevati čim več možnih poti okužbe inpripraviti ustrezne ukrepe za zaščito;V standardni zgradbi sistema, ki jo predlagajoproizvajalci, je na žalost dovoljeno prenašanjepodatkov z istim protokolom preko več požarnihzidov in v druge dele sistema. Ker je ta zahtevabistvena za delovanje sistema, morajo sodobnipožarni zidovi imeti sposobnost Deep packet inspectionza protokole, ki jih uporabljajo sistemiza vodenje.e)Izboljšanje varnostne kultureZavedati se moramo, da prepričanje, kako sosistemi za vodenje izolirani od zunanjega svetaali pa dovolj zaščiteni s požarnim zidom, ne veljaveč.

spevek v nadaljevanju opisuje metodologijo izračunadohodnine in daje odgovor na vprašanje,zakaj smo oziroma bomo zaposleni v Cinkarni vvelikem delu, doplačali med letom odmerjenoakontacijo dohodnine.Davčna uprava RS je 31. marca in 31. maja razposlalainformativne izračune dohodnine za leto2010. Vsi, ki do 15. junija 2011 ne bodo prejeliinformativnega izračuna, so dolžni dohodninskonapoved vložiti sami, in sicer od 15. junija do 1.avgusta letos [1].Obrazec je dostopen na vseh davčnih uradih oz.izpostavah in na spletni strani Davčne uprave RS.Napoved je mogoče z varnim kvalificiranim digitalnimpotrdilom poslati tudi v elektronski oblikipreko portala eDavki na naslovu: edavki.durs.si [1].Prejemniki prvega svežnja, so morali svojo morebitnoobveznost poravnati do 2. junija 2011, plačiloobveznosti iz drugega svežnja pa nas čakado 1. avgusta 2011 [1].Informativni izračun je potrebno natančno pregledatiin preveriti, če so vključeni vsi podatki odohodkih, ki so obdavčeni z dohodnino, in če soupoštevane vse pripadajoče olajšave. Če ugotovimo,da podatki niso pravilni oz. so pomanjkljiviali pa je davčna obveznost previsoko/prenizkougotovljena, moramo v 30 dneh od datuma odpremepodati ugovor (za drugi sveženj do 30.junija 2011). Če to ne storimo, smo v davčnemprekršku, za katerega je zagrožena globa od 400do 1.200 evrov. Obrazec ugovora je dostopen navseh davčnih uradih oz. izpostavah in na spletnistrani Davčne uprave RS. Na podlagi ugovora bodavčni organ izdal dohodninsko odločbo. Če sez informativnim izračunom strinjamo, bo le-ta v30 dneh od odpreme postal odločba [1].Zaposleni v Cinkarni Celje, moramo na podlagiprejetih informativnih izračunov v večini primerovdohodnino doplačati. Zakaj je tako, pa v nadaljevanju.Osnova za izračun in plačilo akontacije dohodnineod dohodka iz zaposlitve med letom, je brutoplača zaposlenega, zmanjšana za obračunane inplačane prispevke delojemalca ter upoštevanesplošne in posebne olajšave. Dobljeno osnovona podlagi objavljene dohodninske lestvice obdavčimo,in sicer: v prvem dohodninskem razredus 16 odstotki osnovno vrednost, v drugem razredus 16 odstotki osnovno vrednost in razlikos 27 odstotki, v tretjem dohodninskem razredus 43 odstotki osnovno vrednost in razliko z 41odstotki.V Uradnem listu RS, št. 104/09 so bile objavljeneolajšave in lestvica za odmero dohodnine za leto2010, ki so znašale [2]:Dohodninske olajšave:- splošnado 10.200,00 bruto 6.120,00nad 10.200,00 do 11.800,00 bruto 4.147,67nad 11.800,00 3.100,17- posebna(prvi otrok in drug vzdrž.druž.član) 2.287,48(drugi otrok) 2.486,78(tretji otrok) 4.147,58(četrti otrok) 5.808,39(otrok s poseb. nego) 8.288,52Dohodninska lestvica:do 7.528,99 16%nad 7.528,99 do 15.057,96 1.204,64 + 27%nad 15.057,96 3.237,46 + 41%Obdavčljive prejemke zaposlenih v Cinkarni Celje,v letu 2010, so predstavljale plače (vključnoz bonitetami, nagradami, drugimi prejemki),regres in dodatna izredna izplačila. Obračun inplačilo akontacije dohodnine iz naslova plač jebilo skladno z objavljeno lestvico. Kot je iz dohodninskelestvice razvidno, je le-ta oblikovanatako, da letni dohodki večine zaposlenih zapadejov drugi dohodninski razred, ob dodatnihprejemkih pa hitro prestopimo prag obdavčitvein se znajdemo v tretjem, najvišjem razredu.Akontacija dohodnine od drugih prejemkov izdelovnega razmerja (predavanja, CC-um, prispevkiv glasilih in še kaj bi se našlo), se izračunain plača v višini 25 odstotkov od osnove.Akontacijo dohodnine za regres in dodatna izrednaizplačila, ki so v neto znesku enaka za vsezaposlene, smo obračunali in plačali po enotnipovprečni stopnji, in sicer: regres z 20 odstotki,druge prejemke v septembru s 25 odstotki in vdecembru z 20 odstotki.Povzetek vsega zgoraj navedenega jeAkontacija dohodnine za vsa izredna izplačila jev osnovi prenizka. To se ne nanaša samo na izplačilav Cinkarni Celje, prav tako so tudi drugiprejemki (najemnine, avtorski honorarji, sejnine,pogodbe o delu, kataster in podobno), obdavčenipo stopnji 25 odstotkov. Kolikšen je odstotekprenizko vplačane akontacije, pa je odvisno odvišine vseh letnih dohodkov, ki opredeljujejo dohodninskirazred.Ob takšnem načinu izračuna in plačila akontacijedohodnine, smo mi dolžniki državi in svojoobveznost poravnamo šele po preteku leta in

pol, torej ne financiramo državni proračun vnaprej.Posledično, pa se seveda moramo zavedati,da je treba del izrednih prihodkov prihraniti zapoplačilo.Druge okoliščine, ki so privedle do izračunanegadoplačila, pa se nanašajo na osebno odločitev oupoštevanju olajšav med letom:- do 31. decembra tekočega leta moramo posredovatipodatke o naši odločitvi, da se primesečnem izračunu akontacije dohodnineupošteva povečana splošna olajšava (velja zaprejemnike nižjih dohodkov),- posredovanje podatkov o uveljavljanju/neuveljavljanjuolajšav za vzdrževane družinske člane(spremembe ali nove), ki nam bodo med letomzmanjševale davčno osnovo.Naše ugotovitve:- pri odločitvi o povečani splošni olajšavi, zaposleninajvečkrat ne upoštevajo drugih obdavčljivihdohodkov, ki povečujejo letno osnovo,- med letom upoštevane olajšave za vzdrževanjedružinskih članov, ki v letnem izračunu niso upoštevaneiz različnih razlogov (jih uveljavlja partner,imajo svoje prejemke ki presegajo olajšavoali kaj drugega)Naš predlog:razmislite o vaših odločitvah za leto 2011, saj jepolovica leta že mimo, dohodninska lestvica pani bistveno drugačna.Vir[1] Povzeto pohttp://www.dursgov.si/si/splosno/cns/novica/article/1658/5709/608572f607/[2] Pravilnik o določitvi olajšav in lestvice za odmerodohodnine za leto 2010 (Uradni list RS,št. 104/09)http://www.durs.gov.si/si/splosno/cns/novica/article/1658/5709/608572f607/[3] Zakon o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS,št. 51/10 – UPB6 in 106/10).Pravilnik o določitvi olajšav in lestvice za odmerodohodnine za leto 2010 (Uradni list RS,št. 104/09)http://www.durs.gov.si/si/splosno/cns/novica/article/1658/5709/608572f607/Povzetki zaključnih poročil raziskovalnorazvojnihnalog in projektovRazvoj inovativnih in okolju prijaznih premazovProjekt: 2-2-2-1-1-1-1-1Vodja: Nikolaja Podgoršek SeličV skladu z zastavljenimi nalogami podanimi vprojektu “ Nanofunkcionalni in okolju prijaznipremazi “ izbranim preko javnega razpisa “NEPO-SREDNE SPODBUDE ZA SKUPNE RAZVOJNO-IN-VESTICIJSKE PROJEKTE – RIP 09” in sofinanciranv okiru: OPERATIVNEGA PROGRAMA KREPITVEREGIONALNIH RAZVOJNIH POTENCIALOV ZAOBDOBJE 2007–2013 smo izvedli pregled o primerihanalitskih metod za karakterizacijo titanilovegasulfata in analitskih metod za karakterizacijonanodelcev titanovega dioksida pridobljenihiz titanilovega sulfata, kot je to predvideno tudis pripravo projektnega izdelka PI 2.2.2.1.1.1.1.2 –Poročilo o karakterizacijskih metodah titanilovegasulfata.Določitev vpliva tipa dodatka za fluidizacijo innačina dodajanja le-tega na aplikativne lastnostiPLProjekt: 004-002-10Vodja: Tomaž RozoničnikFluidizacijski dodatki se dodajajo v praškasti lak,da bi izboljšali obnašanje laka pri skladiščenju inaplikaciji. V splošnem poznamo dva tipa, in sicerpirogeni SiO 2in Al 2O 3. Delujejo tako, da obdajodelce praškastega laka in delujejo kot nekakšnomazivo ter s tem zmanjšajo trenje in lepljenjedelcev med sabo. Material je zelo voluminozenin ima visoko specifično površino, zaradi tegaje njegovo doziranje nekoliko problematično inzahteva za to prilagojene dozatorje.S proizvajalci dozatorjev smo se pogovarjaliglede lastnosti posameznih dozatorjev in se nakoncu odločili za volumetrični dozator, ki je bilnabavljen in zmontiran. Od proizvajalcev dodatkovsmo dobili nekaj vzorcev, ki smo jih najprejlaboratorijsko testirali in se odločili za Cab-O-Sil

CT 1221 proizvajalca Cabot in Aeroxid AluC proizvajalcaEvonik.S poskusi smo nastavili optimalne količine fluidizacijskegasredstva za posamezne kvalitetepraškastega laka. Nekaj problemov je bilo s pojavljanjemoboka in posledično prekinitvijo doziranja.Problem je bil rešen z vgradnjo vibratorja.Parametri dozatorja so bili vnešeni v TKL-e. Dozatorse redno in uspešno uporablja v procesuproizvodnje praškastega laka.Znižanje materialnih stroškov lepil za keramiko,Nivedur P in Nivedur S ter predmešanic NivedurP MIX, Nivedur S MIX in Gramadur MIXProjekt: 003-001-09Vodja: Lidija BalekCilj naloge je bil znižati materialne stroške cementnegalepila Nivedur P in Nivedur S terpredmešanic Nivedur P MIX, Nivedur S MIX inGramadur MIX. MIX-e za proizvodnjo NivedurjaP, Nivedurja S in Gramadurja uporablja poslovnipartner Cinkarna Kvarc Tuzla, BiH. Nivedurju P jebilo potrebno znižati materialne stroške na 83€/t Nivedurju S na 108 €/t, Nivedurj P MIX-u 1512€/t, Nivedur S MIX-u 1466 €/t, Gramadur MIX-upa na 952 €/t. Zaradi znižanja materialnih stroškovse kvaliteta lepil ni smela spremeniti. Najprejje bilo potrebno poiskati ustrezne surovinein narediti kalkulacije. Sledilo je preskušanje nizalaboratorijskih in industrijskih vzorcev v skladu sSIST EN 12004, Lepila in malte za ploščice – definicijein specifikacije, ki predpisuje kvaliteto lepil,njihovih razvrstitev po tipih in metode preskušanja.Na osnovi rezultatov preskušanj ind. vzorcevNivedurja P in Nivedurja S sem izdelala receptureMIX-ov .Obdelava odpadka po filtraciji žvepla iz proizvodnjeProjekt: 003-001-09Vodja: Marija PortičNaloga je bila priprava recepture za umetno zemljinoza rekultivacijo tal na kmetijskih in nekmetijskihzemljiščih. Za osnovne komponentesmo vzeli v podjetju nastale odpadke, ki smo jihmešali v različnih razmerjih. Ti odpadki so: odpadekpo filtraciji žvepla iz proizvodnje žveplovekisline, odpadna filter pogača iz priprave vode,odpadni apneni mulj iz proizvodnje modregabakra in odpadni dolomitni pesek iz proizvodnjegradbenih mas. V začetnih mešanicah so bili rezultatiizlužkov analizirani na težke kovine v okviruzakonsko določenih vrednosti. V nadaljevanjunaloge je padla odločitev, da se dela samo v smislupriprave umetne zemljine za rekultivacijo talkmetijskih in nekmetijskih zemljišč. Pripravljenihje bilo nekaj umetnih zemljin z zakonsko dovoljenovsebnostjo težkih kovin in pozitivnimi rastnimitesti. Problem pri vseh pripravljenih vzorcih jebila bistveno previsoka električna prevodnost.Razvoj sončne celice na osnovi nano-TiO 2Projekt: 003-008-09Vodja: dr. Andrej LubejCilj naloge je bil sestaviti delujočo (Gratzlovo)sončno celico, ki bo primerljiva s Solaronixovodemonstracijsko celico. V okviru naloge mi jeuspelo fizično izdelati takšno celico in preizkusitinekaj različic. Zaradi pomanjkanja merilne opremeso bile meritve izvedene pri naravni sončni inumetni svetlobi nedefinirane jakosti, primerjalnoglede na Solaronixovi demonstracijski celici. Meritveso bile večinoma izvedene brez obremenitve,le nekaj meritev je bilo narejenih pod obremenitvijoz 2 kQ uporom. Pri izdelavi celic je bilavečinoma uporabljena komercialna Solaroniyovapasta ultrafinega titanovega dioksida, nekajposkusov pa je bilo narejenih tudi z DegussinimP25 in vzorcem anataza, ki so ga pripravili v laboratorijuSRR CC. Bolj ali manj uspešno sem preizkusiltudi nekaj novih idej, med drugim sintranjetitanovega dioksida z visokim tlakom in poraboaluminijeve katode. V okviru nalog je bila izdelanatudi ocena prihodnosti fotovoltaike.Priprava dokumentacije za EMASProjekt: 004-001-05Vodja: Irena VačovnikS projektom priprave dokumentacije za potreberegistracije v system EMAS smo pričeli v majuleta 2005, kjer je v fazi do prejema certifikatovISO 14001 in OHSAS 18001 pri projektu sodelovaltudi zunanji izvajalec – podjetje Bitenc Consultingkot svetovalec.Certitikata ISO 14001 (za ravnanje na področjuokolja) in OHSAS 18001 (za ravnanje na področjuvarnosti in zdravja) smo pridobili v novembru2007. Okoljski preveritelj SIQ je istočasno presojasystem ravnanja z okoljem, tudi glede na zateveuredbe EMAS izdal pozitivno mnenje, vendar seje postopek vpisa v EMAS register, kar je v domeniMOP-ARSO, zavlekel zaradi birokratskih zadevin nekaterih pomanjkljivosti SIQ do oktobra2009, ko so nam izdali Potrdilo o registraciji v systemEMAS z registracijsko številko SI-00003.Racionalizacija stroškov popravil izpustnih keramičnihventilov na razklopuProjekt: 006-005-09Vodja: Andrej JelenNaloga je bila zasnovana na zmanjšanju stroškovpopravil izpustnih ventilov na razklopnih stolpih

12.04.A-F. To smo zagotovili z izdelavo rezervnihdelov pri proizvajalcu ČRPALKE POTNIK, določenerezervne dele pa izdelujemo v PE Vzdrževanjein energetika in v PE Veflon.Kot je razvidno iz finančne analize stroškov, smodosegli pribl. 61 % cene prejšnjega stanja.Definiranje ključnih parametrov in njihovih povezavna potrebno medfazno in končno kvalitetokalcinataProjekt: 009-019-05Vodja: Boža Šuk LubejPoročilo vsebuje opis aktivnosti, ki so potekalezaradi definiranja parametrov v procesu proizvodnjepigmenta, ki so ključne za doseganje njegovekakovosti. Opisuje pregled in spremljanjenekaterih od prepoznanih parametrov v procesuvsakodnevne proizvodnje pigmenta v letih izvajanjater opisuje že uvedene spremembe v proizvodnemprocesu. Zapisana so laboratorijskaposkušanja z zaključki, ki so potekala prav takozaradi preverjanja vplivov prepoznanih parametrovv procesu na kakovost pigmenta.Na koncu je v obliki preglednice kot zaključekpredstavljen seznam prepoznanih parametrov(stabilnost črne raztopine, temperatura črne raztopine,kakovost in količina kali za hidrolizo, temperaturapriprave kali za hidrolizo, čas trajanjahidrolize, velikost delcev hidrolizata, pigmentacijskidodatki, režim kalcinacije itd.) z vplivom naposamezne faze v procesu proizvodnje pigmentater z opombami, ki predstavljajo pomanjkljivostiv doseganju zaključkov postavljene naloge inpotrebujejo še dodatna raziskovanja.Izboljšanje učinkovitosti čistilne naprave naPSGProjekt: 011-003-08Vodja: mag. Pavel BlagotinšekObstoječi ČN na PSG STA V OBRATOVANJU ODLETA 2004. Meritve po zadnji rekonstrukciji septembra2007, so pokazale, da se je učinkovitostizboljšala – vsebnost prašnih delcev je na obehlinijah povprečno 40 mg/Nm 3 . Z 31. 12. 2010 boz novo uredbo predpisana mejna koncentracijaskupnega prahu enaka < 20 mg/Nm 3 .Zato je bil cilj RN optimirati in izboljšati učinkovitostdelovanja ČN, tako da bo misija snovi v zrakv mejah, ki jih predpisuje nova uredba.Zato smo izvedli rekonstrukcijo venture pralnika,pri kateri smo zamenjali tudi tip šobe. Vgradilismo posebno razpršilno šobo – polni stožec –90 o , od proizvajalca “Lechlerja”.Po rekonstrukciji in po nastavitvi procesnih parametrovsmo izvedli meritve emisije prahu. Povprečnekoncentracije skupnega prahu so bilemanjše od < 20 mg/Nm 3 .Uporaba nano-TiO 2v elektronikiProjekt: 011-001-09Vodja: mag. Vladimir VrečkoV nalogi smo na osnovi literaturne raziskave insodelovanja z raziskovalnimi inštitucijami ugotovili,da je UF TiO 2zelo perspektiven materialna več področjih v elektroniki. Ker je naš interes,da spoznamo potrebne lastnosti materiala, kiga proizvajamo, in osvojimo njegovo pripravoza specifične zahteve, smo na osnovi reultatovnaloge vzpostavili sodelovanje pri raziskovalnihprojektih v okviru centrov odličnosti in določilidel vsebine v lastnih raziskovalnih nalogah.Razvoj novih gradbenih izdelkov za podjetjeCinkarna-KvarcProjekt: 003-003-09Vodja: Lidija BalekV letošnjem letu je poslovni partner izrazil željopo viadurju; ker so našli pesek, ki bi ga lahkouporabili za proizvodnjo Omalt CASO, sem delalatudi na njem. Delo sem nadaljevala na grobemNivefasu CK, delala sem tudi na obstoječihproizvodih Lepilo DEMIT, Malta DEMIT, Stirodurin Masterfix-PRO. Izdelali smo recapture MIX-ovoz. recepture naslednjih izdelkov: Viaduru, Stirodur,Masterfix-PRO, Omalt CASO, Nivefas CK, LepiloDEMIT in Malta DEMIT. Za vse izdelke, razenprve tri, smo jim dali predmešanice in receptureza izdelavo industrijskih vzorcev. Pripravili smodokumentacijo za Masterfix-PRO.Razvoj novih gradbenih izdelkov za podjetje CitadelaProjekt: 003-004-09Vodja: Lidija BalekV letošnjem letu poslovni partner ni izrazil željepo novih izdelkih, izrazil pa je željo po daljšemzačetku strjevanja že obstoječega izdelka Vilagled.Xella, ki je proizvajalec YTONG gradbenihelementov iz porobetona, išče za srbski trg proizvajalcabele malte za zidanje z omenjenim porobetonom,ker ima Citadela beli cement, smopomislili na njih. Izdelala sem recepture predmešanicin recepture naslednjih izdelkov: izravnalnemase Vilagled in Omalt MP bele malte za zidanjez YTONG gradbenimi elementi. Za oba proizvodasmo jim dali predmešanice in recepture zaizdelavo industrijskih vzorcev.

Razvoj novega preparata s trojnim delovanjemProjekt: 003-005-09Vodja: Vesna GaberšekDelni zaključek raziskovalne naloge je, da z novimiorganskimi preparati CC sledimo želenimtrendom in si odpiramo možnosti za razširitevprodaje pripravkov, s katerimi bomo lahko škropiliskozi vso vegetacijo od 7 do 12-krat.Zaradi zmanjšanja porabe fungicidov za zatiranjerastlinskih bolezni v Evropi in aktualnih trendovpo novih formulacijah, smo se pri zaključku tegaprojekta že uzrli na osnovanje novega, v smislunadaljnjega razvoja preparata z visoko učinkovitostjo(tudi za zatiranje bakterije Erwinie amylovoreoz. hruševega ožiga), nizko fitotoksičnostjo,z minimalnim vnosom bakra v tla in z minimalnovsebnostjo bakra v plodovih v primerjavi s klasičnimibakrovimi pripravki – fungicidi.V nalogi so predstavljene nove formulacije bakrovihpripravkov – organskih gnojil. V PE KemijaCelje (PE KC) smo pripravili tri pripravke (Prilogo1 – A) v primerjavi z aktualno ponudbo alternativnihpripravkov v Evropi in s tradicionalnimfungicidom Cuprablau Z Ultra.Izveden je enoletni biološki preskus foliarnegatretiranja v nasadih jablan (Mrežnik Pohorski dvorin Pivola UKC) z ocenitvijo biološke učinkovitostipreparatov in pojava fitotoksičnosti. Na vsebnostbakra so analizirani plodovi, olupki in meso plodov– glede na maksimalne dopustne odmerkebakra (MRL) po direktivi EU.Raziskava stopnje oplaščenosti naših pigmentovProjekt: 009-006-10Vodja: Mateja Močnik IvecV PE Titanov dioksid proizvajamo pigmentniTiO 2, ki ga po kalcinaciji ustrezno obdelamo(zmeljemo in izboljšamo z različnimi dodatki).Na trgu ponujamo različne tipe, odvisno od namenauporabe. Glede na namen uporabe in nakvalitativno in kvantitativno vsebnost posameznihdodatkov razvrščamo naše tipe v skupine skonkurenčnimi vzorci.Na trgu ne spadamo med največje proizvajalce,kar pa ne sme biti ovira, da ne bi bili med kvalitetnejšimi.Zato se moramo primerjati z najboljšimi.V tem smislu smo tudi izvedli nalogo primerjaves konkurenčnimi izdelki. Z nalogo ‘Raziskava stopnjeoplaščenosti naših pigmentov’ smo poiskaliin uporabili vse razpoložljive oziroma dostopnemetode, s katerimi smo primerjali oplaščenost našihtipov pigmentnega titanovega dioksida s konkurenčnimi.Ugotoviti smo želeli, ali je oplaščenostnaših pigmentov na ravni konkurenčnih izdelkov.Želeli smo se primerjati s tistimi tipi, za katere ‘segovori’, da so boljši od naših produktov. Za izvedboprimerjave, katere osrednji interes je bilaoplaščenost delcev pigmenta, smo uporabili večtehnik. Ene so se pokazale za zelo uporabne, drugeza zgolj informativne.Za karakterizacijo smo, ob pri nas že uveljavljenihnačinih, kot sta kemijska analiza vzorcev inpreverjanje optičnih lastnosti v prahu ter premazih,uporabili še elektronsko mikroskopijo (TEMin EDS analiza), merjenje potenciala in določanjeizoelektrične točke (PCD), infrardečo spektroskopijo(IR), rentgensko praškovno difrakcijo (XRD)in adsorbcijo plina za določitev specifične površine(S BET).Testiranje smo opravili za naše tipe RC 813, RC817, RC 82, RC 823, RC 827, RC 833, RC 84 in RC86. Vsakega od njih smo primerjali z vsaj 2 konkurenčnimatipoma, enim iz proizvodnje posulfatnem in enim iz proizvodnje po kloridnempostopku pridobivanja pigmentnega TiO 2. Naosnovi narejenih primerjav smo poiskali morebitnepomanjkljivosti naših tipov. Izkazalo se je, dajih je bilo manj, kot smo sprva pričakovali. Najdenaodstopanja smo izpostavili in so osnova zanadaljnje razvojno delo na področju površinskeobdelave naših produktov.V poročilu so rezultati prikazani po poglavjih, kise nanašajo na izbrani tip pigmenta, čeprav jedelo potekalo po sosledju uporabe posameznemetode na vseh razpoložljivih vzorcih. Z metodami,ki jih imamo na razpolago v Cinkarni, smopreverili celoten nabor vzorcev, zunanje usluge(TEM + EDS, FTIR) pa smo skrčili na najmanjše zadostnoštevilo, potrebno za izpeljavo ocene.Naloga primerjanja naših tipov s konkurenčnimini tako enostavna, kot se je sprva domnevalo.Velik problem je pravilna umestitev nekegatipa v skupino, saj se moramo odločiti na osnovikaterih kriterijev bomo tipe primerjali medseboj. Bomo naredili primerjavo na osnovi vrstein količine dodatkov, prisotne organske obdelave,namembnosti nekega tipa, izstopajočekarakteristike, morda na osnovi kombinacijeteh parametrov?Odločili smo se, da bomo primerjali tiste tipe,ki so seveda na razpolago (imamo vzorce) inkaterim so že bile določene osnovna kemijskaanaliza ter meritve v prahu in premazih. Le-teso primerjalne narave, torej se lahko rezultatiprimerjajo samo s tistimi, za katere so bili primerjalnotudi narejeni. Večkrat se zgodi, da sekasneje ugotovi, da prvotna izbira ni bila najboljoptimalna in da je zaradi nekaterih na novo odkritihdejstev ali pa meritev ustreznejša primerjavas kakšnim drugim tipom. Vse te opazke sovključene v komentarje k primerjavam.

Omenjena raziskava oziroma primerjava našihpigmentov s konkurenčnimi tipi je pokazala,da imamo praviloma dober pigment. Večjopozornost bi bilo potrebno nameniti načinunanašanja dopantov v postopkih površinskeobdelave, torej pogojem kot je npr. pH medija.Druga enako pomembna smer raziskovanja pabi morala zajeti (prevečkrat) opaženo dejstvo,da so osnovni delci našega pigmenta manjšiod konkurenčnih. So morda premajhni?Ključne besede: pigment TiO 2, titanov dioksid,tipi RC in konkurenca, oplaščenost, TEM in EDS,IR, PCD, dopanti, površinska obdelavaKey words: pigment TiO 2, competitors, coatings,TEM, EDS, IR, PCD, dopants, surface treatment.VirM. Močnik Ivec, Zaključno poročilo RN 009.006.10:Raziskava stopnje oplaščenosti naših pigmentov,Cinkarnna Celje, 15. 3. 2011 (60 str.)Mag. Zoran PevecMeje mojega jezika so meje mojega svetaali logika – “organon” zdravega razuma IISodobni raziskovalci logike se strinjajo, da so zalogiko pomembna tri osnovna načela:- identiteta,- neprotislovnost,- zadostni razlog.Načelo identitete pomeni, da mora biti vsak pojemv istem stavku, v istem besedilu, istem dialoguitd. identičen sam s seboj. Načelo identitete jesine qua non za uvedbo variabel. Spremenljivkaje v logiki simbol, ki nadomešča določeno kategorijojezikovnih izrazov (stavke, relacije idr.).Če bi recimo simbol p pomenil v istem kontekstuzdaj to, zdaj nekaj drugega, bi bil kot simbolneuporaben. Beseda “hruška” mora prvotnopomeniti sadež, šele potem, ko zadostimo načeluidentitete, lahko pomen variiramo (npr. hruškaza prevoz betona itd.).Načelo neprotislovnosti je enako pomembnokot prvo. Standardna formulacija pravi, dani možno, da sta stavek in njegova negacijaoba resnična (ali oba neresnična). Razumu nisprejemljivo, da bi bilo resnično oboje »2 + 2 =4« in »ni res, da 2 + 2 = 4«.Načelo zadostnega razloga pomeni, da moraimeti vsak stavek (tj. trditev, teza) svoj zadostenrazlog (argument), zakaj je tako in ne drugače.V argumentu razlogi utemeljujejo sklep,ta podpora pa racionalno osebo prepričuje vsprejetje sklepa [1]. Brez načela zadostnega razlogane more obstajati resnica.Načelo zadostnega razloga je v svoji filozofijiuveljavil Leibniz. Za vse, kar biva, mora obstajatirazlog, zakaj biva, in za vsako resnično trditevmora obstajati razlog, zakaj jo sprejemamo kotresnično. Tako se mora za primerno razlago vsakestvari najprej poiskati zadosten razlog zanjo.Zadosten razlog za obsodbo na dosmrtno ječo,je recimo, če je nekdo ubil človeka …; varanje nizadosten razlog, da tistega, ki je varal ubijemo… Dejstvo, da so recimo vsi posamezniki odličninogometaši še ni zadosten razlog, da bodo kottim igrali dobro.Pri Aristotelu je tretje načelo logike izključenatretja možnost. Vsak stavek je lahko le resničenali neresničen, tretje možnosti ni.To ne drži vedno v celoti. Tako piše Badiou otreh vrstah logike. V klasični logiki prvič nemoreš imeti na isti točki in v istem trenutkutako svojih kot tudi sovražnikovih čet. Drugična določeni prostorsko-časovni točki bojiščaimaš bodisi svoje čete ali pa čete sovražnika.Tretje možnosti ni. V intuicionistični logiki jeprva opazka enaka. Toda na določeni prostorsko-časovnitočki bojišča ne moreš imeti nesvojih, ne sovražnikovih čet, ne čet nevtralnedržave. In v parakonsistentni logiki imaš lahkona isti točki bodisi svoje čete ali sovražnikovečete; lahko pa imaš tudi svoje in sovražnikovečete; nikdar pa nekaj tretjega.Logika analizira razloge (argumente) za izpeljevanjestavkov iz drugih stavkov.Kot smo že zapisali, je logika v ožjem pomenuznanost o načelih medsebojnega izpolnjevanjastavkov, stavčnih form, skratka je teorijasklepanja ali argumentacije (dokazovanja). Vargumentu je določena trditev (sklep) na razumennačin podprta z razlogi (premisami) zasprejetje te trditve kot resnične ali upravičene.Sklep in premise so lahko propozicije (nekaj jetako in tako) ali pa trditve, ki izrekajo vrednostnein normativne sodbe (nekaj naj bi bilotako in tako) [2].Stavki, propozicije so resnični ali neresnični inso v jeziku oblikovane misli. Logika torej proučujeoblike misli, izražene v jeziku. Vsaka logičnaizpeljava je sestavljena iz ene ali več premisin sklepa.Z obliko stavkov se sicer ukvarjajo tudi slovni-

ce, zato je logična stavčna forma povezana sslovnično obliko stavkov; vendar je potrebnovedeti, da je splošnejša.Kaj je torej stavčna forma? Je takšen niz znakov,ki vsebuje vsaj eno variablo in postanestavek naravnega jezika, če vse variable, ki vnjej nastopajo, izpolnimo z ustreznimi izrazinaravnega jezika. Na primer, niz znakov »xje mesto« je stavčna forma, ki postane stavekslovenskega jezika, če variablo x izpolnimo zimenom »Celje«: »Celje je mesto«.Omenimo še naslednjo ugotovitev, ki je pravtako nujna za razumevanje logike. To je logičnakonstanta – del stavčne forme, ki ga nemoremo spremeniti. Logične konstante so naslednjiizrazi:- negacija: ni res, da …;- stavčni vezniki: in, ali, če…potem…idr.;- kvantifiaktorji: vsi, nekateri, noben, vsaj en,idr.Ergo – logična stavčna forma je niz znakov, kiob variablah vsebuje samo logične konstantein oklepajna znamenja ter postane stavek naravnegajezika (jezika s katerim se sporazumevamoin, v katerem mislimo).Recimo, da je naravni jezik slovenščina. Tu postanestavčna forma »če p, potem q« sestavljeni(pogojni) stavek »Če sneži, potem so cestezasnežene«, če variablo p izpolnimo s stavkom»Sneži«, variablo q pa s stavkom »So ceste zasnežene«.Obstajajo seveda sheme sklepanja, ki pa so zatukajšne, zgolj predstavitvene namene, preobširne.Preučevanje jezika ima tisočletja dolgo inbogato zgodovino. To preučevanje so po domnevi,da »so jeziki najboljše zrcalo človeškegaduha« (Leibniz), pogosto razumeli kot raziskovanjenarave duha in misli [3]. Temu v pridgovori formalna veljavnost sklepanja. Veljavnosklepanje ali argument je tisto, pri kateremsklep logično nujno sledi iz premise (predpostavke).Najbolj znan je naslednji primer, ki je navedentudi v knjigi The Development of Logic, W. inM. Kneale:»Vsi ljudje so smrtni« in Sokrat je človek«. Sledi:Sokrat je smrten.Drugi primer je prav tako iz iste knjige:»Če dežuje, potem so ceste mokre« in res »Dežuje«.Sledi: »Ceste so mokre«.Prvo sklepanje spada v logiko pojmov, drugo vstavčno logiko.Veljavnost sklepanja je logična, če in samo čeni možno, da bi bile vse premise resnične insklep neresničen. Pri tem je seveda potrebnopoznati »logične finte«, ki jih bomo navedli obkoncu niza zapisov o logiki.Sklepanje je torej, kot niz stavkov, veljavno alineveljavno, premise in sklep pa so stavki, kiso resnični ali neresnični. Veljavno sklepanješe nikakor ne pomeni resničnosti. Sem sodijokar vsa znanstvena odkritja, ki danes ne veljajoveč (spomnimo se samo zemlje kot središčavesolja ali pa njene ploščatosti, dokler niso dokazali,da je okrogla).S stališča metodologije izkustvenih znanosti(fizike, biologije, kemije, psihologije itd.) souporabni tisti argumenti, ki imajo resničnepremise; v logiki in matematiki, ki nista izkustveni,temveč apriorni znanosti, pa so pogostouporabni tudi argumenti z neresničnimipremisami.Najbolj znan tip takšnega argumenta je posrednidokaz, zvajanje na nesmisel (reductio adabsurdum) – tu dokažemo neko trditev tako,da ovržemo njeno protislovno trditev.Protislovje v sklepu nas prisili, da zavrnemopremiso, to pa, da sprejmemo njeno negacijo– torej prav tisto trditev, ki jo skušamo dokazati.Posredni dokaz je možen ob predpostavkinačela bivalence, tj. načela, da imajo stavkile dve resničnostni vrednosti, resničnost inneresničnost, pri čemer sta stavek in njegovanegacija protislovna: če ni resničen stavek, jeresnična njegova negacija in obratno (tertiumnon datur – »tretje ni dano«). V logiki srečamoposredni dokaz večkrat, znamenit pa je dokaziz matematike.Takole gre:Želimo dokazati, da √2 ni racionalno število, tj.ulomek dveh celih števil. V ta namen ovrzimoprotislovno trditev (negacijo tega stavka), ki pravi,da √2 je racionalno število. Predstavimo ga zokrajšanim ulomkom: √2 = a/b. V tem ulomkusta si celi števili a in b “tuji” (kar pomeni, da ju nemoremo deliti z nobenim skupnim deliteljem,večjim od 1). Potem enačbo kvadriramo in dobimo:2 = a 2 /b 2 oziroma a 2 = 2b 2 . Število a je torejsodo, saj je kvadrat lihega števila vedno lih. Najbo a = 2n, tedaj je 4n 2 = 2b 2 , ali b 2 = 2n 2 . Torejje tudi b sodo število in tako smo pri protislovju:števili a in b sta si “tuji”, hkrati pa obe deljivi z 2. Tone gre in zato moramo zavreči domnevo, ki nasje zavedla v protislovje. S tem pa smo dokazali,kar smo hoteli: da √2 ni racionalno število [4].Pri vsem je seveda veliko odvisno od tega,kakšnega analitičnega postopka se lotimo. Tugovorimo o dveh metodah – ontološki (obravnavanjeosnov, vzrokov in najsplošnejših značilnostistvarnosti) in gnoseološki (metodespoznavanja in veljavnosti spoznanja).Gre torej za dve interpretaciji:1. Analiza kaže ne samo objektivno struktu-

o stvari, npr. tako, kot postopa kemik prikemični analizi neke snovi. Pri tem se šenadalje lahko vprašamo, ali sestavljenostbitij kaže na njihovo neobjektivnost (neobstojentitet), ali nas sili le v odstop odnujnosti trditev o njihovem obstoju, ali paje takšna analiza celo neodvisna od problemaobstajanja.2. Metoda analize lahko pokaže strukturo našegaspoznavanja, način, kako vspoznanju prehajamo od neposrednega kposrednemu, od konkretnega k občemu,način interpretacije čutnih podatkov inustvarjanja pojmov iz njih [5].Preden iz teorije preidemo v polje praktičnihprimerov prave in zavajujoče logike, na hitronavedimo še nekaj osnovnih vrst logike.Glede na vrsto sklepanj poznamo deduktivnoin induktivno sklepanje. Kot povsod v znanosti,tudi v zvezi z logiko pomeni deduktivnosklepanje, sklepanje od splošnega k posebnemu,induktivno pa obratno.Primera za to sta [6]:a) Vsi labodi so beli. Torej so labodi v Evropibeli.b) Labodi v Evropi so beli. Torej so vsi labodibeli.Očitno je, da je prvo, deduktivno sklepanje,zanesljivejše od drugega, induktivnega. Sevedapa logika v konkretnem primeru potrebuješe nekaj dodatnih opredelitev, kajti obstajajotudi črni labodi.Glede na posamezne vrste logike poznamo(kot smo že zapisali) silogistično (določenzaključek iz dveh trditev) logiko, sem spadaAristotelova logika, propozicijsko (stavčno)logiko in predikatno (povedkovno) logiko.Ker je razlaga odvisna tako rekoč od vrste posameznosti,bi tukajšnje opisovanje ne imelosmisla, saj bi zavzelo tako preveč bralnegačasa, kot tudi prostora.Morda zgolj za ponazoritev vendarle navedemoenega od primerov iz silogistične logike.Poznamo enostavno in sestavljeno sklepanje.Vzemimo recimo konverzijo iz enostavnegasklepanja:Vsi S so P, sledi, da nekateri P so S.Noben S ni P, sledi noben P ni S innekateri S so P, sledi nekateri P so S.(S = subjekt; P = predikat)Primer za to:»Vsi golobi so ptiči.« sledi »Nekateri ptiči so golobi.«»Noben ptič ni riba.« sledi »Nobena riba niptič.«»Nekatere ribe so sladkovodne.« sledi »Nekateresladkovodne (živali) so ribe.«Pa navedimo kot napoved za nadaljevanje, šeen, nekoliko bolj sproščujoč primer, iz knjigeMoč argumenta – Logika in čisto razmišljanje(str. 138). Gre za hipotetično razmišljanje reductioad absurdum (zvajanje na nesmisel).Takole gre – vzemimo staro uganko, kaj se zgodi,če nezaustavljiva sila naleti na nepremakljivosteno?Ob tej hipotezi:Nezaustavljive sile po definiciji nič ne zaustavi.Nezaustavljive sile ne zaustavi nobena stena.Nepremakljive stene ni.Nepremakljiva stena je in hkrati je ni. To pa jeprotislovje.Torej ne obstajata hkrati nezaustavljiva sila innepremakljiva stena.V naslednjih sestavkih bomo opisali konkretneprimere iz logike. Teoretični del povzemamopo že nekajkrat citirani knjigi Moč argumenta– Logika in kritično razmišljanje, dr. DanielaŠusterja, predavatelja Logike na Filozofskifakulteti v Mariboru; primere pa smo pripravilisami. Glede na to, da se vsi vsakodnevno srečujemos takšnim ali drugačnim primerom, inseveda s samo uporabo logike, tako pri delu vslužbi, kot tudi doma, bi to utegnil biti zanimivejšidel, predvsem pa bolj nazoren, kot samateorija.(Nadaljevanje prihodnjič)Viri[1] Danilo Šuster, Moč argumetna – Logika in kritičnorazmišljanje (Maribor: Pedagoška fakultetaMaribor, 1998).[2] Danilo Šuster, Moč argumenta – logika in kritičnorazmišljanje (Maribor: Pedagoška fakultetaMaribor, 1998), 66.[3] Noam Chomsky, Znanje jezika (Ljubljana: MK,1988).[4] Marko Uršič, Olga Markič, Osnove logike (Ljubljana:Filozofska fakulteta Ljubljana, Oddelek zafilozofijo, 1997).[5] Andrej Ule, Osnovna filozofska vprašanjasodobne logike (Ljubljana. Cankarjeva založba,1982).[6] Marko Uršič, Olga Markič, Osnove logike (Ljubljana:Filozofska fakulteta Ljubljana, Oddelek zafilozofijo, 1997), 20.

strokovne informacijeModra stran – informator za strokovne kadre izhaja četrtletno.Uredniški odbor: glavni in odgovorni urednik – mag. Vladimir Vrečko,člani za področja: kemija – mag. Karmen Rajer-Kanduč, dr. Andrej Lubej,ekonomija – mag. Jure Vengust, informatika – Roman Broz, knjižnica – mag. Zoran Pevec.Oblikovalec: Zoran BezlajČe želite prejemati svoj izvod sporočite to na tel. 6097; e-pošta: knjiznica@cinkarna.si.ISSN 1580-9099.