glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
RECENZIJA109Na sti~i{~ih psihiatrije in internemedicine II. delJosip TurkPrizadevni kolegi iz Psihiatri~ne bolni-{nice Begunje so nas ponovno presenetili.Prispevke iz nadaljevalnegasimpozija, pod zgornjim naslovom, ki je potekalv Begunjah 26. in 27. oktobra 2001(prvi se je odvijal leta 2000), so izdali leta2002. Prijetno je prebrati v romanti~no-poeti~nemslogu napisan nagovor predstojnikaJaneza Romiha. Poeti~nost je uprl na lepograjsko stavbo bolni{nice in njeno prekrasnookolico.Uvodne misli je napisala Martina Tomori.V mnogo ~em je razsvetlila pojem psihosomatskebolezni. S tem izrazom se zdravnikisre~ujemo skozi vse obdobje na{ega poklica.Z izrazom psihosomatski poimenujemomarsikaj, tudi tisto, kar zadeva na{e ob-~asne zadrege glede diagnoze in zdravljenja.Psihosomatske bolezni opredeli kot zdravstvenemotnje, pri katerih domnevamo, daso psiholo{ki ali vedenjski vplivi imeli pomembnovlogo v etiologiji telesnih motenj.Te vplive raz{irja tudi s pojmoma psihoimunologijein psihoonkologije. Med drugimnavaja poskuse, kjer so pri podganjih mladi~ihob odsotnosti matere ugotavljali dvigravni glukokortikoidov in poskuse pri mladi~ihopic rhesus, kjer je stres zaradi materineodsotnosti pove~al njihovo agresivnost,impulzivnost in preferenco za alkohol. Sprejemanjein odgovor na stres je od ~loveka do~loveka hudo razli~en. Oni, ki se z njim spoprijemajooptimisti~no, ne zbolevajo za psihomatskimiboleznimi. Kot klasi~ni psihosomatskimanifestaciji izpostavlja astmo inrazjedo `elodca. Dru`ina z astmati~nimotrokom je pravi vzorec psihosomatske dru-`ine. Bolj kot Helicobacter pylori, je za razvojrazjede pomembna psiha. Uspe{nost pripovezovanju fiziolo{kih, biolo{kih, kemi~nih,hormonskih, infekcijskih, imunolo{kihin drugih konkretnih, medicinsko jasno dokazljivihdejavnikov {ele opravi~uje zadovoljstvo,da je dokon~no sestavljen mozaiketiologije {tevilnih psihosomatskih bolezni.[e vedno ostaja pojem individualne ob~ut-ljivosti za stres in razlike v telesni odzivnostina psihosocialna dogajanja. Tudi od genetikeni pri~akovati kon~ne razre{itve vpra-{anj etiologije psihosomatskih motenj. Romanti~nostipsihiatrove du{e naj bi bilo dopu{~eno,da si bolj prizadeva k razumevanjuvsakega posameznikovega vesolja posebej- tako notranjega kot zunanjega, preteklegakot sedanjega.Alojz Ihan izpostavlja bolni{ko obna{anjeob posameznih boleznih kot posledicoimunsko-`iv~nih odzivov na vnetje. Pod pojembolni{kega obna{anja uvr{~a sistemske,nespecifi~ne simptome vnetja, h katerimpri{teva vro~ino in {tevilne psihi~ne ter vedenjskespremembe - {ibkost, utrudljivost,nemir, depresivnost, letargi~nost, neje{~nost.Vse to smo zdravniki imeli v preteklostiza posledico oslabljenosti in iz~rpanostiorganizma zaradi bolezni. V zadnjem desetletjuje postalo o~itno, da je bolni{ko obna-{anje vedenjski obrazec, ki ga aktivirajo nekaterimediatorji imunskega sistema, ki sespro{~ajo ob vnetju. Mediatorji skupaj z drugimidra`ljaji (bole~ina, vro~ina, spominskepredstave) delujejo kot motivacijski dejavnikiza prisotnost ali prevlado bolni{kega obna{anjav bolnikovem vedenju. Bolni{ko obna{anjebolnika usmeri v po~ivanje, spanje,nezanimanje za okolico, iskanje pomo~i prinajbli`jih in mu s tem olaj{a pre`iveti dolo-~eno bolezen, oku`bo ali te`avo. Razumevanjetakega obna{anja je pomembnej{e, kadarpride do izrazitega razkoraka med potekombolezenskega procesa in bolnikovimodzivanjem na bolezen. Obrazci bolni{kegaobna{anja so lahko motivacijsko pogojeni.Ko prevladajo, se ~lovek po~uti slabotnega,utrujenega, nemo~nega in ustrezno temutudi ravna - i{~e pomo~, le`i, to`i, je ob~utljiv,depresiven. ^e se nenadoma pojavi motivacija,ki hierarhi~no preglasi bolni{ko obna{anje(npr. po`ar kot groze~a nevarnost),bolnik v trenutku “pozabi” na bolezen inpreklopi na obna{anje, ki ustreza novi prevladujo~imotivaciji: begu. Ko motivacija zaenergi~no obna{anje (npr. po`ar) mine, ponovnoprevlada prej{nja hierarhija motivacij,bolnik ponovno preklopi na bolni{ko obna{anje.Bolni{ko obna{anje navadno prispevak hitrej{emu okrevanju, ker bolnik zaradinjega bolj po~iva, i{~e pomo~, se manjizpostavlja stresom, obremenitvam, dodatnimoku`bam. Vendar ni nujno povezano ste`o in potekom bolezni, ker je bolezenskodogajanje zgolj signal (prek mediatorjevvnetja, bole~inskih in drugih zaznav, spominskihasociacij), ki ga mo`gani interpretirajo,mu dajo dolo~en pomen in se potemodzovejo z dolo~eno stopnjo bolni{ke motiviranosti.Razumevanje bolni{kega obna-{anja kot vzorca motivacijskega obna{anjapomaga razlo`iti nesorazmerja med te`o bolezenskegaprocesa in med odzivanjem bolnikana bolezen. V okviru takih dogajanj jemo~ pojasniti dolo~ene uspehe raznih oblikalternativne medicine.Borut [kodlar opisuje krizna stanja v psihoonkologiji.Deli jih na razvojna in travmatska.Razvojna krizna stanja so `ivljenj-april 2003 ISIS
110RECENZIJAske prelomnice, ki so del obi~ajnega `ivljenja.Mednje sodijo osamosvajanje, vstop v{olo, poroka, rojstvo otroka, nastop slu`be,selitev, klimakterij, upokojitev itn. Travmatskakrizna stanja pa so naklju~ni dogodki,ki ogrozijo ~lovekovo du{evno ravnovesje:smrt bli`nje osebe, huda bolezen (npr. rak),nenadna invalidnost, lo~itev, izguba slu`be,katastrofi~na do`ivetja. Spoznanje, da ima{raka, predstavlja vstop v povsem novo `ivljenjskosituacijo, v novo “razvojno obdobje”,na katerega lahko gledamo tudi kot narazvojno krizno stanje. Poleg individualnepsihoterapije pri obravnavi onkolo{kih bolnikovizpostavlja dobre rezultate usmerjanjana sistemsko dru`insko terapijo. Kot pomembneocenjuje skupinske psihoterapevtskepristope za samopomo~ in psiho - izobra`evalneskupine. Med metode, {irokouporabljane na tem podro~ju, sodijo tuditradicionalne psiho-fizi~ne discipline, kotsta meditacija in joga. V terminalnih stadijihbolezni lahko pomaga bolniku “zdravni{kaskrb za du{o”. Navaja besede nekdanjegafrancoskega predsednika FrançoisaMitterranda, ki je zbolel in umrl za rakom:“Nikdar morda ni bil odnos do smrti takoboren, kot je v tem ~asu duhovne su{e, ko seljudje, obsedeni z obstojem, navidez izmikajotej skrivnosti. Pozabljajo pa, da s temsiroma{ijo okus po `ivljenju, ki vznika iz teganeobhodno potrebnega vira.”O plju~nih boleznih, predvsem astmi, innjihovi povezavi s psiho govori Stanislav[u{kovi~. Opisuje, da je bila velikost ko`nihvbodnih testov, narejenih s histaminom, statisti~nopomembno odvisna od trenutnega~ustvenega stanja. Tako so bili histaminskitesti v stanju inducirane `alosti pomembnove~ji kot v stanju sre~e ali jeze. Substrat zapsihi~ne pojave pri KOPB je med drugim hipoksijamo`ganov. Opisuje tudi psihogenopovzro~eno paradoksno gibanje glasilk, kijih je mo~ ob ne dovolj klini~nem pristopuzamenjati za astmo.Mojca Kos Golja opozarja na razli~ne odziverevmati~nih bolnikov na kroni~ne te-`ave. Ko se nekateri nikakor ne morejo prilagoditibolezni, drugi pa z njo kar dobroshajajo. Opisuje neprilagodljivega in prilagodljivegarevmati~nega bolnika. Sindromfibromialgije sku{a pojasnjevati z nepravilnimdelovanjem hipotalamo-hipofizno-suprarenalneosi, spremenjene ravni serotoninain substance “P” v osrednjem `iv~evju,ki povzro~ijo zni`anje bole~inskega praga.V kroni~ni bole~inski sindrom zaradi ponavljajo~ese obremenitve se vpletajo socialnidejavniki, kulturno ozadje, ~ustveno stanje,nenormalni odziv na stres in motnjespanja. Za kroni~ne bole~ine v kri`u ugotavlja,da ni povezave med hudimi subjektivnimite`avami in objektivno ugotovljenimispremembami.V okviru psihiatri~nih vidikov kroni~nihgastrointestinalnih bolezni je Danijela Jan-{a izpostavila diareje kot odgovor na akutnistres in tesnobo z iritabilnim kolobom. Psiholo{kitesti ljudi z zaprtjem so pokazali blagodo zmerno stopnjo tesnobe in depresije.Navaja nevrolo{ke in psihi~ne motnje, povezanes celiakijo. Pojavnost teh motenj je10- do 50-odstotna. Pri otrocih se odra`a zepilepsijo, pri odraslih z depresijo. Patogenetskimehanizmi tega {e niso popolnomajasni. Pri pepti~ni razjedi `elodca navaja uspe{nostpsihoterapije pri tistih bolnikih, kjerobstaja ve~ja ranljivost na stres.V razlagi mnogih bolezni prebavil opozorina biomedicinski model, ki je v zahodnimedicini {e vedno dominanten. Ima dvezna~ilnosti: redukcionizem (vse poslediceimajo en sam vzrok) in dualizem (lo~itev naorganske bolezni z objektivizirano etiologijoin funkcionalno motnjo brez znane etiologijeoziroma patofiziologije). Funkcionalnomotnjo ocenjuje kot psihosomatsko inpostavlja vpra{aj ob bolnikove to`be, ne gledena to, koliko so za bolnika resni~ne. Biopsihosocialnimodel prej{nji model dopolnjujein nadgrajuje. Tako organska bolezen kotfunkcionalna motnja sta posledici vzporednegasoodvisnega sistema na celi~ni, organski,interpersonalni in dru`beni ravni.O pomenu vedenjsko-kognitivne terapijepri psihosomatskih boleznih pi{e DragicaResman.Delirij v interni medicini z njegovo definicijoin prilo`nosti pojavljanja opisuje Da-{a Troha Jurekovi~. Sre~ujemo ga lahko primnogih internisti~nih, infekcijskih, kirur{-kih in drugih primerih, ve~inoma sploh nepovezanih z abususom alkohola. Nastanelahko zaradi predpisovanja nekaterih zdravil,pa tudi zaradi njihove odtegnitve. Meddejavniki okolja za njegov nastanek opisujehipotermijo, nepokretnost ali zmanj{anomobilnost, socialno izolacijo, novo okoljeter fizi~ni in psihi~ni stres. Za zdravljenje delirantnihbolnikov priporo~a haloperidol,risperidon, diazepam.Slovenija sodi po porabi popitega alkohola(~istega alkohola 12, po nekaterih podatkihcelo 17 litrov na osebo na leto) v samevropski vrh te `alostne statistike. Cilj je tokoli~ino zmanj{ati na 6,9 litra. V zahodniEvropi jim je uspelo zmanj{anje za 12 odstotkov.Med obiski v ambulantah splo{nemedicine je od 20 do 50 odstotkov pacientov,ki imajo te`ave zaradi pitja. Tvegano (rizi~no)pitje za mo{ke je ve~ kot 14 meric oziromaob eni prilo`nosti ve~ kot 4 merice nateden, za `enske polovica tega. “Slovenskamerica” vsebuje 10 g alkohola. Avtorica sestavkao tej problematiki, Helena Gantar[tular, opozarja zdravnike najrazli~nej{ihspecialnosti, naj pri vsakem obisku pomislijona mo`no povezavo dolo~enih te`av ali boleznis pitjem. Opisuje motivacijske postopke,ki naj pripravijo odvisne`e, da za~no razmi{ljatio druga~ni poti. Tako imenovani alkoholnizakon, sprejet v skup{~ini RS januarja2003, je pomemben korak za druga~nopot celotnega naroda.Bojan Belec je prispeval zapis o somatskihzapletih zaradi u`ivanja drog: marihuane,halucinogenov, inhalantov, kokaina,amfetamina, opioidov in raznih kombinacij.Posledice se odra`ajo na srcu in `ilah,plju~ih, ledvicah, jetrih in seveda v velikimeri tudi na `iv~nem sistemu in mo`ganih.O psihiatri~nih zapletih dialize pi{e MilanLi~ina. Zapis je br` ko ne v dokaj{nji merinastal v dru`inski re`iji, saj je avtorjeva soproganefrologinja, ki so ji problemi ledvi~neodpovedi doma~i.Najbr` je nekaj “dru`inske primesi” tudiv prispevku Internist v psihiatriji Primo`aJovana.Zdravila, ki jih predpisujejo psihiatri, kajlahko povzro~ajo hematolo{ke zaplete, vhuj{ih primerih agranulocitozo. O tem pi{eRok Tav~ar.Obratno mnoga zdravila, ki jih predpisujejointernisti, lahko izzovejo psihiatri~nesimptome. Sveto Vitorovi} omenja mednjimi simpatomimetike, hipoglikemike,blokatorje alfa in beta, centralne simpatikoplegike,glikozide digitalisa, diuretike, antihistaminike,ergot alkaloide, prostaglandine,bronhodilatatorje, analgetike, kortikosteroide,kontraceptive in tudi antibiotike invirustatike.S ~im vse se lahko sre~a konziliarni psihiaterob internisti~nem bolniku, opisujetaNada Perov{ek [olinc in Marjeta Blinc Pesek.Opozarjata na psiholo{ke reakcije na telesnobolezen, ki so v bistvu reakcije na iz-ISIS april 2003
- Page 40 and 41: 48A K T U A L N Ohrana, mir in po~i
- Page 42 and 43: 51Z A N I M I V Olijonov fotodiod.
- Page 44 and 45: 54Z A N I M I V Oholog ter negovale
- Page 46 and 47: 59P R O G R A M I S T R O K O V N I
- Page 48 and 49: 61P R O G R A M I S T R O K O V N I
- Page 50 and 51: 63P R O G R A M I S T R O K O V N I
- Page 52 and 53: 65P R O G R A M I S T R O K O V N I
- Page 54 and 55: 67P R O G R A M I S T R O K O V N I
- Page 56 and 57: 69P R O G R A M I S T R O K O V N I
- Page 58 and 59: 71P R O G R A M I S T R O K O V N I
- Page 60 and 61: 73P R O G R A M I S T R O K O V N I
- Page 62 and 63: 75P R O G R A M I S T R O K O V N I
- Page 64 and 65: 77P R O G R A M I S T R O K O V N I
- Page 66 and 67: 79P R O G R A M I S T R O K O V N I
- Page 68 and 69: 81D E L O V N A M E S T AZdravstven
- Page 70 and 71: 83D E L O V N A M E S T AJavni zavo
- Page 72 and 73: 86DELO ZBORNICEPodelitev odli~ij Hi
- Page 74 and 75: 88D E L O Z B O R N I C EPredsednik
- Page 76 and 77: 90D E L O Z B O R N I C EIzvr{ilni
- Page 78 and 79: 94D E L O Z B O R N I C Eveznosti i
- Page 80 and 81: 96STATUS ARTES MEDICAESmernice anti
- Page 82 and 83: 98S T AT U S A R T E S M E D I C A
- Page 84 and 85: 100S T R O K O V N A S R E Č A N J
- Page 86 and 87: TAKO MISLIMO103Zadnja {tevilka Izid
- Page 88 and 89: O D M E V I107Spo{tovana kolegicadr
- Page 92 and 93: RECENZIJA111gubo, na novo samopodob
- Page 94 and 95: N O V E P U B L I K A C I J E113Sla
- Page 96 and 97: Z D R A V N I K I V P R O S T E M
- Page 98 and 99: Z D R A V N I K I V P R O S T E M
- Page 100 and 101: SMEH NI GREH119Res je, ni {alaTelef
- Page 102 and 103: 122Datum Pri~etek Kraj Tema [tevilo
- Page 104 and 105: 124Datum Pri~etek Kraj Tema [tevilo
- Page 106 and 107: 126Datum Pri~etek Kraj Tema [tevilo
- Page 108 and 109: 128Datum Pri~etek Kraj Tema [tevilo
- Page 110 and 111: 130Datum Pri~etek Kraj Tema [tevilo
- Page 112 and 113: 132Datum Pri~etek Kraj Tema [tevilo
- Page 114 and 115: 134Datum Pri~etek Kraj Tema [tevilo
- Page 116 and 117: 136Datum Pri~etek Kraj Tema [tevilo
- Page 118 and 119: 138Uredni{tvu revije IsisDalmatinov
- Page 120 and 121: Navodila avtorjemRok za oddajo vseh
RECENZIJA109Na sti~i{~ih psihiatrije in internemedicine II. delJosip TurkPrizadevni kolegi iz Psihiatri~ne bolni-{nice Begunje so nas ponovno presenetili.Prispevke iz nadaljevalnegasimpozija, pod zgornjim naslovom, ki je potekalv Begunjah 26. in 27. oktobra 2001(prvi se je odvijal leta 2000), so izdali leta2002. Prijetno je prebrati v romanti~no-poeti~nemslogu napisan nagovor predstojnikaJaneza Romiha. Poeti~nost je uprl na lepograjsko stavbo bolni{nice in njeno prekrasnookolico.Uvodne misli je napisala Martina Tomori.V mnogo ~em je razsvetlila pojem psihosomatskebolezni. S tem izrazom se zdravnikisre~ujemo skozi vse obdobje na{ega poklica.Z izrazom psihosomatski poimenujemomarsikaj, tudi tisto, kar zadeva na{e ob-~asne zadrege glede diagnoze in zdravljenja.Psihosomatske bolezni opredeli kot zdravstvenemotnje, pri katerih domnevamo, daso psiholo{ki ali vedenjski vplivi imeli pomembnovlogo v etiologiji telesnih motenj.Te vplive raz{irja tudi s pojmoma psihoimunologijein psihoonkologije. Med drugimnavaja poskuse, kjer so pri podganjih mladi~ihob odsotnosti matere ugotavljali dvigravni glukokortikoidov in poskuse pri mladi~ihopic rhesus, kjer je stres zaradi materineodsotnosti pove~al njihovo agresivnost,impulzivnost in preferenco za alkohol. Sprejemanjein odgovor na stres je od ~loveka do~loveka hudo razli~en. Oni, ki se z njim spoprijemajooptimisti~no, ne zbolevajo za psihomatskimiboleznimi. Kot klasi~ni psihosomatskimanifestaciji izpostavlja astmo inrazjedo `elodca. Dru`ina z astmati~nimotrokom je pravi vzorec psihosomatske dru-`ine. Bolj kot Helicobacter pylori, je za razvojrazjede pomembna psiha. Uspe{nost pripovezovanju fiziolo{kih, biolo{kih, kemi~nih,hormonskih, infekcijskih, imunolo{kihin drugih konkretnih, medicinsko jasno dokazljivihdejavnikov {ele opravi~uje zadovoljstvo,da je dokon~no sestavljen mozaiketiologije {tevilnih psihosomatskih bolezni.[e vedno ostaja pojem individualne ob~ut-ljivosti za stres in razlike v telesni odzivnostina psihosocialna dogajanja. Tudi od genetikeni pri~akovati kon~ne razre{itve vpra-{anj etiologije psihosomatskih motenj. Romanti~nostipsihiatrove du{e naj bi bilo dopu{~eno,da si bolj prizadeva k razumevanjuvsakega posameznikovega vesolja posebej- tako notranjega kot zunanjega, preteklegakot sedanjega.Alojz Ihan izpostavlja bolni{ko obna{anjeob posameznih boleznih kot posledicoimunsko-`iv~nih odzivov na vnetje. Pod pojembolni{kega obna{anja uvr{~a sistemske,nespecifi~ne simptome vnetja, h katerimpri{teva vro~ino in {tevilne psihi~ne ter vedenjskespremembe - {ibkost, utrudljivost,nemir, depresivnost, letargi~nost, neje{~nost.Vse to smo zdravniki imeli v preteklostiza posledico oslabljenosti in iz~rpanostiorganizma zaradi bolezni. V zadnjem desetletjuje postalo o~itno, da je bolni{ko obna-{anje vedenjski obrazec, ki ga aktivirajo nekaterimediatorji imunskega sistema, ki sespro{~ajo ob vnetju. Mediatorji skupaj z drugimidra`ljaji (bole~ina, vro~ina, spominskepredstave) delujejo kot motivacijski dejavnikiza prisotnost ali prevlado bolni{kega obna{anjav bolnikovem vedenju. Bolni{ko obna{anjebolnika usmeri v po~ivanje, spanje,nezanimanje za okolico, iskanje pomo~i prinajbli`jih in mu s tem olaj{a pre`iveti dolo-~eno bolezen, oku`bo ali te`avo. Razumevanjetakega obna{anja je pomembnej{e, kadarpride do izrazitega razkoraka med potekombolezenskega procesa in bolnikovimodzivanjem na bolezen. Obrazci bolni{kegaobna{anja so lahko motivacijsko pogojeni.Ko prevladajo, se ~lovek po~uti slabotnega,utrujenega, nemo~nega in ustrezno temutudi ravna - i{~e pomo~, le`i, to`i, je ob~utljiv,depresiven. ^e se nenadoma pojavi motivacija,ki hierarhi~no preglasi bolni{ko obna{anje(npr. po`ar kot groze~a nevarnost),bolnik v trenutku “pozabi” na bolezen inpreklopi na obna{anje, ki ustreza novi prevladujo~imotivaciji: begu. Ko motivacija zaenergi~no obna{anje (npr. po`ar) mine, ponovnoprevlada prej{nja hierarhija motivacij,bolnik ponovno preklopi na bolni{ko obna{anje.Bolni{ko obna{anje navadno prispevak hitrej{emu okrevanju, ker bolnik zaradinjega bolj po~iva, i{~e pomo~, se manjizpostavlja stresom, obremenitvam, dodatnimoku`bam. Vendar ni nujno povezano ste`o in potekom bolezni, ker je bolezenskodogajanje zgolj signal (prek mediatorjevvnetja, bole~inskih in drugih zaznav, spominskihasociacij), ki ga mo`gani interpretirajo,mu dajo dolo~en pomen in se potemodzovejo z dolo~eno stopnjo bolni{ke motiviranosti.Razumevanje bolni{kega obna-{anja kot vzorca motivacijskega obna{anjapomaga razlo`iti nesorazmerja med te`o bolezenskegaprocesa in med odzivanjem bolnikana bolezen. V okviru takih dogajanj jemo~ pojasniti dolo~ene uspehe raznih oblikalternativne medicine.Borut [kodlar opisuje krizna stanja v psihoonkologiji.Deli jih na razvojna in travmatska.Razvojna krizna stanja so `ivljenj-april 2003 ISIS
Change language