1. PDF document (1775 kB) - dLib.si

Svetogorska Mati milaSledeče besede vam pišem na znameniti romarski božji poti na Sveti Gori pri Gorici, kjerse je davnega leta 1539 Mati Božja prikazala pastirici Uršuli Ferligojevi iz Grgarja in ji naročila: “Povejljudstvu, naj mi tukaj postavi hišo in me prosi milosti.” Ves rod Ferligojevih je izumrl. V Grgarju tegapriimka ni več. Za vidkinjo Uršulo niti ne vemo točno, kje je pokopana, predvidoma na grgarskempokopališču zadaj za glavnim oltarjem cerkve. Njena rojstna hiša je bila porušena med prvo svetovnovojno. Na vidkinjo Uršulo spominja kapelica v Grgarju, v bližini mesta njene rojstne hiše. Čas in tragičnidogodki zgodovine so zabrisali manj pomembno, ostalo pa je, kar je Božjega: Mati Božja, SvetogorskaKraljica, premnogim romarjem tudi danes deli milosti vere, upanja, ljubezni in zdravja ter poguma zaživljenje. Človeška rušilna roka ni mogla zaustaviti Marijine izbire milostnega kraja. Temu pritrjuje napisna pročelju svetogorske bazilike, ki pravi:Ego autem steti in monte, sicut prius – Stojim na gori, kakor prej.Bratje frančiškani ohranjamo spomin na vidkinjo Uršulo tudi z muzejsko predstavitvijo njenegaposlanstva. Nekaj molitvenih skupin moli z namenom, da bi bila razglašena za blaženo. Tudi vi, dragirojaki, se ji priporočajte v težavah in bolezni, da vam po Mariji, ki ji je bila pastirica posebej ljuba,izprosi pri Bogu, kar potrebujete.Spoštovani izseljenci, še zlasti Primorci,ki vam je Sveta Gora tako pri srcu, nepozabite Marijinega naročila. Vsak danprihajajte s prošnjami k Mariji, k SvetogorskiKraljici in jo prosite milosti. V duhu sepridružite tukajšnjim romarjem, ki je pojejo:Svetogorska Mati mila, k tebi smopriromali z željo, da bi podelila namnebeških milosti. O Marija, o Marija,naša Mati in Gospa! Ti dobrotna,milostljiva, prosi za nas Jezusa.Letos mineva 87 let od konca prvesvetovne vojne in 60 let konca drugesvetovne vojne. Ves svet obuja spominkot opomin na strahote obeh vojn innacističnega, fašističnega in komunističnegatotalitarizma. Vse to zlo je človeštvo doletelozaradi greha. Naša nebeška Mati namkaže pot in rešitev. Na svetogorskimilostni podobi Marija s svojim pogledomusmeri romarja k Jezusu. Edino On jenaša moč in naša rešitev. Pustite se jivoditi z njeno materinsko roko, da vam boizprosila neomajno vero in notranji mir terrazumevanje v vaših družinah in skupnostih.Pokojni papež Janez Pavel II. imenuje Marijo»živ tabernakelj«, saj je, še preden je bilamisli | september 2005 3

postavljena evharistija, pod srcemnosila Božjega Sina, ki je potem prizadnji večerji sam sebe daroval kot kruhživljenja. V letu evharistije vas Marijaspodbuja z besedami, ki jih je izreklana svatbi v Kani Galilejski: »Karkoli vamporeče, storite«! Radi se zbirajte v vašislovenski cerkvi, ki je vaš skupen dom,pri sveti maši. Poleg tabernaklja je tudiMarijina podoba, kar potrjuje resnico,da sta Marija in evharistija neločljivopovezana.Zato, dragi rojaki, naj velja: Po Marijik Jezusu. Nikoli ne pozabite tega, karsporoča pesem k svetogorski Kraljici:Tvoja prošnja vse premore, k tebisrca hrepene, ti deliš nam vsepodpore, lajšaš vsako nam gorje. Vtvojem domu tukaj gori, Mati božjemilosti, naj bi v pravi si pokori, srcavsi očistili. Sveta Mati in Devica,romarji te prosimo, bodi zvestanam vodnica, vodi varno nas vnebo. O Marija, o Marija, naša Matiin Gospa! Ti dobrotna, milostljiva,prosi za nas Jezusa.Mir in vse dobro vam želi p. BernardGoličnik s Svete Gore pri Gorici.Frančiškovi bratje, zbrani ob kipu sv. FrančiškaAsiškega na Sveti Gori pri Gorici, ob obiskugeneralnega ministra frančiškanov, p. Joseja R.Carballo, 30. oktobra 2004. Generalni minister je vdrugi vrsti pred kipom sv. Frančiška, levo od njegaje p. Bernard, p. provincial dr. Viktor Papež je drugi zdesne strani na levo v prvi vrsti. Praznik sv. FrančiškaAsiškega praznujemo 4. oktobra.Srečanje treh dežel na Sveti GoriNa Sveti Gori nad Gorico je v soboto, 3. septembra 2005, potekalo 24. Srečanje treh dežel, ki gaizmenjaje pripravljajo celovška, ljubljanska in videmska nadškofi ja. Romarsko bogoslužje so vodiliškofje treh dežel: ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Alojz Uran, celovški škof dr. Alois Schwarzin videmski nadškof Pietro Brollo. Verniki so z molitvijo in s pesmijo v različnih jezikih sodelovali priobhajanju evharistije. Z zaupanjem so prosili nebeško mater Marijo, naj različnim narodom in ljudemstoji ob strani in jih po poti miru, ljubezni in pravičnosti vodi skozi življenje. Homilijo je imel nadškofUran; videmski nadškof in celovški škof pa sta romarje pozdravila ob koncu svete maše. Sicer paso se Srečanja treh dežel udeležili tudi koprski škof Metod Pirih, mariborski škof Franc Kramberger,graški škof Egon Kapellari, goriški nadškof Dino De Antoni in tržaški škof Eugenio Ravignani.Ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran je v svoji pridigi poudaril, da raznolikosti pogosto povzročajonapetosti, pa tudi konfl ikte. Še posebej je to nevarno, ko gre za različnost jezikov, kulturnih izročilin zgodovinskega spomina. Prav Sveta Gora je bila skozi zgodovino prizorišče najhujših strahot, kijih lahko povzroči človeška omejenost in zaslepljenost. Bila pa je tudi priča vedno novega Božjegapribliževanja človeku po Mariji.4misli | september 2005

misli | september 2005 5

Izpod TriglavaTone GorjupSvete Višarje, 1790 m.ROMANJE TREH SLOVENIJ.Marijina božjepotna cerkev na Svetih Višarjah nadŽabnicami že vrsto let na prvo nedeljo v avgustuprivablja številne Slovence iz matične domovinein iz sveta. Tako je bilo letos na tej Marijini goriv objemu Zahodnih Julijcev že 17. romanjetreh Slovenij: matične, zamejske in izseljenske.To srečanje že vrsto let organizira Rafaelovadružba. Romanje se je vsaj za nekatere začeloz molitvijo križevega pota pri kapelicah, ki stojijoob poti na Višarje. Pred sveto mašo je biloobičajno predavanje. Tokrat je zbrane nagovorilzgodovinar Jože Dežman, ki je spregovoril o tem,kako priti do sprave, ki ostaja po šestdesetih letihmedvojnih in povojnih dogodkov še neuresničena.Sledila je sveta maša, ki jo je ob somaševanjudesetih duhovnikov daroval ljubljanski nadškofAlojz Uran. Tudi on je pridigo povezal z dogodkipred šestdesetimi leti, zaradi katerih so mnogirojaki neprostovoljno zapustili domovino, da bi sitako rešili življenje. Spomnil se je tudi tistih, ki somorali v smrt. Ob tem je dejal: ”Spominjamo senamreč dogodkov sredi leta 1945, ki so življenjskozaznamovali naš narod in mnoge izmed vas. Toni bil samo konec druge svetovne vojne, ampaktudi čas najhujšega eksodusa slovenskegaprebivalstva, ki je bežalo pred komunističnimnasiljem. Okupacija naše dežele je bila namrečzlorabljena za izpeljavo revolucije in prevzemoblasti. Zgodovinski podatki vedno jasneje kažejozaporedje dogodkov. Zasedba domovine je bilanamreč za revolucionarje priložnost za učinkovito‘čiščenje’ vsega, kar bi nasprotovalo kasnejšimrevolucionarnim ciljem. Kot smo danes že slišali- prvi partizanski strel pri nas ni bil sprožen protiokupatorju, ampak proti Slovencu, domačemučloveku. Tudi v nadaljevanju je bilo vedno večcivilnih žrtev, uglednih in vplivnih mož in žena,ki so ponoči izginjali in za mnoge še danes nevemo, kje so pokopani. Najhujša tragedija pa seje zgodila po končani vojni, ko so tisoči slovenskihprebivalcev zapustili svoje domove. Ne za dolgo, somislili: le do Ljubljane, dokler ne pridejo zavezniki;morda do Kranja ali čez Ljubelj do Angležev. Nihčeni zapustil domovine; le umakniti so se hoteli zanekaj časa, da rešijo življenje, dokler se stvari neumirijo. Tako razmišlja dr. Marko Kremžar v Tretjemdnevu. Mnogi izmed njih so bili vrnjeni v roke‘zmagovitih sil’ in bili brez sodbe ali dokaza krivdezverinsko umorjeni in počivajo v brezštevilnihbreznih in jamah širom slovenske zemlje. Bog jeposkrbel, da so kljub strogo varovanemu molkuostale nekatere priče, ki so posredovale resnicov svet.” Nadškof je zatem usodo slovenskeganaroda povezal z izvoljenim ljudstvom, ki je pravtako doživljalo pregnanstva, a kljub temu ohranilozaupanje v Gospoda in njegovo pomoč. Nagovorpa je končal z besedami: “Tukaj, na Sveti goripri Višarski Mariji, se danes zahvaljujemo za vsemilosti, ki so nam bile podarjene v šestdesetih letihpreizkušenj in križev, ki so nas utrdile in povezalemed seboj. Izpolnitev stoletnih sanj našihprednikov o samostojnosti naše domovine je sad,bratje in sestre, ki je zrasel iz trpljenja, iz krvi, izpreizkušenj naših prednikov, pa tudi nas, ki smo šliskozi različne stiske. Naj nam Božja Mati, h kateriso se zatekali naši očetje in matere v najtežjihtrenutkih življenja, izprosi zvestobo v veri, materinibesedi in skupnim koreninam, iz katerih rastemoin bomo živeli.” Maši je sledil še kulturni program,med katerim je zbrane nagovorila poslanka MojcaKucler Dolinar. Spomnila pa se ni le dogodkov obkoncu druge svetovne vojne, ampak tudi petnajsteobletnice plebiscita in prve slovenske vlade terprve obletnice vstopa v Evropsko zvezo.KARDINAL AMBROŽIČ ZLATOMAŠNIK.Torontski nadškof kardinal Alojzij Ambrožič obhajaletos zlatomašni jubilej. Na obletnico duhovniške6misli | september 2005

posvetitve je praznoval z verniki in duhovnikisvoje nadškofi je, pa tudi v slovenski skupnosti vTorontu. Pred praznikom Marijinega vnebovzetjaje prišel še v svojo rojstno župnijo Dobrovo, dabi se pri oltarju domače cerkve zahvalil za darduhovništva. Pot pa ga je najprej vodila k MarijiPomagaj na Brezje. Skupaj z duhovniki jubilantije 13. avgusta maševal pri oltarju brezjanskebazilike. Kar enajst mašnikov je bilo zlatih.Kardinal Ambrožič je v nagovoru po evangelijumed drugim spomnil na tihe, navadne in preprostevernike, ki s svojo iskrenostjo in trdnostjo ohranjajovsebino vere. Kot zgled je omenil svojega očeta,ki je rad prebiral Jobovo knjigo in jo razumel boljeod njega, ker je tudi sam občutil Jobove težavein skušnjave. Ob koncu maše je kanadskegarojaka pozdravil zlatomašnik Svetko Gregoričiz Hrenovic. Dejal je, da v kardinalu Ambrožičugledamo predstavnika vseh tistih, ki so moralibežati. Lahko si samo predstavljamo, kaj so čutilinjegovi starši s sedmimi otroki, edinim bogastvom,ki so ga nesli s seboj; v srcu pa jih je ves časspremljala milostna podoba Marije Pomagaj zBrezij. Tisti, ki so ostali doma in izbrali duhovniškipoklic, so zanj zoreli v številnih preizkušnjah,je dejal Gregorič in opozoril na nekatere izmednjih. Zlatomašno slavje so sklenili z zahvalnopesmijo za petdeset let duhovništva. Dobrovskafara je kardinala Ambrožiča pozdravila naslednjidan, popoldne pred Marijo vnebovzeto, ki je tudizavetnica župnijske cerkve. Pri tej slovesnostizlate maše so se torontskemu nadškofu kardinaluAlojziju Ambrožiču pridružili nadškof Alojz Uran,nadškof Franc Perko, škof Jožef Kvas, duhovniki,številne narodne noše in verniki iz domače farein od drugod. Zlatomašnik je zbranim zagotovil,da ostaja Dobrovčan in Slovenec, čeprav je tudiKanadčan. V pridigi je spregovoril o NebeškiMateri, ki se v njegovi domači fari predstavljakot “Marija v Leščevju”. Njeno podobo je nosil vsrcu tudi v letih študija in še pozneje. Poudaril je,da nam Marija vnebovzeta govori o Kristusovemvstajenju, je del osnovne biti vseh nas. V Marijise je zgodilo to, kar se bo z nami vsemi. Po mašise je pred cerkvijo zgrnila množica vernikov; vsiso želeli seči v roke kardinalu zlatomašniku. Vto vrsto bi se želel postaviti tudi marsikdo odrojakov v Avstraliji, saj so se mnogi srečali z njim,ko je obiskal strica p. Bernarda Ambrožiča ali sepozneje vračal na njegov grob v Sydneyu in kprijatelju p. Baziliju Valentinu v Melbourne.DO KAM SLOVENSKO MORJE?Sredi meseca avgusta smo v Sloveniji zvedeli,da se Italija in Hrvaška dogovarjata o razmejitvitako imenovanega epikontinentalnega pasu vJadranskem morju. Hrvaška je namreč že preddvema letoma razglasila ekološko-ribolovnocono v Jadranu in jo lani tudi uveljavila, Italija panamerava to storiti. Sosednji državi se pri temobnašata, kod da Slovenija ne meji z obema, kotda nima lastne obale in izhoda na odprto morje.V odgovor na to tiho dogovarjanje je ministrstvoza okolje in prostor v sodelovanju z zunanjimministrstvom teden dni zatem pripravilo predlogzakona o razglasitvi zaščitne ekološke cone inepikontinentalnem pasu. Predlog zakona je tedendni zatem sprejela tudi vlada in ga poslala v državnizbor, ki bo o njem odločal še v mesecu septembru.Predlog zakona o razglasitvi zaščitne ekološkecone ugotavlja, da je Slovenija naslednicasporazuma med nekdanjo Jugoslavijo in Italijo orazmejitvi epikontinentalnega pasu iz leta 1968.Gre za obcelinski pas, kiobsega morsko dno podmednarodnimi vodamizunaj ozemeljskih voda,praviloma lahko doglobine, ki še omogočaizkoriščanje naravnihbogastev. Državi, ki jipripada, daje suvereneKardinal zlatomašnikdr. Alojzij Ambrožičz zlatomašniki na Brezjah.misli | september 2005 7

pravice glede izkoriščanja naravnih bogastevin raziskovanja morskega dna. Ker Slovenijaima epikontinentalni pas, ima tudi pravico indolžnost zaščititi državne interese v tem pasu,in sicer z razglasitvijo zaščitne ekološke cone.Dokončna zunanja meja ekološke cone sedoloči s sporazumom s sosednjimi državami vskladu z mednarodnim pravom. Do sklenitvetega sporazuma začasno poteka meja navzporedniku 45 stopinj in 10 minut severneširine kot to določa Sporazum o obmejnemprometu in sodelovanju s Hrvaško. Morskiprostori z Italijo – teritorialno morje – so bilirazmejeni z Osimskimi sporazumi iz leta 1975,epikontinentalni pas in ekološka zaščitna cona pas sporazumom med nekdanjo Jugoslavijo in Italijoiz leta 1968, katerega naslednica je tudi Slovenija.Z Italijo obstajajo trdne mednarodne pogodbenepodlage, ki se jih ne da spreminjati, medtem kobo pri bočni določitvi morskih pasov s Hrvaškotreba upoštevati pravila mednarodnega prava,ki so zapisana tudi v tako imenovani jamajškikonvenciji Združenih narodov. Ko je hrvaška stranzvedela za omenjeni osnutek zakona, so začeledeževati obtožbe o priključitvi njihovega ozemljaoziroma morskega dna Sloveniji, pa čeprav jepred dvema letoma sama storila isto. V nekajdneh so se politiki in komentatorji z njimi vrednekoliko ohladili in kot kaže, bo zdaj Slovenijatudi pred mednarodno javnostjo lahko nastopilakot enakovreden sogovornik, ko gre za razmejitevobcelinskega pasu zunaj teritorialnih voda vsevernem Jadranu.TRIGLAV IN JAKOB ALJAŽ.Julija je minilo 160 let od rojstva triglavskegažupnika Jakoba Aljaža, avgusta pa 110 let odpostavitve Aljaževega stolpa na vrhu. Če ktemu prištejemo še god Marije Snežne, obletniciposvetitve prve in druge triglavske kapele terprvega pristopa na Triglav, ki zaznamujejo avgust,potem je jasno, zakaj je naša romarska goraprav v tem mesecu najbolj obiskana. Osrednjaslovesnost ob letošnjih okroglih obletnicah jebila 6. avgusta na Kredarici, čeprav je bil drugidel praznovanja načrtovan za 7. avgust. Ta danpred 110 leti so postavili stolp na Triglavu. Takratnidovški župnik Jakob Aljaž se je za odkup zemljiščana vrhu najvišje slovenske gore in postavitevstolpa odločil, da bi ta simbol slovenstva iztrgalNemcem. O tem je pisal tudi v svojih planinskihspominih: “Stolp na vrhu Triglava sem 7. avgusta1895 napravil na svoje stroške ter ga poznejepodaril Slovenskemu Planinskemu Društvu. VrhTriglava sem kupil od dovške občine za 1 goldinar.Bil sem ‘najvišji’ posestnik. V tej najvišji zgradbi vnaši državi se hrani spominska knjiga, štampiljke,trije okrogli stoli za počitek, posebno ob mrzlemvetru, in na steni je naslikana panorama z imenidaljnih in bližnjih gora...” Spominska slovesnostna ta dogodek se je začela s sveto mašo, kijo je daroval ljubljanski nadškof Alojz Uran inneposredno prenašal radio Ognjišče; tako so seslovesnosti lahko pridružili še tisti, ki niso moglina Triglav in tudi rojaki po svetu. Nadškof se jev pridigi zahvalil Jakobu Aljažu, ki se je rodil pred160 leti v Zavrhu pod Šmarno goro, da je ohranilgoro Slovencem. Na koncu maše pa je podelilblagoslov z Najsvetejšim na vse štiri strani neba intako blagoslovil našo slovensko zemljo, prepojenoz znojem in krvjo, da bo postala rodovitna zaprihodnost. Po maši so se nekateri povzpelina vrh Triglava. Pred Aljaževim stolpom je bilakrajša slovesnost, med katero sta spregovorilapredsednik vlade Janez Janša in predsednikPlaninske zveze Slovenije Franci Ekar. Zvečer jev domu na Kredarici, ki ga je Aljaž dal zgraditi letodni za stolpom, potekal spominski večer, posvečentriglavskemu župniku. Med nastopajočimi so bilipriznani tenorist Janez Lotrič, baritonist MarkoKobal, citrar Tomaž Plahutnik ter igralca Tone inJernej Kuntner.BLAŽENI SLOMŠEK IN SVETA EMA.V poletnih mesecih se je spletla nova duhovna vezmed mariborsko in krško škofi jo. Trdnost ji dajetadva duhovna velikana, ki sta močno zaznamovalanaše krščansko izročilo. To je koroška kneginjaSveta Ema in blaženi škof Anton Martin Slomšek.V začetku julija je mariborsko stolnico obiskalaskupina romarjev iz celovške škofi je, ki ji uradnorečemo krška. Vodil jo je celovški škof AloisSchwarz, ki je ob tej priložnosti v Maribor prineselkip Sv. Eme. Tam so ga slovesno blagoslovili innamestili v mariborski stolnici. Skupina vernikovz mariborskim škofom Francem Krambergerjemje obisk vrnila v začetku meseca septembra inkrški škofi ji poklonila ploščo s podobo blaženegaSlomška, ki je dobila častno mesto v celovškistolnici.8misli | september 2005

OSKRUNJEN TRINKOV SPOMENIK.V Trčmunu v Benečiji, kjer od junija 1954 počivaoče beneških Slovencev, Ivan Trinko Zamejski,so pet let po njegovi smrti sobratje duhovnikipostavili veličasten spomenik. Iz groba se dvigakamnita plošča s Trinkovo sliko in nagrobnimnapisom v latinščini. Nad njo je odprta knjigaz verzi pokojnega na eni strani in furlanskegapesnika na drugi strani. Knjiga je naslonjena naokrogel steber, ki predstavlja Trinkovo pokončnodržo. Z njega visi štola; na stebru pa je kelih shostijo, ki ga obdajajo trije križi – znamenje trehnarodov: Slovencev, Furlanov in Italijanov. Nadkriži se dviga plamenica - znamenje ljubezni, skatero je Trinko Povezoval te narode. Ta njegovadrža je najbolj motila fašiste in kot kaže, jih motiše danes. Konec letošnjega julija so neznancinjegov nagrobni spomenik oskrunili s fašističnimiin nacističnimi simboli. Na dejanje nestrpnostiin sovraštva so se s protestom in kulturnimiprireditvami odzvali domačini, zamejski rojaki odtržaške obale do Svetih Višarij. Spomnili pa smose ga tudi na drugi strani meje.Svet je lep, a dom je svetV PISMU ROJAKOM za letošnje žegnanje obpraznovanju zavetnikov sv. Cirila in Metoda vMelbournu sem popisal svojo dopustniško pot, panaj še tukaj, za širše občinstvo, povzamem nekajutrinkov z dopustniškega časa.Seveda je bilo prisrčno srečanje z domačimi inmnogimi prijatelji in sobrati v pomladno zeleniSloveniji, najprej z mamo in očetom, sestro inbratoma ter njihovimi družinami. Hvala Bogu,mama in ata se še kar dobro držita, kljub mnogimstarostnim težavam. Mama imajo 82 let, ata paletos dopolnijo 79 let. Koncem maja sem bil vRimu na avdienci pri novem papežu BenediktuXVI. ter ob grobu papeža Janeza Pavla II., kamorse vsak dan, še posebej pa ob sredah, ko soavdience, stekajo tisočglave množice. Na grobuapostola Petra sem se v molitvi spomnil vseh vas,s katerimi smo v duhovni navezi, prav po vezehvere, ki so jo apostoli oznanjali in postali pričevalciKristusovi. V Rimu sem bil gost dragih miprijateljev, veleposlanika suverenega malteškegaviteškega reda in lastnika mnogih hotelov v Italiji,njegove ekscelence Štefana Faleža ter g. IvanaRebernika, pred kratkim upokojenega voditeljaarhivov vatikanske knjižnice ter po besedahsedanjega papeža Benedikta XVI. slovenskimduhovnikom: »A iz Slovenije ste, kot moj prijateljIvan Rebernik«, torej prijatelja novega papeža.Prvo nedeljo v juniju je bila v moji domači župnijiv Stopičah pri Novem mestu slovesnost sv. birme,ki jo je vodil upokojeni ljubljanski pomožni škofmsgr. Jožef Kvas, ki je v Melbournu 16. novembra1985 blagoslovil temeljni kamen našega domamatere Romane. Prav na ta dan pred 60 leti- 5. junija 1945 - je bil škof Kvas na Koroškemposvečen v duhovnika, zato smo mu nekdanjižupljani, kjer je služboval kot župnik od leta 1952do 1962, pripravili slovesnost biserne maše, kise je prepletala tudi s srebrom, ko mi je pred 25.leti pridigal kot novomašniku v Stopičah. ŠkofKvas nam je povedal, kako je tisti dan, takoj poposvečenju, zvedel za tragedijo, da so iz Koroškevrnili nad 10.000 domobrancev in civilistov ter jihv Sloveniji pobili. Ob istem času slovesnosti vStopičah je bila tudi maša ob 60. obletnici pobojav Kočevskem Rogu, kjer je nadškof msgr. AlojzUran blagoslovil novi mozaik, delo znamenitegaumetnika patra Marka Ivana Rupnika, ki je vosebni kapeli papeža Janeza Pavla II. po njegovizamisli naredil velik mozaik, ki je že postalsvetovna znamenitost.V nedeljo, 12. junija 2005, pa je škof Kvasslovesno obhajal biserno mašo v ljubljanskistolnici ob somaševanju nuncija in slovenskihškofov ter duhovnikov in velikega števila vernikov.Po slovesnosti sem se srečal z nuncijem,nadškofom Uranom, nadškofom Perkom, škofiKrambergerjem, Kvasom, Smejem in Stresom termnogimi duhovniki. Vsi, ki so bili že na obisku vAvstraliji, ohranjajo na nas lepe spomine ter somi naročili pozdrave za vas vse. V juniju so biletudi različne prireditve ob 60. obletnici pobojadomobrancev in civilistov. Predsednik državedr. Janez Drnovšek je imel v nedeljo, 12. junija,misli | september 2005 9

izredno odmeven govor na osrednji državni prireditviv Teharjah.V tednu od 12. do 17. junija sem bil na duhovnihvajah v našem samostanu v Nazarjah v Savinjskidolini. Petnajst Frančiškovih bratov nas je bilo tamiz naših dvanajstih samostanov in še trije domači.Duhovne vaje je vodil pater Darko Žnidaršič zBrezij, ki pride letos novembra v Sydney, kjer boprevzel vodstvo tamkajšnjega misijona.Slovenija je bila vsa v zelenju. V drugem tednujunija pa je bila prav zimsko hladna. Po hribih jezapadel sneg. Koncem junija in spet v začetkujulija je bilo precej dežja in popoldanskih neurij,tako, da za planinarjenje ni bilo primernegavremena. Sem se pa večkrat ozrl po našihplaninah in tako od daleč pozdravil mnogepoznane in prijatelje, ki so gospodarji ali njihovisodelavci po kočah triglavskega pogorja in smose v preteklosti večkrat srečevali, tudi po zaslugiprijatelja Francija Stroja, ki je s helikopterjemoskrboval vse koče in pred štirimi leti, kmalu pomojem odhodu v Avstralijo, strmoglavil ter počudežu ostal nepoškodovan. Helikopter pa jezgorel. Sedaj še ima manjši, trisedežni helikopter,v katerem sva skupaj preletela Slovenijo.V torek, 21. junija, je prišla v Slovenijo skupinarojakov iz Melbourna, ki je šla na pot 29. maja inbila tri tedne ob odličnem vodstvu patra MetodaOgorevca v Združenih državah Amerike in vKanadi. Tako smemo sedaj upati, da bo p. Metodpripeljal kakšno skupino iz Amerike na ogledAvstralije. Isti dan zvečer smo imeli srečanjesrebrnomašnega duhovniškega letnika 1980 pripatru Niku v Strunjanu. Najprej smo darovalisveto mašo, nato pa imeli dobro skupno večerjov bližnjem strunjanskem gostišču. Naslednji dansmo imeli zjutraj sveto mašo pri drugem sošolcu,minoritu p. Mirku v Piranu, ogled minoritskegasamostana in prenovitvenih del piranskežupnijske cerkve sv. Jurija. Sredi dneva pa ševožnja z barko po Piranskem zalivu, na barki papostrežba z raznovrstnimi darovi morja. Lepo seje srečati s kolegi - sobrati in prijatelji ter spoznativso pestrost njihovega delovanja, napore, uspehein neuspehe.Slovenski praznik dan državnosti sem praznovalna Trgu republike. Tja me je kot VIP gostapopeljal Marko Pogorevc. Pozdravil sem se tudis predsednikom vlade g. Janezom Janšo ternekaterimi ministri, načelnikom generalštabaslovenske vojske in njegovimi sodelavci, skaterimi smo se v mojem brezjanskem časuvečkrat videli, vojaškim kuratom, državnimisekretarji, veleposlaniki, nadškofom Uranom indrugimi. Na vrtu za trnovsko cerkvijo sva obujalaspomine na slovensko pomlad ter na srečanjav Avstraliji s pesnikom Tonetom Kuntnerjem inavstrijskim veleposlanikom v Sloveniji dr. Inzkom,s katerim sva se prvič srečala že pred dvajsetimileti v New Yorku.V torek, 28. junija, smo avstralski Slovenci in našisorodniki ter prijatelji napolnili klopi brezjanskebazilike. Z menoj sta somaševala še p. dr. MihaelS. Vovk z Brezij, ki je tudi pridigal in misijonariz Malawija, jezuit p. Stanko Rozman. Z njim jemisijonarka Marija Anžič delala pet let na misijonuv Zambiji. Pridružili so se nam in nam spregovorilidržavni sekretar za Slovence v zamejstvu in poRojaki iz Avstralije in člani pevskega zbora Lubnik pred baziliko na Brezjah, 28. junija 2005.10misli | september 2005

Mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej, novomašnikovprastric, pozdravlja veliko množico Boštjanovih gostov .svetu, g. Franc Pukšič, župan Škofje Loke g. IgorDraksler, Marko Pogorevc in Tone Kuntner. Spesmijo pa nas je presenetil zbor Lubnik iz ŠkofjeLoke, ki je lani decembra gostoval v Avstraliji. Zubrano in mogočno pesmijo so obogatili našebogoslužje in zapeli še pred cerkvijo po maši.Vsem se prisrčno zahvaljujem. Pri Mariji Pomagajsmo se spomnili vseh slovenskih rojakov vAvstraliji in po svetu, naših domačih in pa tudi 60.obletnice konca 2. svetovnevojne in strašnega eksodusa innato poboja tisočerih. Zvečersem somaševal še s p. Mihomob istem oltarju in se Bogu poMariji Pomagaj zahvaljevalza 25 let duhovništva. Vduhovnika me je posvetilljubljanski pomožni škof dr.Stanislav Lenič v Novemmestu, v večeru 28. junija1980.Gospod Stane Okorn in p. Ciril, zanjima g. Tine Končan.Pater Krizolog Cimerman.Na praznik apostolov Petra inPavla sem zjutraj maševal prišolskih sestrah na Brezjah,popoldne pa bil na duhovniškemposvečenju v Mariboru, zvečerpa na sprejemu novomašnikav domači župniji v Bogojini.Ta dva dneva sta bila zameosebna, tiha, srebrnomašnazahvala.Na dan žegnanja v Kew, vnedeljo, 3. julija 2005, sembil novomašni pridigar na novi maši g. BoštjanaOšlaja v Plečnikovi cerkvi v Bogojini v Prekmurju.Kakšno čudovito slavje so pripravili svojemurojaku! Prekmurci znajo složno pripraviti veličastnopraznovanje. Precej rojakov iz Avstralije je bilo tadan na izseljeniškem pikniku v Kamniški Bistrici,nekaj pa tudi pri maši in drugih prireditvah vokviru spomina Po poteh mučencev. Vabil nizmanjkalo na različne slovesnosti od porok, novihmaš, praznovanj srebrnomašnikov(v soboto, 9.julija, v Novem mestu),zlatomašnika p. EvgenaKetiša, 10. julija pri SvetiTrojici v Slovenskih goricahin še in še. Tudi na pogrebje bilo potrebno iti.V ponedeljek, 11. julija,smo p. Stanko, Marija in p.Ciril odpotovali iz Slovenijepreko Dunaja v New York. VNew Yorku službuje župnikpoznani in priljubljeni p.Krizolog Cimerman v slovenski cerkvi sv. Cirilain Metoda na Manhatnu, v samem središčuveč milijonskega New Yorka. Za dva dni nas jepopeljal tudi v ameriško glavno mesto WashingtonDC in nam dobro razkazal mestne znamenitostiter omogočil srečanje s tamkajšnjimi Slovenci,s katerimi smo v narodnem svetišču MarijeBrezmadežne v kapeli Marije Pomagaj obhajalisveto mašo. Gospod dr. Stanko Šušteršič je kotživa legenda tamkajšnje skupnosti. Popeljal nasje in nam razložil vse kotičke tega veličastnegasvetišča. Od tam so naročili veliko pozdravov zadr. Zvonka Hribarja v Waggi Waggi.V Torontu je pater Stanko študiral, tam imamisli | september 2005 11

Na stopnišču narodnega svetišča Brezmadežnev Washingtonu: gospa Mejač, p. Stanko Rozman,pred njim p. Krizolog Cimerman, Iča Žebot, MarijaAnžič, dr. Stanko Šušteršič, za njim Ciril Mejač inob njem p. Ciril.veliko prijateljev in dobrotnikov, kiduhovno in materialno podpirajonjegovo misijonsko delo v Afriki,zato smo bili v Torontu kot doma,med prijatelji. Srebrnomašnik,župnik župnije Marije Pomagaj, g.Tine Batič, nas je prijazno sprejelin tam smo preživeli nepozabnedneve: v cerkvi pri nedeljski maši,po maši, ob obiskih, ob skupnihpoteh ogledovanja lepot vse doniagarskih slapov, pa tudi pripogrebni maši v cerkvi ČudodelnePater Stanko Rozman,g. Tine Batič, p. Ciril Božič v Torontu.svetinje pri g. Ivanu Plazarju, v sestrskemsamostanu, ki ga je pomagal graditi p. Stankokot študent in v Lipi, domu za ostarele, kjer smov kapeli najprej srečali poznanega duhovnikain pisatelja Franca Sodja. Po mnogih letih se jenašel čas tudi za tarok, igro, ki jo »obrajta« celotorontski nadškof kardinal dr. Alojzij Ambrožič,letošnji zlatomašnik. Presenečenja polno je bilozvonjenje na vratih župnišča v Hamiltonu blizuToronta. Odprl nam je g. Stane Okorn, salezijanskiduhovnik iz Trstenika, ki je hodil ob nedeljah naBrezje spovedovat. In zdaj se zagledava tam!Prišel je nadomeščat župnika Draga Gačnika, kije odšel na dopust v Slovenijo. Srečali smo se tudiz g. Ivanom Dobrškom.Središče mesta Los Angeles nas je presenetiloz urejenostjo in modernostjo, celo drznostjoumetniškega središča in nove katedrale MarijeAngelske. Hollywood je seveda potrebno vsajobvoziti in slikati njegov napis na hribu, BeverleyHills pa je razkošno središče bogatih in znanihzvezd. Po izredno vročih in soparnih dneh NewGospod Franc Sodja, p. Stanko, p. Ciril in zanjimi Francka in Riko Zernfield.Yorka in Toronta je bil postanek v LA s podobnoklimo Gold Coasta pravo olajšanje. Potrebni so biliše trije »kengurujevi« skoki in pozdravil nas je našdomač Melbourne, pravi zimski Melbourne. Todapomlad ni več daleč. Zvončki in narcise že cvetijona našem vrtu. V spominu ostajajo lepi trenutkimnogih srečanj in zares prisrčna hvala domačim,sorodnikom, sobratom, prijateljem, dobrotnikom– vsem mnogim gostoljubnim ljudem, ki soradodarno odprli vrata svojega doma in srca. Boglonaj in hvaležen spomin na vse pri daritvi svetemaše in v molitvi! Kew, 26. julija 2005. p. Ciril12misli | september 2005

MelbourneŽUPANOVO MICKO so v soboto, 13.,ter v nedeljo, 14. avgusta 2005, v Kew naveliko zadovoljstvo občinstva uprizoriliigralci Igralske družine Merrylands.V Melbourne so prišli v soboto zjutrajin ob 4. uri popoldne so že nastopilipred skoraj polno dvorano. Odrezaliso se z dobro režijo in profesionalnokostumografi jo. V nedeljo po maši sozopet nastopili. Ker je bila to druganedelja v mesecu, je bila sv. maša že ob9. uri, po maši pa je sledil njihov nastop.Na drugo nedeljo v mesecu je zaradizgodnje maše in nato še popoldanskemaše v St. Albansu obisk v Kew slabši in to se jeseveda poznalo tudi pri nedeljski predstavi. Todaigralci so bili veseli obeh nastopov med nami, mipa prav tako navdušeni nad veseljem, ki so namga prinesli. Članice društva sv. Eme so skrbnoposkrbele za lačne želodce igralcev in gledalcev.Igralci pa so iz Sydneya poslali zahvalno pismo,v katerem se zahvaljujejo za nad vse prijazensprejem: »Po toliko letih obiskov v Melbournu se vKew že skoraj počutimo kot doma, saj smo vednosprejeti s tako toplino in veseljem, da se vedno ževnaprej veselimo našega obiska pri vas.« Lepo inhvala za to priznanje. Mi pa se veselimo vašegaponovnega prihoda.Ivan Koželj in Mihelca Šušteršič iz Sydneya se dobro počutita med prijaznimiljudmi, ki so skrbeli za igralsko skupino v Melbournu.p. Ciril A. Božič, OFMMarija Anžič, laična misijonarkaSs.CYRIL&METHODIUS SLOVENIAN MISSIONBaraga House, 19 A’Beckett StreetPO BOX 197, KEW VIC 3101Tel.: (03) 9853 7787, (03) 9853 8118Mobile: 0412 555 840 Fax: (03) 9853 6176E-mail: ciril@infoxchange.net.auDOM POČITKA - MOTHER ROMANA HOMEOČETOVSKI DAN praznujemona prvo nedeljo v septembru,toda po naši lanskoletni odločitvismo ga skupaj praznovali enonedeljo prej – to je zadnjonedeljo v avgustu, 28. avgusta.Na sam praznik naj bodoočetje skupaj s svojimi otrociin njihovimi družinami. Po mašije bil res lep program v dvorani.Hvala ženam za razne dobrote,ki so napolnile mize za skupnopogostitev. Melissa Fistrič inLydia Bratina sta povezovaliprogram. Mathew Bratina je imel posebno voščilo:Očka, danes spet praznuješ! Njegova sestricaNatalija je podala voščilo, Melissa Fistrič je zapeladve pesmi: Heaven in Ljubezen do domovine. Ktej pesmi je pritegnila vse zbrane v mili odpev:»Kdor ima srce, zna za dom, solze, za slovenskedomovine raj. Zanjo rad živi, zanjo hrepeni, njo,le njo, bo ljubil vekomaj. Tralala, tralala, tralala.«Melissa Bratina je lepo prebrala voščilo za očete.Ženske cerkvenega pevskega zbora: FranckaAnžin, Zorka Durut, Anka Pekolj, Tilka Lenko,Katarina Vrisk, Afra Trebše in Helena Trinnick sopod vodstvom pevovodkinje Metke McKean zapeleSlomškovo pesem Lahko noč in narodno Vsi soprihajali. Mathew Bratina nas je nato presenetilz izredno mimiko »Boyat Playzone«. LojzeJerič in Andrew Fistričsta nam uprizorilaNathalie Bratina.kratko humoreskoz naslovom Dan nakmetiji. Helena Trinnickin Ana Tegelj sta zapelipesmi Šumijo gozdovidomači in Zabučalegore. Ob koncu smonagradili najstarejšegamisli | september 2005 13

Helena Trinnickin Ana Tegelj.Lojze Jerič in Andrew Fistrič.očeta – to je bil Janez Pfi ster,najmlajšega očeta – Andrew Fistričin starega očeta z največ vnuki– Andrej Fistrič, drugi za njim pa jebil Lojze Jerič. V tem času pa je vcerkvi najmlajši oče John Novak žečakal na krst svojega prvorojenegasina Nicholasa Benjamina. Polegnastopajočih se zahvaljujemo LidijiBratina za pripravo programa innapis, Aleksu Bratini za ozvočenjein razsvetljavo, Dragi Gelt za tekstin prevod, Aniti Fistrič in Mary Železa pomoč na odru, Mariji Anžičza okrasitev, društvu sv. Eme zapripravo in postrežbo.Vsak torek je ob 10. uri dopoldnesrečanje molitvene skupine, ki jevedno odprta za nove člane.Tretjo nedeljo v septembru bopo družinskem kosilu nastopil vdvorani v Kew odlični pevec AlfiNipič. S seboj bo pripeljal tudiharmonikarja. Vstopnina za koncertbo deset dolarjev.Mathew Bratinain mama Lidija.Hilda Vidovičje voščilaočetu Cirilu.Melissa Fistrič.Konzularne ure bodo v Kew vpetek, 23. septembra, od 9.30do 12. ure.31. slovenski mladinski koncertbo pri nas v Kew v soboto, 1.oktobra, ob 4. uri popoldne.Letošnje geslo je: Kruh naš,vsakdanji – Bread, our daily gift...Kruh, ki v vsaki kulturi pomeniživljenje, govorico, pesem,ples, delo, mir, ustvarjalnost inv krščanstvu tudi evharistijo. Vletošnjem oktobru končujemoleto evharistije, ki ga je razglasilpapež Janez Pavel II.Vabimo talente, da seprijavijo za nastop nakoncertu. Prijavnice sona razpolago v vsehnaših verskih in kulturnihsrediščih. V Kew jihdobite ob izhodih izcerkve. Vstopnice za koncert(po deset dolarjev)so na voljo pri LydijiAndrew Fistrič, Lojze Jerič, Janez Pfister, Andrej Fistrič.Joanne in John Novak s sinomNicholasom Benjaminom.14misli | september 2005

Bratina, Melissi Fistrič, Chrissy Mesarič in MarijiAnžič. Oglejte si vabilo na peti strani teh Misli.Srečke po en dolar za bogate dobitke, ki nam jihpoklanjajo naši sponzorji, prodaja Tilka Lenko ssodelavci. Za vse nastopajoče mlade, stare do 30let, bomo pripravili ob pomoči sponzorjev koncertaposebna priznanja in nagrade za sodelovanjein ohranjanje slovenske besede, pesmi, glasbe,plesa. Tudi na ta način hočemo vzpodbuditi mladek sodelovanju in ohranjanju spomina na Slovenijo.Zato bo prva vrsta nagrade le za tiste, ki bodonastopili tudi s slovensko točko, druga vrsta pabo namenjena tistim, ki bodo nastopili samo zavstralsko (angleško) točko.V nedeljo, 2. oktobra, bo ob 10. uri vodilsomaševanje škof dr. Hilton Deakin, vnadškofiji Melbourne odgovoren za pastoraloizseljencev.Mesec oktober je mesec rožnega venca. Vpetek, 7. oktobra, je praznik Rožnovenske MatereBožje. Rožni venec bomo molili ob nedeljah 20minut pred deseto mašo, ob petkih po maši ter obtorkih pri molitveni uri. Molitev bodo vodili članicein člani molitvene skupine.Maša narodov bo v katedrali svetega Patrikav Melbournu na drugo nedeljo v oktobru, 9.oktobra. Ob 2.30 popoldne bo molitev rožnegavenca med procesijo na trgu pred stolnico, natobo slovesna nadškofova maša s somaševanjemizseljenskih duhovnikov. Vabimo vse, ki imatenarodne noše, da jih oblečete za to slovesnopriložnost. Tudi vse tri naše bandere bodo tam.Po slovensko bomo molili med rožnim vencem,peli kitico lurške pesmi in prvo berilo pri maši bo vslovenskem jeziku.Skupno obhajanje zakonskih jubilejev bomoimeli tretjo nedeljo v oktobru, 16. oktobra, prideseti sveti maši, ko se bomo tudi posloviliod sekretarja Veleposlaništva RepublikeSlovenije, g. Andreja Gregorja Rodeta innjegove družine. Gospod Andrej prevzemaslužbo vodja oddelka za stike z javnostjo naMinistrstvu RS za zunanje zadeve. Letošnjezakonske jubilante prosimo, da se nam prijavijoza praznovanje. Vabljeni jubilanti: 10, 15, 20,25, 30, 35, 40, 45, 50 in vsako leto nad 50 letskupnega zakonskega življenja.Srečanje letošnjih prvoobhajancev, ki soprejeli sv. obhajilo v avstralskih cerkvah,bo v Kew na tretjo nedeljo v novembru, 20.novembra, pri deseti maši.V MORWELLU bo sveta maša spet 23. oktobrain v decembru na sam božični dan, v nedeljo,25. decembra, ob 6. uri zvečer.ALBURY-WODONGA: V WODONGI bodo naprvo adventno nedeljo, 27. novembra 2005,molitve za pokojne na pokopališču ob 6.00zvečer ter ob 7.00 zvečer sveta maša.SLOVENSKO DRUŠTVO PLANICA Springvale:Sveta maša za pokojne člane in prijatelje društvabo v nedeljo, 23. oktobra, ob 2.00 popoldne.Po maši bodo ob 3.30 molitve na Springvalepokopališču.Vinko Rizmal sporoča, da bo festival ob staritrti v Yarra Ranges na McWilliams Winery vnedeljo, 30. oktobra 2005.SLOVENSKO DRUŠTVO IVAN CANKAR vGeelongu je z odprtjem razstave »Moj hobi, mojkonjiček« v nedeljo, 14. avgusta2005, pričelo s praznovanjem50-letnice delovanja društva.Glavno praznovanje bo vsoboto in nedeljo, 19. in 20.novembra letos.Prisrčen program za očetovskidan v dvorani v Kew je razveseliločete, stare očete in vse prisotne.V ospredju vidimo Jelko Hojak,Jožeta Grilja, Viktorja Ferfolja inIvana Trebše, za njim pa sta šepoleg drugih dobro vidni MimiMejač in Milka Šerek.misli | september 2005 15

Tako smo našli Horvatove štiri,zveste sodelavce slovenskegamisijona v Melbournu: Ivana inAno Horvat ter Tilko in IvanaHorvat. V veselem razpoloženjusmo se pridružili čestitkam indobrim željam:IVAN HORVAT je 5. avgusta letosdopolnil 70 let, TILKA HORVATpa 14. avgusta 60 let.Bog Vama daj še naprej moči,zdravja, sreče in zadovoljstvater hvala za mnoga, z veseljemopravljena dela. Bog živi!KRSTI: Nicholas Benjamin NOVAK,rojen 10.11.2004 v Box Hillu VIC.Mati Joanne roj. Milner, oče JohnFrank Novak. Botra je Sonia Novak.Sv. Ciril in Metod, Kew, 28.08.2005.Imogen BRODEJ, rojen 29.04.2005v Sunshine VIC. Mati Anita roj.Stojkovski, oče David Brodej. Botrasta Julie Rosa and Carmelo Rosa.Sv. Ciril in Metod, Kew, 10.09.2005.Alexander Viktor MRAK, rojen06.04.2005 v Wangaratti VIC. MatiMelinda roj. Seljak, oče RolandMrak. Botra sta David Seljak in EricMrak. Holy Family, Bell Park VIC,med slovensko nedeljsko svetomašo, 11.09.2005 (na fotografijidesno).NAŠI POKOJNI:MARIJA KUMAR roj. SKERLAVAJ je umrla13.08.2005 v bolnišnici v Fawkner VIC. Rojenaje bila 11.11.1922 na Opčinah pri Trstu. V Trstuje bila do odhoda v Avstralijo zvesta pevka vcerkvenem zboru pri sv. Jerneju. Kmalu po prihoduv Sydney se je tam poročila z Edijem Kumarjemiz Cerovega v Goriških Brdih. To je bila prvaporoka p. Bernarda Ambrožiča v Avstraliji. Kmaluzatem sta se preselila v Melbourne, kjer sta sipostavila svoj dom. Leta 1956 se jima je rodil sinDavid, leta 1961 hčerka Christina. Danes sta obaporočena, David ima hčerko in sina, Christina por.Murphy ima dva fanta. Marija je pred leti zbolelaza sladkorno boleznijo in bila leto dni v domuostarelih v Moonee Ponds. Zapušča moža Edija,sina Davida in hčerko Christino z družinama,16sestro Pepco in brata Bernarda. Marija in Edi stazelo rada prišla v Kew, še posebej vsako tretjonedeljo, da sta se srečala z znanci in prijatelji.Pogrebno slovesnost je opravil Fr. Bonello vkapeli pogrebnega zavoda v Brunswicku. Njenpepel bodo poslali v Opčine, kjer imajo družinskigrob. Na dan pogreba so darovali sveto mašozanjo v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah.ANA KOBE roj. BUTALA je umrla 18.08.2005 vSt. Vincent’s Hospital v Melbournu. Rojena je bila06.03.1916 v Gornjih Radencih pri Starem trgu obKolpi. Februarja 1941 se je poročila s FrancemKobetom iz Sinjega vrha v Beli Krajini. Rodila sejima je hčerka Marija, poročena Medved. Ana jepostala vdova leta 1945. V Avstralijo je prišla khčerki leta 1972. Zadnja štiri leta je preživelav domu matere Romane. Hčerka Marija pa jeizgubila moža Ivana, ki je bil doma tudi iz Sinjegamisli | september 2005

vrha, v prometni nesreči marca 1971. Molitvezanjo smo imeli v naši cerkvi v Kew večer predpogrebom, naslednji dan, v torek, 23.08.2005, paslovo pred kremacijo v Blair kapeli pokopališča vSpringvale.LIDIJA SEGOLIN roj. LOZICA je umrla23.08.2005 v inštitutu Peter MacCallum vMelbournu. Rojena je bila 14.12.1936 v BuenosAiresu v Argentini. Tam se je poročila 20.05.1957z Janezom Segolinom iz Ljubljane. V Avstralijosta prišla leta 1977 s sinom Stevenom in hčerkoAndreo. Andrea je poročena s Seanom Juričićem.Seanova mama Veronika Juričić je sestra +JožicePreložnik, ki smo jo pokopali 27.07.2005. Lidija jenekaj dni pred smrtjo s pobožnostjo prejela svetoobhajilo ter sveto maziljenje. Pogrebna mašaje bila v cerkvi sv. Ane v Sunbury 31.08.2005,pokopana je na Keilor pokopališču poleg možaJaneza, ki je umrl 04.12.1993.DANILO LAH, rojen 20.01.1942 pri Sv. Križupri Ajdovščini (Vipavski Križ), umrl 19.08.2004v Austin Hospital v Heidelbergu VIC (glej Misli,oktober-november 2004, stran 15). Žaro znjegovim pepelom smo 31. avgusta 2005 položiliv grob na Springvale pokopališču.ANA PAVLA GODLER, rojena 19.01.1928 vMariboru, je umrla 30.08.2005 v Grace McKellar vGeelongu. Drugo nedeljo v avgustu je po slovenskimaši v Geelongu še pri polni zavesti prejela svetomaziljenje. Rožni venec in pogrebno mašo zanjosmo darovali v cerkvi Svete Družine v Bell Parkuv soboto, 3.9.2005, ter jo nato spremljali naWestern Cemetery v Geelongu, kjer počiva skupajz možem Ferdinadom, ki je umrl 23.02.2005.Zapušča hčerko Ireno Smith z družino.ELIZABETH (Liza) KOLAR roj. ŽALAC, rojena18.12.1950 v Nemčiji, je umrla 31.08.2005 vGrace McKellar v Geelongu. Leta 1953 je vsadružina prišla v Avstralijo. Oba starša Terezain Frank Žalac sta še živa. Leta 1971 se jeporočila z Ivanom Kolarjem iz Polzele, ki je umrl13.05.2003. Leta 1974 se jima je rodila hčerkaVicki Elizabeth, leta 1977 sin Steven John. Vickije poročena z Jimmyjem Nocevski in imata Ericain Danielo, Steven se je poročil leta 2003 sKatherine. Elizabeth je opravljala različna dela, 15let je delala v Grace McKellar. Kmalu po moževismrti so ugotovili, da ima raka. Liza je imela radaslovensko družbo in je veliko delala na slovenskemklubu Ivan Cankar v Geelongu. Od nje so seposlovili Lojzka Kuhar v imenu društva, LucijaSrnec v imenu SSOV ter Štefan Srnec v imenuslovenskega kluba Planica. Dan pred pogrebomso bile zanjo molitve v cerkvi Sv. Družine v BellParku ter naslednji dan, 6.9.2005, pogrebna mašater nato pogreb na Highton Cemetery, kjer počivaskupaj z možem.Po hudi bolezni je lansko leto aprila meseca umrlav Sydneyu JOŽEFA SLATINEK, roj. KLAKOČAR.Rojena je bila 19.12.1944 v Ehingenu v Nemčiji.Poročila se je stara dvaindvajset let v Ljubljani sStankom Slatinekom. Rodili so se jima trije otroci:hčerki Suzen in Helen ter sin David, ki je umrl starkomaj 22 let. Te podatke sem dobila v rojstni fari.Pepce se spomnim iz šolskih let, čeravno nisva biliv istem razredu. Naj počiva v miru Božjem. Naj jibo lahka avstralska gruda.Mimica Lapuh, Melbourne VICGABRIJEL BALOH je umrl v Broadmedowsbolnišnici 17.06.2005. Rojen je bil 08.04.1956 vbolnišnici v Footscray VIC. Na pogrebu je biloveliko ljudi. Molitve pred kremacijo je opravildomači anglikanski župnik iz Sunburyja v kapelipogrebnega zavoda Tobin Brothers. Gabrijelzapušča hčerko Melisso, mamo Cilko, očetaToneta, brata Tončeka z družino, sestro Mici združino, v Ljubljani pa strica z družino. Mama jebila rojena v Šentrupertu, oče pa v Žalcu. Tončekje v zadnjih letih bolezni Gabrijelu veliko pomagal.Videla sem Gabrijela, kako je menjal barvo zaradibolečin in sem ga vprašala, če ga zelo boli. »Ne«,je dejal. Nosil je svoje bolečine sam do zadnje ure.Tonček dobro govori slovensko. Bil je že dvakratskupaj z ženo v Sloveniji. Gabrijel je pred smrtjonapisal sledeče: »Do not mourn me, do not weep.I am not there – I do not sleep. I am a thousandwinds that blow. I am the rivers that fl ow. I amsunlight on ripened grain. I am the gentle autumnrain. When you waken in the morning hush, I amthe swift uplifting rush of quiet birds in circledfl ight. I am the soft stars that shiver at night. Donot mourn me. Do not cry. I am here, I did not die.Gabe«. Gabrijel, počivaj v miru Božjem.To je zapisala Jožica Bazaluk s pomočjo mamepokojnega Gabrijela.Pokoj našim rajnim, sorodnikom pa sožalje vznamenju vere v Vstalega in večno živega.p. Cirilmisli | september 2005 17

Odprt je Slovenski skrbstveni in informacijski uradSvečana otvoritev Slovenskega skrbstvenega ininformacijskega urada v Baragovem domu je bilav nedeljo, 22. maja 2005, po sveti maši. Pater Filipje po slovesnem nagovoru v cerkvi prostor blagoslovilv prisotnosti lepega števila odbornikov in gostov. Pokratkem nagovoru Lucije Srnec so prisotni stopili vprostor in tako je Urad začel delovati. Od 2. avgustanaprej je bil SSI Urad formalno inkorporiran kotdobrodelna organizacija pod imenom SlovenianGoodwill and Information Office Inc.Potek inkorporiranja se je zavlekel prav zaradi imena insmo jo rešili tako, da smo nekoliko spremenili ime.Kot že prej rečeno in pisano, podpira to inicijativocela slovenska skupnost in vse organizacije, kot tudiposamezniki. Objavljamo polno listo soudeležencev vobeh odborih po abecednem redu:Izvršni odbor:Karolina Antauer, Jože Caf, Roland Carmody, SašaCeferin, Rodney Crooks, Meta Lenarčič, PeterMandelj, Martin Toni, Milan Ogrizek, Stan Penca,Natalie Ramuta, Werner Remšnik, Vinko Rizmal,Lucija Srnec, Fred Toplak.Odbor za delovanje:Slava Crooks, Meta Lenarčič, Marta Ogrizek, LucijaSrnec, Anica Toplak.Urad je odprt za javnost vsako nedeljo po svetimaši. Ostane odprt eno uro - od 11. do 12. ure (nadrugo nedeljo v mesecu od 10. do 11. ure).Ob vsakem drugem času pokličite po telefonu številko03 9853 7600 in pustite sporočilo na odzivniku.Povejte svoje ime in telefonsko številko in vam bomo vnaslednjih dneh odgovorili.Zgodilo se je že, da je bilo od nedelje do torka kar enajsttelefonskih klicev, nihče pa ni pustil sporočila. Torejprosimo, povejte kdo ste in vas bomo kontaktirali tervam po svojih močeh pomagali z nasveti in napotki.Kaj vam nudi Slovenski skrbstveni in informacijskiurad?Odbor za delovanje vam želi predstaviti svojo prvoskrbstveno ponudbo. Spraševali smo se, kakšno pomočlahko še nudimo starejšim članom naše slovenskeskupnosti v Melbournu, poleg glavne potrebe poinformacijah, nasvetih in napotkih. Tako je prišlodo zamisli, da nudimo pomoč starejšim in njihovimskrbnikom, ki težko zapustijo dom. Obema bi biloživljenje malo lažje, če bi lahko prišli enkrat na tedenmalo ven iz hiše. Tako smo si zamislili: Nudimovam en dan v tednu – tako približno med 10. in 3.uro popoldne. Ta dan bi bil torek. Skrbnik pripeljev skrbstvo družinskega člana, v Urad v Baragovdom. Tako si pridobi čas za sebe in svoje opravke,mi pa bomo čez dan poskrbeli za gospode in gospe zrazvedrilom, družbo, okrepčilom s čajem ali kavo inz lahkim opoldanskim prigrizkom. V zameno bomovprašali samo nekaj dolarjev za kritje stroškov.Če ste mnenja, da bi vam to bilo v pomoč v vašihposebnih okoliščinah, vas vabimo, da pridete v torek,20. septembra, ob 10. uri dopoldne v našo pisarno vBaragovem domu v Kew. Takrat se lahko pomenimoin prisluhnemo tudi vašim idejam. Še prej pa se lahkooglasite v nedeljo po maši v pisarni in nam povestesvoje misli. Lahko pa tudi pokličete po telefonu naštevilko 03 9853 7600. Pa ne pozabite pustiti svoje imein telefonsko številko, tako da vas lahko pokličemonazaj. Tu smo, da pomagamo. Saša Ceferintajnica za slovenske zadeveSlovenski skrbstveni in informacijski urad Inc.Po slovesnemodprtjuSlovenskegaskrbstvenega ininformacijskegaurada je p. Filipklical Božjegablagoslovanad njegovodelo; sledilaje pogostitevnavzočih.18misli | september 2005

RAZSTAVAMoj konjiček ali moj hobiGEELONG: Slovensko društvo Ivan Cankarv Geelongu bo letos novembra praznovalo50. obletnico svojega delovanja. Za začetekpraznovanja visokega jubileja smo v nedeljo, 14.avgusta 2005, pripravili razstavo ‘Moj konjiček’.Člani, večinoma upokojenci, so razstavili svojezbirke in izdelke. To je bila paša za oči. Na razstavismo videli klekljane, lesene in porcelanaste izdelke.Razstavljene so bile tudi zbirke denarja, znamk,značk, inštrumentov, majolik, rute za narodnenoše, žličke, spominske kuhinjske krpe, kolekcijaskodelic in krožnikov, majice nogometnih kluboviz Slovenije, kaktusov, spominki z olimpijskih igerv Sydneyu, obeski za ključe in restavriranje starihfotografi j.Podpredsednica Lojzka Kuhar,Jože Matkovič, pater Ciril,Lidija Čušin in mladi obiskovalki razstave.Ker smo Slovenci priznani poznavalci in zbiralci vin, je bila na razstavi tudi zbirka vin in porta (vinska kletv malem). Vsak, ki je želel, je lahko poskusil 25 let star port. Bilo je lepo, zanimivo, in zabavno.Med nami sta bili tudi radijski napovedovalki, Meta Lenarčič in Elica Rizmal, ki sta v tistih dneh praznovalirojstni dan. Jože Matkovič in Janez Kure sta jima zaigrala na harmoniko, mi smo peli in vsi smo bili dobrevolje. Na koncu, toda ne nazadnje, se moram zahvaliti p. Cirilu za uradno odprtje razstave ter Mariji Anžičza zavzeto fotografi ranje. Hvala tudi Matiji Cestniku za snemanje dogajanja v klubu.Lidija Čušin, Geelong VICElica Rizmal, Meta Lenarčičin Slavka Vrtačič so prejelesladke čestitke za rojstni dan.POIZVEDUJEMOMARIJA (MINKA) BOŽIČ, rojena KOKALJ iščebrata TONETA (Tončeta) KOKALJA. Rojen je bil25.03.1922 v Jesenjah 4, pošta Kresnice pri Litiji nadHotičem. Nazadnje je živel na Klancu štev. 30, poštaVače pri Litiji. Učil se je za mesarja pri Peterčku vMoravčah. Nazadnje ga je videla za božič leta 1943.Oče ga je videl marca leta 1945 v domobranskemtaboru v Predosljah pri Kranju. Ga je morda kdo videlali srečal kje ali ve, kaj se je z njim zgodilo? Sporočitena uredništvo Misli. Hvala.Spoštovani! Moje ime je STANISLAV KOS.Pišem Vam, ker iščem svojega prijatelja EDIJABRESKVARJA, rojenega v Ljubljani leta 1930.Leta 1960 sva se videla zadnjič v Sydneyu. Leta 1949smo nameravali, da gremo na črno v Trst, pa nismoimeli sreče. Vse so nas ujeli in obsodili na dolgaleta prisilnega dela. No, novica je ta, da Edija čakaodškodnina zaradi krivičnega zapora. Če se oglasi, mudajte moj telefon: 02 9558 7016 ali moj naslov: StaneKos, Pembrew Cres., EARLWOOD NSW 2206.misli | september 2005 19

Sydneyp. Valerijan Jenko OFM, OAME-mail: valerian@pacific.net.auST. RAPHAEL SLOVENIAN MISSION313 Merrylands Road, PO BOX 280MERRYLANDS NSW 2160Tel.: 02 9637 7147 in 02 9682 5478Mobile: 0419 236 783Fax: 02 9682 7692POLEG REDNIH nedeljskih inprazničnih maš pri sv. Rafaeluin na drugih postojankah izvenSydneya, obiska bolnikov in karprecej pogrebov ter nekaj krstov– se je tudi Igralska družinapredstavila z igro »ŽupanovaMicka«, v soboto, 30. in v nedeljo,31. julija. V soboto, 13. in nedeljo,14. avgusta, pa so gostovali tudiv Melbournu. Organizacija zazbiranje arhivskega materiala jepri nas imela redno srečanje vnedeljo, 14. avgusta, v oktobrupa bodo imeli občni zbor.Pater Darko je končno dobilstalno vizo za Avstralijo. Hvala vsem, ki ste v tanamen molili, kakor sem priporočal pri srečanjumolitvene skupine. Zahvala gre tudi blaženemuAntonu Martinu Slomšku, ker smo se tudi knjemu zatekali. Pater Darko bo prišel v začetkunovembra, ko bo p. Filip prispel na svoje novoslužbeno mesto v Novi Štifti pri Ribnici – kjer gasedaj nadomešča p. Darko. Pater Filip še vednonadomešča p. Janeza v Adelaidi.Angleška družinska-mladinska maša bo vseptembru že na 3. nedeljo, 18. septembra. Vnedeljo, 25. septembra, bomo praznovali godnašega zavetnika sv. Rafaela. Ob tej priliki botudi praznovanje zakonskih jubilejev. Prosimojubilante, da se čimprej prijavijo. Naslednjosoboto, 1. oktobra, bo v Kew 31. slovenskikoncert. Pričakujemo mali čudež, da se bo tudinekaj mladih iz Sydneya prijavilo za nastop natem koncertu, sicer so pa tudi drugi rojaki vabljeni,da damo mladini priznanje za trud pri ohranjanjuslovenske glasbe in folklore. Koncert se bo začelob 4.00 uri popoldne. Vabljeni!p. Darko Žnidaršič.NEWCASTLE ima slovenskoslužbo božjo v nedeljo, 30.oktobra, ob 6. uri zvečer v stolniciSrca Jezusovega v Hamiltonu.Po maši bo srečanje v dvorani, kiga tamkajšnji rojaki vedno dobroorganizirajo in pripravijo.OKTOBER je mesec rožnegavenca. Kip fatimske Matere Božjebo romal od družine do družine.Okrog bo zbrana skupina rojakovob molitvi rožnega venca. Obtej priliki bomo prosili Marijo zanaše osebne in javne zadeve:mladino, bolne in ostarele, zaduhovne poklice, za zasvojenez alkoholom ali drogo. Prosim, da naj bo samomolitveno srečanje, brez pogostitve – le čaj,kava in keksi. Pred leti je bilo prav tekmovanje spostrežbo vzrok, da je upadlo zanimanje za ta lepobičaj.KRSTI:CHELSEA TAYLOR SINCLAIR. Oče Lee Sinclair,mati Michelle roj. Kalc. Botra sta Carmen in FrancJenko. Cerkev Our Lady of Sacred Heart, HenleyBeach SA, 24. april 2005.NICHOLAS CHARLES TOMSIC. Oče Mark DavidTomsic, mati Amanda Julie roj. Leman. Botriso Irene, Andrew in Nina Robinson. Cerkev sv.Rafaela, Merrylands, 25. junij 2005.MONICA ELIZABETH ERGAVER. Oče Uroš, matiElizabeth roj. Božičko. Botri sta Ljudmila Stanič inSabina Ergaver. Cerkev sv. Rafaela, Merrylands,28. avgust 2005.ALEX IVAN LENARCIC. Oče Boris Lenarčič, matiSylvia roj. Šircelj. Botra sta Diana Lenarčič inBernard Šircelj. Cerkev sv. Rafaela, Merrylands,28. avgust 2005. p. Valerijan20misli | september 2005

Po krstu Monice Elizabeth Ergaver:ponosna mama Elizabeth in oče Uroš.PROSLAVILI SMO OČETOVSKI DANOčetovski dan letos je bil mrzel, vetroven indeževen in kar ne bi verjeli, da je že nekaj dniv deželi pomlad. Cerkev je bila lepo okrašenana temo očetovskega dne in po končani službibožji je Andrejka Andrejaš predstavila majhen, azelo prisrčen program za očete, ki ga je pripravilaučiteljica najmlajših Kristina Šuber. V njem sonastopili najmlajši otroci, ki so na koncu programapodarili šopek cvetja tudi patru Valerijanu vzahvalo za očetovsko skrb, s katero skrbi za celonašo skupnost. V programu so nastopali Mateja inDejan Lukežič, Jordan Kovič in Thomas Murko.Skupaj z njimi kličemo vsem očetom in tudipatru Valerijanu: BOG ŽIVI VSE OČETE !IGRALSKA DRUŽINA MERRYLANDSPREDSTAVILA ŽUPANOVO MICKOIgralska družina Merrylands ima za seboj še enoserijo predstav, tokrat z najstarejšo slovenskoigro, ki jo je pred več kot dvesto leti napisal AntonTomaž Linhart, Županova Micka. Originalnaigra je precej krajša in ima manj oseb, vendarsmo dodali nekaj oseb in dogodkov, saj bi biloškoda ,da bi navdušeni igralci ostali brez delain bi jih samo peščica nastopala. Dve predstaviv Sydneyu sta bili lepo obiskani in lepo sprejeti,čeprav smo se pripravili za nastope precej vnaglici, ker so se kar trije od igralcev odpravljalina obisk v Slovenijo in smo morali pohiteti spredstavami, da nam niso pobegnili.S predstavo smo obiskali tudi versko središče vKew v Melbournu in kot vedno, smo tam doživelinad vse lep sprejem. Nimamo dovoljlepih besed, s katerimi bi lahko dovoljpohvalili gostitelje v verskem središčuv Kew, pa tudi prijazne rojake vMelbournu, ki so nam naprej pomagalipri vsem, kar nam je bilo potrebno,potem pa še napolnili dvakrat dvorano,tako, da je bilo užitek stopiti na oder.Zraven pa še ne pozabimo radijskihdelavcev, ki so napravili za nas tolikoreklame, da verjetno ni bilo Slovencablizu in daleč, da ne bi vedel za našepredstave. Upamo samo, da smo sevsem vsaj malo oddolžili s tem, da sose nam od srca nasmejali.misli | september 2005 21

Ko se bodo naše lastovke, ki so odletelena sever, v daljno Slovenijo, vrnile nazajv Avstralijo, bomo v Sydneyu napraviliše eno predstavo, za vse tiste, ki si nisoutegnili ogledati prvih predstav, do takrat panajlepša hvala vsem, ki so nam pomagaliv Sydneyu in Melbournu, posebno pa šegospodinjam v obeh krajih, ki so tako leposkrbele za nas.Prisrčna hvala in da se spet kmalu vidimo!HASA -Zgodovinski arhiviavstralskih SlovencevV verskem središču Merrylands je bil na letnemobčnem zboru slovenske arhivske organizacije vSydneyu izbran novi odbor HASA. Za odbornikeso bili izbrani sledeči: Predsednica Tanja Smrdel,podpredsednica Margaret Hatežič, tajnica MarijaGrosman, pomočnica tajnice Martha Magajna,blagajnika zaenkrat še nimajo, posle blagajnikapa začasno opravlja Mihelca Šušteršič, pomagapa ji Zora Johnson. Direktor arhivov je Olga Lah,ki pa je dobila pomočnika v osebi Petra Mariniča,poklicnega arhivarja iz Canberre, ki nam bo pravgotovo v veliko pomoč pri delu. Občnega zboraso se udeležili tudi zastopniki vseh aktivnihslovenskih organizacij iz Sydneya, Wollongongain Newcastla, ki bodo prav tako sodelovali pridelu arhivske organizacije in tudi častni generalnikonzul Republike Slovenije, g. Alfred Brežnik inp. Valerijan Jenko. Po končanem občnem zboruNaše radijske delavke: Tanja Smrdel, Elica Rizmalin Carolina Entaver s članicama Igralske družine,Mihelco Šušteršič in Martho Magajna v Kew.Za pomivanje posode sta se prijavila g. Brežnik,častni generalni konzul RS in g. Klopčič, predsednikslovenskega društva Tivoli iz Newcastla.so si delegati postregli s kavo, čajem in pecivom,ki so ga prinesle delegatke, zato paso se za pomivanje posode prijaviliprostovoljci-moški, ki niso prineslipeciva. Pri tem sta se posebnoizkazala g. Alfred Brežnik in g. IvoKlopčič, predsednik slovenskegadruštva Tivoli iz Newcastla.Martha MagajnaIgralska družina Merrylandsna stopnicah cerkve v Kew zvoznikom avtobusa, ki jih je žepripravil za novo pot.22misli | september 2005

Odbor HASA zaleto 2005 z delegatiiz slovenskihorganizacij indrugimi udeleženciobčnega zbora.Na fotografiji z leve:Emil Grosman,Alfred Brežnik,Ivo Klopčič,Zora Johnson,Peter Krope,Ivan Koželj,Tanja Smrdel,Marija Grosman,Peter Marinič,Mihelca Šušteršič,v ospredju pa klečip. Valerijan.BRISBANE: Tako je v kuhinji na hribčku društvaPlaninke, kjer se požrtvovalne gospodinje trudijo,da gre društveno življenje naprej. Redno nampripravljajo dobro domačo hrano. Na fotografijiso Pavla Pregelj, Albina Vah in Marija Kolednik.POKOJNI:8. aprila 2005 je v Potatto Point umrl MIHAVALENCI. Rojen je bil v Poljani na Koroškem17.9.1940. V Avstralijo je prišel leta 1964. Poročenje bil z Marijo roj. Plošinjak. Poleg nje zapuščatudi sina Petra in hčerko Alison z družinama.Pogrebne molitve so bile opravljene 14. aprila vkapeli krematorija v Bodala, NSW, kjer je bila tudiupepelitev.18. avgusta 2005 je v bolnišnici v Bowral umrlIVAN BRATOŠ. Rojen je bil 29.1.1929 v VelikiPristavi pri Pivki. V Avstralijo je prispel leta 1954.Zaposlen je bil na več mestih, tudi na žagi vZahodni Avstraliji, v Snowy Mountains, železarni vWollongongu in na občini v Moss Vale. Pogrebnamaša je bila v Mittagongu, 23. avgusta 2005,pokopan pa je bil na pokopališču v Bowral.26. avgusta 2005 je v Blacktownu umrla MARIJAANA CROCKER roj. ROPOŠ. Rojena je bila20.5.1949 v Čepincih v Prekmurju. Bila je hčiJaneza in Terezije roj. Gostonj. Družina je imelaštiri dekleta in štiri fante. Leta 1973 je z možemStankom in sinom Davidom prišla v Avstralijo.Zaposlena je bila pri Berri Juice Company.Pokojna zapušča sina Davida in sestro SidonijoFisher. Pogrebna maša je bila v Merrylandsu,31.8.2005, pokopana pa je bila na slovenskempokopališču v Rookwoodu.27. avgusta 2005 je v Penrithu umrl TONI OKORN.Rojen je bil 27.8.1937 v Kokrici pri Kranju. Poročenje bil z Lindo roj. Paine, ki je avstralskega rodu.Pred leti je bil član društvenega pevskega zbora.Poleg nje zapušča sina Tonija ml. in Karla. Molitveso bile v Pinegrove krematoriju pred upepelitvijo,dne 1.9.2005.29. avgusta 2005 je v bolnišnici sv. Vincenca vDarlinghurstu umrl EDVARD ŠKIBIN. Rojen jebil v Bazovici pri Trstu 19.12.1917. V Sydney jeprišel leta 1954 in je bil zaposlen v bolnišnici vDarlinghurstu. Pogrebna maša je bila opravljenav Merrylandsu v ponedeljek, 5.9.2005, pokopan jebil na slovenskem pokopališču v Rookwoodu.misli | september 2005 23

Piše Martha MagajnaKLUB PANTHERS,ST. JOHNS PARK - TRIGLAVSLOVENIANOF THE YEAR AWARDS 2005Klub Panthers St Johns Park Triglavje vsako leto pokrovitelj priznanjnajzaslužnejšim Slovencem preteklegaleta v različnih kategorijah. Naslovnajzaslužnejše prostovoljne delavkeleta 2004 si je letos zaslužila DANICAPETRIČ (na fotografiji desno).Kdo v Sydneyu ne pozna Danice Petrič?Od svojega prihoda v Avstralijo leta1972 je bila vedno aktivna v slovenskiskupnosti. Kot ljubiteljica slovenskebesede je urejala najprej slovenskičasopis “Novice“, ki je bil glasilo Slovenskegadruštva Sydney. Kmalu zatem je z MarjanomPeršičem iz Melbourna skupno urejala “Vestnik”, kije bil skupno glasilo obeh klubov iz Melbourna inSydneya. Vsa leta je tudi z dopisi v prozi ali v poezijisodelovala pri mesečniku Misli. Na začetku slovenskihradijskih programov je Danica šest let sodelovala prislovenskem programu takratnega radia 2EA, sedanjemSBS. Z velikim navdušenjem je vsa letasodelovala pri programih in proslavahslovenskih kulturnih praznikov, zosebnim nastopom ali pa je učila inpripravljala otroke za nastope. Enakoje že veliko let sodelovala v Igralskidružini Merrylands, kjer še vednonastopa tudi danes.V verskem središču Merrylands je bilaDanica ena od glavnih pobudnikov zaustanovitev molitvene skupine SrcaJezusovega, ki že 16 let organiziramolitvena srečanja enkrat na teden,zraven pa tudi organizirajo kosilaza bolne in ostarele, potovanja na božje poti inobiskovanja bolnikov. Vedno je tudi pripravljenasodelovati pri katerikoli dobrodelni akciji in namje lahko vsem za zgled. Med drugim pa je Danicatudi talentirana pesnica in prav sedaj pripravlja žedrugo zbirko svojih poezij. Na vsak način je zaslužilapriznanje slovenske skupnosti in želimo ji še velikouspeha pri njenem delu!Izletniki iz kluba Triglav Panthers so imeli srečo z lepim vremenom v Gosfordu.24misli | september 2005

Kaj je novegav klubu Panthers Triglav?Izletniki iz kluba Triglav Panthers so z zadnjim izletomimeli res srečo, saj je bil izlet v Gosford s križarjenjempo morju napovedan ravno v tednu, ko je bil Sydneysredi zelo redkega deževnega obdobja. Deževalo je endan prej, deževno in viharno je bilo en dan kasneje,na sam dan izleta pa se je zjasnilo in dan je izgledalkot novo skovan bleščeč zlatnik, jasen in sončen inbleščeč. V Gosfordu smo se najprej ustavili v parkuob morju, kjer je postavljen starodaven spomenikprvim naseljencem, potem pa smo se vkrcali na pravojahto, belo in elegantno, da je izgledalo kakor v filmu.Odpeljali smo se po morskem kanalu proti Woy Woy,na obeh straneh so se videle lepe hiše in zeleni vrtovi,posedali smo na sončnem krovu in uživali pozni zajtrkv pravem stilu. Po povratku smo odšli na kosilo vbližnji klub, nato pa pozno popoldne domov in vsiso se strinjali, da je bil to eden od najlepših izletov,kar smo jih imeli. Sedaj pripravljamo izlet v Albury,na obisk k prijateljskemu slovenskemu klubu,vendarimamo težave, ker ni ravno veliko naših ljudi, ki šeželijo na tridnevne izlete, najrajši imajo enodnevneizlete, ko se lahko zvečer vrnejo v svoj dom in spijov svoji postelji. Mogoče bo decembra boljše, ko bomošli ČEŠNJE nabirat v Orange.To pa imajo vsi radi!Očetovski dan v klubu Panthers TriglavZanimivo je, kako se časi spreminjajo. Včasih smose vedno pritoževali, da ne moremo dobiti mladih, dabi prihajali v klub. Seveda, takrat smo še imeli čistoslovenske prireditve, s slovensko glasbo, slovenskohrano - da ne pozabimo naše župice - in slovenskovzdušje, ki je razveselilo srce vsakega slovenskegapriseljenca. Na žalost pa so naši mladi največkratpobegnili od tod, kakor hitro so bili dovolj stari , daso lahko šli po svoje in jim ni bilo več treba prihajatiz mamo in očetom v klub. V taki starosti so ponavaditudi prenehali plesati v folklorni skupini, ki je imela šenajveč moči, da je držala naše mlade skupaj.Pri nas so sedaj časi drugačni. Na slovenskihprireditvah v klubu Panthers Triglav imamo slovenskoglasbo, ki pa vmes zaigra tudi kako moderno melodijo,ki je mladim bolj pri srcu in jo radi poslušajo tudidrugi gostje, ki zahajajo v klub. In glej si no, sedaj paprihajajo mladi z družinami. Všeč jim je mednarodnijedilnik restavracije, ki ga nekateri stari gledajo znezaupanjem, všeč jim je moderno otroško igrišče naobzidanem dvorišču, kjer se najmlajši igrajo na varnemin jih starši in stari starši lahko nadzorujejo kar skozivelika okna. Zadovoljni so s prijazno postrežbo, tudi čeje v angleščini - (sicer pa roko na srce - koliko od našihotrok se pa hoče pogovarjati v slovenščini?), še bolj paso zadovoljni tudi s tem, da jih nihče več ne vpraša,če bodo prišli kaj pomagat, saj naša mlajša generacijaima vedno manj prostega časa izven družine. In takoje bilo tudi na očetovski dan. Velike skupine mladihdružin, ki so pripeljale stare starše na kosilo za očetovdan, mrgolelo je vnukov vse naokrog, bilo je živo inveselo. Spremenila pa se je oblika praznovanj. Včasihsmo komaj čakali, da je muzika zaigrala in plesalo seje do konca, ki je prišel prekmalu. Sedaj pa pridejo vsina kosilo, počasi in udobno se poje in popije, srečajose mladi možje in žene, ki so včasih hodili skupaj vslovenske šole, si ogledajo in pohvalijo drug drugemuotroke in poizvedo o spremembah in novicah, potem papočasi odidejo. Ali ste opazili, da “mladi” zelo redkoplešejo? Prestari so za disco, narodna glasba jim je samotoliko všeč, da odplešejo en ples z očetomali mamo, drugače pa rajši posedajo inse pogovarjajo. Stari še plešejo, katerilahko, drugi pa samo z veseljem inganjeno poslušajo stare, dobro znanemelodije in obujajo spomine. Da, res seje življenje spremenilo. In po nekaj urahmladi poberejo naraščaj, poljubijo staršein odidejo. Pri vsaki mizi pa ostane poen par starih staršev, ki bodo po staritradiciji ostali, dokler bo muzika igrala.Prisedejo drug k drugemu in primerjajospomine na svoje življenje, na veselje aliZofija in Danilo Šajn s čarovnikom.misli | september 2005 25

težave z otroki, probleme s penzijo, hrbtom alikoleni in dvorana se počasi začne prazniti, ker“ne vozim več rad po temi...” Grenko-sladkopraznovanje... Lepo je bilo videti mlade, ampakčasi se res in prav zares spreminjajo...BOŽIČ V MESECU JULIJUNa isti dan, ko smo se vrnili z izleta v Gosford,je bila v klubu Panthers Triglav pripravljenapojedina za vse tiste, ki se ne morejo privaditina to, da se božič v Avstraliji praznuje na najboljvroče dneve v letu. S tem je seveda mišljenabožična pojedina, ne pa sam praznik božiča, sajle-tega ni mogoče prestaviti. Obilica hrane v Avstralijije že precej spremenila običajni božični jedilnik innamesto vročih pečenk, juh in prilog, marsikje zabožično pojedino servirajo morske specialitete insolate različnih vrst, kar bolj odgovarja avstralskemupodnebju. Tako je bila tudi pojedina z naslovom“Christmas in July” v klubu sestavljena iz takihspecialitet, zraven pa so bila tudi okrašena božičnadrevesca, čarovnik, ki je zabaval goste z različnimi trikiin druge posebnosti, kar vse skupaj nima z božičem ničskupnega, je pa zabavno in zanimivo in postaja vse boljpopularno v času, ko hladno in vetrovno vreme prisililjudi, da se bolj držijo znotraj hiš.Na balinarskem tekmovanju za pokaločetovskega dne sta prvo mesto zavzelaTone Vrh in Janez Boštjančič, s pomočjobalinarke Jessice Kukovec. Čestitamo!Mladinska balinarska reprezentancaAvstralije na potina svetovno prvenstvo v SlovenijiIzbrani mladinci, ki naj bi zastopali Avstralijo nasvetovnem balinarskem prvenstvu v Sloveniji strenerjem Lojzetom Magajna, so imeli resne težavena poti v Slovenijo. Njihovemu letalu je po odhoduiz Kuala Lumpurja odpovedal eden odmotorjev in imeli so srečo v nesreči,da so se brez hujših posledic vrnili vKuala Lumpur. Tam so potem preživelinaslednjih nekaj dni v čakanju na prostorna katerem od drugih letal, s katerimbi lahko prišli po eni ali drugi poti doSlovenije. Na koncu so jih napotili prekoJaponske na Dunaj in od tam prekoCelovca v Slovenijo, kamor so le prispelien cel dan pred začetkom prvenstva. Nebo ravno lahko ostati v tekmovalnemduhu, ko si še niso povsem opomogli odštiridnevnega potovanja, upamo pa za vsenajboljše. Osvojili so srebro! Čestitamo!Trener Lojze Magajna z mlado balinarsko reprezentancoAvstralije: Nicholas Rossi, Luke Miner in Anthony Messina.OPRAVIČILO in POPRAVEK: “Ob prebiranju Misli se vedno kaj lepega spomnim:” Tako jezačela svoj prispevek v Mislih, julij avgust 2005, na strani 32, MARICA PODOBNIK. Zadnjistavek njenega prispevka se v polnosti glasi takole: “ Prepričana sem, da če ne bi bilo Titovevojske, bi bila danes Gorica in Trst slovenska – pa nas je Tito okrog prinesel, še za marsikaj! Tobodo izvedeli šele zanamci, ko bo prišla resnica na dan”.Marica Podobnik, QLD26misli | september 2005

AdelaideVEDNO JE KAJ NOVEGA TUDI V ADELAIDI.Medtem, ko voditelj Verskega in kulturnega -misijonskega središča pri Sveti Družini p. Janezuživa vesele počitnice med sorodniki in znanci vSloveniji, življenje teče dalje ob sodelovanju s p.Filipom, za katerega ljudje izredno skrbijo, da nebi omagal...Vsak petek dopoldne ob 10. uri se lepaskupina vernikov oltarnega občestva zbere kmolitvi rožnega venca in sv. maši s prošnjoza nove duhovne (duhovniške, redovniške,misijonarske,...) poklice. Hvala Bogu, še jih jenekaj, ki razumejo Jezusovo spodbudo, naj prosijoGospodarja žetve, da pošlje delavce na polja, kiso zrela za žetev: Prosite Gospoda žetve...Nekaj nad 40 ljudi se je prijavilo za izlet vZahodno Avstralijo. Z letalom so se v torek, 23.avgusta, odpeljali v Perth, si ogledali znamenitosti,šli k benediktinskim redovnikom v New Norcia,tudi v pristanišče, kjer so mnogi naši rojaki stopiliz ladje na avstralska tla. Peljali so se v Fremantle,si ogledali zapore in ugotavljali, koliko trpljenjaso morali prestati jetniki v posameznih celicah.Ker so naši popotniki vedeli, da bodo v nedeljopotovali domov, so šli k sv. maši v soboto zvečerkar v Perthu. Vsi veseli so se vrnili z ugotovitvijo:Lepo nam je bilo!Kakor po vseh naših misijonskih središčih, smose tudi v Adelaidi nekateri odločili, da bomo šlina mladinski koncert v Melbourne-Kew v začetkuoktobra. Le nekaj pa se jih je opogumilo, dabodo obogatili poslušalce s svojimi nastopi. Žev prejšnji številki Misli smo lahko prebrali, da jeposnemanja vredno to, kar so za nastopajočenapravili v Adelaidi. Dvakrat so pripravili BBQkosilo, da bi podprli nastopajoče. Kakor tem, ki sopripravljeni posredovati svoje bogastvo drugim znastopi, bodi na tem mestu zahvala tudi vsem kiso poskrbeli za BBQ kosilo.p. Filip Rupnik OFMHOLY FAMILY SLOVENIAN MISSION51 Young AvenueWEST HINDMARSH SA 5007Tel.: 08 8346 9674Fax.: 08 8346 2903Email: tretjakj@picknowl.com.auDa smo in tudi kako smo pri Sveti družini obhajalipraznik naših očetov, nam je na kratko opisalaRozmary, ki je tudi sama nastopala. Med sv. mašosmo se spomnili naših živih in pokojnih očetov.Po maši pa je bil kar v cerkvi kratek, a prisrčenprogram - zahvala očetom, ki ga je pripravilagospa Stanka Sintič s sodelavci. Nastopili so:Bianca Persico, Ivan Lipovac, Daniel Sintič,Branko Lipovac, Chantel Flavel, Davor Pavlin inRozmary Poklar.Program so poslušalci z veseljem sprejeli, četudiso otroci govorili samo angleško. Gospa Stanka,ki je vse povezovala, je opisala pomenljivo vlogoočeta, ki je zgled in opora vsem v družini. Bianca,Ivan, Daniel in Branko so povedali, kaj jim očepomeni. Chantel je zaigrala na fl auto, Rozmary paprebrala ganljivi dogodek iz življenja male deklice,ki je izgubila očeta. Ob tej pretresljivi zgodbi sonekaterim poslušalcem stopile solze v oči. Davorje zaključil program z latinsko glasbo na klarinet.Hvala vsem za lep dan. Vam, dragi očetje, pa šeenkrat: Bog vas živi!Misli za MISLI je ob sodelovanju Rozmaryzbral p. Filip ofmTEREZIJA NOVAK išče svojega pogrešanegabrata FRANCA NOVAKA, rojenega 08.01.1942 vLokavcih, Križevci pri Ljutomeru. Franc je pred letiživel v Quebecu v Kanadi. Če kdo kaj ve o njem,naj sporoči Tereziji Novak na telefon 02 49815948 ali na uredništvo Misli. Hvala.CENTER ZA SOCIALNO DELO Ravne naKoroškem išče MARIJO HOLZ roj. KNEŽAR,rojena 01.05.1948 v Celju, nazadnje stanujočav Viktoriji, nepopoln naslov: Tivoli 75, Melbourne.Naprošamo vsakokar, ki bi kaj vedel o njej, da tosporoči na Veleposlaništvo RS v Canberri ali nauredništvo Misli. Hvala.misli | september 2005 27

Pokojni pater MAURICE WEST OFMPokojni pater Maurice West je avstralski frančiškan, kije osebno dobro poznal največ slovenskih frančiškanovvse od leta 1952, ko sta v Avstralijo prišla patra Benoin Klavdij iz Amerike do njegovega zadnjega obiskav Sloveniji leta 1998. Ob najinem zadnjem srečanjuv Caritas Christi Hospice v Kew v letošnjem aprilusva v pogovoru obšla vso provinco. Imel je neverjetenspomin in pravi »aussie« - avstralski smisel za humor.Maurice je bil rojen 7. februarja 1928 v Melbournu.V noviciat je vstopil 17. februarja 1948. To je bilatakoimenovana »velika skupina« novincev. Na svoj20. rojstni dan je oblekel frančiškanski habit. 24. julijaletos bi obhajal zlato mašo, pa ga je 5. junija poklicalk sebi Veliki Duhovnik. Patra Mauricea se bratje vnjegovi provinci Svetega Duha v Avstraliji spominjajopo njegovih delih v služenju provinci v župnijskipastorali, v formaciji ter v vodstvu. Najprej je opravljalslužbo pomočnika urednika revije »Crusader«,nato so si sledile službe kaplana, tajnika province,gvardijana, župnika, magistra novincev, definitorja,magistra klerikov, provincialnega vikarja. Mauriceje bil provincialni minister šest let (1985-1991) in nageneralnem kapitlju leta 1991 izvoljen za generalnegadefinitorja za Azijo in Oceanijo. V njegovem rimskemčasu je bil reden gost v klerikatu v Ljubljani in nato naBrezjah. Božične, velikonočne in tudipoletne počitnice je zelo rad preživljalmed nami. Po prenovitvi klerikata leta1992 je iz Rima prišel p. Maurice, daje blagoslovil prenovljene prostorein bratsko skupnost. Vse bogoslovcetistih treh let (1992-1995) je poznal poimenu in me v letošnjem aprilu vprašalza vsakega. Rad je imel in cenil brate vAvstraliji in naše delo. Ko ga je pokojnipater Bernard Ambrožič, stric kardinaladr. Alojzija Ambrožiča, naučil kleti»preklet hudič«, se je moral »za pokoro«naučiti »Sveti angel, varuh moj«. Radje pozdravil naše ljudi po slovenskoin naučili smo ga brati po slovensko.Tako je tudi klerikat »požegnal« poslovensko. V nepozabnem spominusva ohranjala bogoslužje, ki sva gaimela na blejskem otoku za nad dvestoudeležencev 3. svetovnega kongresaletalskih zdravnikov in nato srečanje zruskim astronavtom ter letalci z vsega sveta. Mauricease bomo gotovo spominjali, je zapisal vikar provincep. Paul Smith, ne le po službah, ki jih je opravljal zvso predanostjo, ampak način, po katerem je njegovačuteča osebnost, globoka duhovnost in moder nasvetprihajal do bratov, sester klaris, drugih redovnikov inredovnic ter laikov.Maurice je umrl nekaj pred 5. uro zjutraj, 5. junija2005, v Mary MacKillop Residence, Hawthorn East(Melbourne), v oskrbi sester sv. Jožefa, kjer delujenjegova rodna sestra Klara (Sr. Clare West RSJ).Dopolnil je 77 let. Pred 18 meseci so odkrili raka napljučih. Bil je večkrat v bolnišnici in se dal na razpolagoza študijsko preizkušanje novih metod zdravljenja.Pogrebno mašo za pokojnega p. Mauricea so darovali9. junija v kapeli sv. Pashala v Box Hillu, kjer je bilp. Maurice gvardijan od 2001-2004. Somaševanje jevodil provincial p. Stephen Bliss. Generalno kurijo jezastopal generalni tajnik p. Sandro Overend, slovenskefrančiškane pa provincialov delegat p. Filip F. Rupnik,ki me je v tem času nadomeščal v Melbournu. PaterMaurice je pokopan na pokopališču na samostanskemvrtu, kjer se zadnja leta večkrat zberemo k slovesu. Vtem samostanu je v času svojega teološkega študijaživel p. Bernard Goličnik, sedaj gvardijan na Sveti gori,pa tudi mladi p. Stanko Zemljak je tamopravil nekaj študijev. V času mojegamagistrskega študija sem tam preživelnepozabno leto (1989-1990).»V veri hodimo« so peli vstopnopesem na dan pogreba. V veri,upanju in ljubezni je p. Mauriceprehodil odmerjeno pot. Naj ga sedajna cilju nagradi dober, pravičenin usmiljen Gospod. Bratomavstralske frančiškanske provinceizrekamo sožalje v luči vere pa tudiFrančiškovega veselja, da smo moglidel poti hoditi skupaj kot bratje.Dragi Maurice, počivaj v Božjemmiru, in Bog živi – tako sva se vednopozdravljala. Naj bo to tudi pozdrav doponovnega srečanja. Bog živi!p. CirilPater Maurice West in p. Mel Cotternovembra 1995 v Sloveniji.28misli | september 2005

DOKONČANO DELOSLOVENSKEGA NARODNEGA SVETA VIKTORIJEObvestilo slovenski skupnosti v AvstralijiNa izrednem letnem sestanku Slovenskega narodnegasveta Viktorije, 5. julija 2004, v prostorih SNS Viktorijev Baragovem domu, je bilo sklenjeno v prisotnosti vsehčlanov upravnega odbora SNS Viktorije ter vodstvaAvstralsko-slovenske konference in predsedniceHASA, gospe Milene Brgoč, sledeče: Slovenski narodnisvet Viktorije prostovoljno prekine 14. letno delovanjeter delovanje Slovenske dobrodelne agencije in izročiuradne dokumente Historičnemu arhivu Slovencev vAvstraliji – imenovanem HASA Viktorije.V prisotnosti odbora Slovenskega narodnega svetaViktorije in Avstralsko-slovenske konference terpredsednice HASA smo sklenili sledečo POGODBO:»Pogodba prevzema arhivskega gradiva obprekinitvi delovanja Slovenskega narodnega svetav Viktoriji – SNS VIC.Izročitelj:Slovenski narodni svet VIC – potrjeno na zadnjemnjihovem sestanku ob prisotnosti predsednika ŠtefanaMerzel, tajnice ASK Jožice Gerden ter članov odboraSNS VIC in ASK.Prevzemnik:Historični arhiv Slovencev v Avstraliji – Victoria /HASA – Victoria, v prostorih Slovenskega društvaMelbourne, 82 Ingrams Rd, Research, VIC 3095.Prevzem arhiva, dokumentacije delovanja SNS VIC odobstoja 24. junija 1990 do prekinitve 5. julija 2004, staprevzele, pregledale, popisale in shranile Milena Brgočin Anica Markič.SNS VIC si pridržuje pravico do nedostopnostipredanega gradiva javnemu občinstvu in sicer:- Za dobo 15 let od prevzema gradiva.- Oseba, ki želi pregledati shranjeno gradivopred tem rokom, mora imeti pismenodovoljenje najmanj dveh spodaj imenovanihoseb, ki so bili določeni na seji SNS VIC 30.avgusta 2004, kot zaupniki- Simon Špacapan (kot svetovalec zaupnikom)– sledi njegov lastnoročni podpis- Štefan Merzel – sledi njegov lastnoročnipodpis- Lenti Lenko – sledi njegov lastnoročni podpis- Jožica Gerden (tajnica ASK SSK) – sledi njenlastnoročni podpisPri popisovanju gradiva je bilo vidno, da je bilogradivo pomanjkljivo, manjkajo posamezni zapisnikiin drugi korespondenčni papirji. Veliko je bilo med leti,posebno v prvih letih delovanja, na SNS VIC poslanihfaksov, ki so bili pri prevzemu gradiva nečitljivi. Tudiniso shranjeni papirji – faksi, ki so se nanašali, kaj soporočali o dogodkih drugi časopisi za časa vojne vSloveniji.Priloge k pogodbi:Opisano gradivo:1 stran (list) razvrstitev gradiva in številke škatel10 (listov) strani popisa shranjenega gradivaIzročitelj /podpis/: Stephan Merzel, dne: 20.4.2005Prevzemnik /podpis/: Anica Markič in Milena Brgoč,dne: 20.4.2005«ČLANI ODBORA SO BILI: p. Bazilij ValentineOFM, MBE, p. Niko Žvokelj, p. Tone Gorjup, AntonBrne, Sandi Ceferin, Ana Maria Cek, Pavle Cesnik,Matija Cestnik, Kristina Cestnik, Draga Gelt, VladoGodec, Jože Golenko, Branko Grom, Emil Kodre,Alojz Jakša, Lojze Kastelic, dr. Jure Koce, Vida Kodre,Franc Krenos, Marta Krenos, Ivo Leber, Helena Leber,Lenti Lenko, Valentin Lenko, Anica Markič, MilenaMerzel, Kristina Mesarič, Marica Ostoja, NikolaOstoja, Angela Povh, Kamica Satler, Lucija Srnec,Karlo Štrancar, Tine Šuštaršič, Tone Tomšič, ToneUrbas, Tilka Lenko.Pri delu v različnih organizacijah sodelujejo številniljudje, ki večkrat ostanejo neopazni in neomenjeni.Tako je tudi v primeru Slovenskega narodnega svetaViktorije. Veliko jih je pomagalo, vsak po svojih močeh.Za izvajanje posameznih načrtov so bila potrebna tudigmotna sredstva. S številnimi idejami in trdim terupornim delom je Narodnemu svetu prislužil lepovsoto denarja neumorni Štefan Merzel; pomagala muje mladina, gospodinje (Milena Merzel, Angela Povh,Marta Krenos, Olga Bogovič, Magdalena Tomšič,Anica Zver) in še veliko število drugih. Sestanki SNSso večkrat trajali do polnoči in še dlje. Po sestankih je vkuhinji Baragovega doma zvesto čakala sestra Ema. Nakoncu se Slovenski narodni svet Viktorije zahvaljujeza nesebično delo in trud vsem svojim odbornikom,članom in ostalim sodelavcem – omenjenim in neomenjenim. Štefan Merzel, Melbourne VICmisli | september 2005 29

Simon Špacapan Stanko Prosenak Štefan Merzel Lenti Lenkopredsednik 1990-1992 predsednik 1992-1994 predsednik 1994-2001 in 2004 predsednik 2001-2002podpredsednik 1992-2002 podpredsednik 1990-1992 podpredsednik 2002-2004 2. tajnik 2001-2003blagajnik 1994-1995 blagajnik 1990-1994Vinko Rizmalpredsednik 2003tajnik 1996-1998Alojz Kastelicpodpredsednik 2004Stanka Gregoričtajnica 1990-1992Anica Markičtajnica 1992-1994Elica Rizmaltajnica 1994-1996Jožica Gerdentajnica 1998-2003Sandi Ceferintajnica 2004Vlado Godecblagajnik 1995-1996Valentin Lenkoblagajnik 1996-2000Ana Marija Cek2. tajnica 1998-2000blagajničarka 2000-2004Kristina Mesarič2. tajnica 2000-2001Franc Krenosblagajnik 200430misli | september 2005

NOVICE – glasiloslovenskega društva Planicav Melbournu - je prvič zagledalo luč svetajunija leta 1980. Dobro se spominjam, kakosmo se na enem od sestankov polnomočnoodločili, da pač potrebujemo nekaj zapisaneevidence za kasnejši arhiv. Rečeno – storjeno!Seveda, kot vsak začetek, je bil tudi naš težak,saj ni bilo denarja niti za najnujnejše stvari,kaj šele za kakšno večjo obliko društvenegaglasila. Ostali smo skromni in s to obliko smovztrajali vse do danes in upam še za bodoče.Že na samem začetku smo se odločili, da najbi stroške za tisk krilo društvo in delna pomočdenarnega sklada. Na leto so izšli po štirje izvodi,šele zadnja leta smo se odločili za tri izvodeletno.Prvih deset let smo zapisovali delavne ure vsehdelavcev pri gradnji stavbe, nabave gradbenegamateriala, prejemanju različnih denarnih pomoči,zapisovali smo vse, kar je bilo potrebno pri kasnejšievidenci. Med vsemi temi bolj resnimi dogodki smozapisovali tudi športna in druga srečanja doma inv bližnji okolici, kot tudi zanimivosti mladine innajmlajših, pa različna gostovanja ansamblov invsega, kar je bilo zanimivega v sliki in besedi inPraznovanje očetovskega dneLep dan je bil. Opoldan je bilo kosilo in nato namje zaigral ansabel Rdeči cvet, tako, da smo tudizaplesali. Bilo je zelo veliko ljudi. Kar prijetnoje bilo pogledati po dvorani, kako praznuje danočeta druga generacija s svojimi otroci in ssvojimi sarši. Kmalu po kosilu ni bilo več otrok vdvorani. Vriskali in zabavali so se med seboj naigrišču, pod strogim očesom nadzorstva starševali starih staršev. Poklonili smo steklenico vinanajstarejšemu očetu v dvorani - Ivotu Lebarju innajmlajšemu Damianu Pišotku. Za očeta leta stabila imenovana Verner Remšnik in Jožko Štolfa,delovna in sposobna že dolgoletna člana društva.Vsem naše čestitke. Ponovno se bomo srečaliter se poveselili in zaplesali v društvu 9.oktobra 2005 na balinarskemu pikniku. Vsi steže sedaj lepo vabljeni.IZ SLOVENSKEGADRUŠTVA MELBOURNESodelavke v uredništvu Novic: Lucija Srnec,Janja Srkulj, Meta Lenarčič, Vera Brne.v korist društva Planica od tistega začetka pa vsedo danes.Preteklo je 25 let, upajmo še na mnogo let, kakorsmo videli na pretekli proslavi očetovskega dne,mladina raste, mi pa jih že sedaj vabimo, da senam pridružijo. Zgleda, da smo vse to že takratdobro zalili, in da so se korenine dobro prijele, mipa sedaj čakamo na ta podmladek.Meta Lenarčič, urednica glasila Novice -Planica, Melbourne VICMladi po srcuVeč in več je upokojencev med nami. Že toliko let jeminilo, odkar so se prvi upokojenci zbirali v društvuvsako prvo nedeljo v mesecu, da poklepetajo medseboj. Teh upokojencev ni več, skoraj vse smo žepospremili na zadnjo pot. Takrat nismo pomislili,da bodo leta tako hitro prišla in da bomo miupokojenci. Sedaj smo se začeli zbirati vsakosredo popoldne od ene ure naprej v jedilniciSlovenskega društva Melbourne v Ethamu. Vsiste zelo lepo vabljeni. Poskusili bomo, da vam bopopoldan prijeten. Morda boste srečali osebo, kije niste videli že dolgo, poklepetali med seboj aligledali posnetke na video kasetah, kateri so biliposneti že dolgo, dolgo nazaj. Upam, da se vidimoin lep pozdrav.Milena Brgoč, predsednica SDMmisli | september 2005 31

Ob začetku druge svetovne vojne je bilo tudi velikoSlovencev razočaranih nad skupno državo s Srbi inHrvati. Stalinov cilj je vedno bil komunizem in sovjetskipolitični vpliv vsaj do Sredozemlja. V začetku vojne sobili jugoslovanski komunisti proti imperialističnemuzahodu, šele ko je Hitler napadel Rusijo, se jeStalin pridružil zaveznikom v boju proti Hitlerju.Edvard Kardelj je izdal javni razglas, ki je pozivalk likvidacijam Slovencev, ki bi nasprotovalikomunistični partiji. Komunistična organizacija VOSje likvidirala številne ugledne Slovence. Ljudje sobili vse bolj prestrašeni. Za zaščito so se obračali natakratne oblasti. Na žalost so to oblast predstavljaliitalijanski, oziroma nemški okupatorji. Nobenegadrugega izhoda ni bilo: Slovenci so se soočali zdvemi zli – s komunizmom in naci-fašizmom.Po končani vojni so zahodne oblasti skušale ustavitiširjenje komunizma, vzhodne oblasti pa so hotelelikvidirati tiste, ki so komunizem ogrožali doma.Stalin in Churchill sta barantala za vojni plen. UsodaSlovenije in Slovencev se je pisala pri tem barantanju.Slovenci smo bili nenadoma postavljeni na mejomed komunizmom in kapitalizmom. Domobrancemni uspelo prepričati zaveznike, da so na njihovistrani, ker so zavezniki že priznali Tita za voditeljazavezniške Jugoslavije. Tito in Stalin sta pristala, dase bodo partizani umaknili s Koroške in iz Trsta, vzameno pa sta zahtevala vrnitev beguncev iz Avstrije.Avstrija je obdržala Koroško in Italija Tržaško ozemlje.Čeprav sta Avstrija in Italija izgubili vojno, so jihzavezniki nagradili, ker sta ostali nekomunistični.Zavezniki so tako na hitro rešili problem beguncevin zaustavili prodiranje Rdeče armade proti zahodu.To so storili tik, preden je padla železna zavesa inse je začela hladna vojna. Slovenski protikomunistiso bili pomorjeni, ko so zavezniki že prekinili vsestike s komunisti. Tito je žrtvoval Trst in Koroško,da bi si s poboji svojih nasprotnikov obdržal oblast.Slovenski komunisti so se zavedali, da bi jih nademokratičnih volitvah po vojni podprla le skromnamanjšina Slovencev; zato jim je bila nujna diktatura.S poboji svojih nasprotnikov so zasejali strah, predenso lahko prevzgojili mlado generacijo. Nekaterizgodovinarji pišejo, da bi slovenske domobrancelahko primerjali z drugimi kvizlingi v zahodni Evropi,toda noben zahodni narod se ni spopadal z dvemaŠe živih 60 letpiše Cilka Žagar - prvo nadaljevanjesovražnikoma – komunizmom in nacifašizmom.Slovenci smo bili vedno žrtev v bojih velikih sil. Našaborba je malo pomenila za nas same. Ko gledam nazajna minulih 60 let, vidim, kako nesmiselne so bilemedvojne in povojne strahote in trpljenje Slovencev.Ko gledam junake in izdajalce, vidim samo mladeSlovence, ki jih je speljala od doma ena ali druga velesila.Kaj si je Slovenija priborila v tej tragediji? Slovenciv novi Jugoslaviji smo kot najbolj razvita republikamorali plačevati za razvoj drugih republik. Nekaterislovenski zgodovinarji trdijo, da Slovencev ne bibilo več, če bi v vojni zmagal Hitler. Stalin in Hitlersta bila samo posameznika z odmerjenim rokomživljenja. Oba sta morila, da bi obdržala oblast.Ljudje živimo in umiramo; prijatelji postanejosovražniki in sovražniki postanejo prijatelji; sistemi inprepričanja se razvijajo in menjajo. Po vojni smo biliprijatelji in sovražniki tako z Rusi kot z Nemci. Zdajugotavljamo, da Nemčija ni absolutno slaba, ker jerodila Hitlerja, in prav tako ne Rusija, ki je dala Stalina.Slovenija se je zgledovala po Rusiji pri nacionalizacijizasebne lastnine, da bi ugajala Stalinu.Zdaj denacionaliziramo državno premoženje, da bi bilisprejemljivi Zahodu.Zdaj berem, da ni bilo ne revolucije in ne državljanskevojne. Ali lahko nekdo razloži, zakaj je VOS pobil večtisoč uglednih in vplivnih Slovencev, preden so bileformirane vaške straže in domobranci? Ali je bilo tole po pomoti ali načrtni komunistični prevrat v kalnihvodah druge svetovne vojne? Nič ne traja večno,razen pohlep po lasti, oblasti in časti. Vse od nastankačloveštva se ni nič spremenilo. Voditelji želijo ostatibogati in čaščeni in reveži želijo biti enakopravni znjimi. Demokracijo pogosto povezujejo z enakostjo,toda demokracija daje možnost, da smo različni.Že rojeni smo z različnimi sposobnostmi in talenti,demokracija pa nam nudi možnost za nenehen razvojin oblikovanje različnih prepričanj in sposobnosti.Enakost je dosegljiva samo z diktaturo, medtem kodemokracija nudi svobodno izpopolnjevanje. Doklersmo fizično, čustveno, mentalno in duhovno aktivni,nismo enaki. Ker smo različni, je življenje boljdinamično.Mi smo samo izvrševali ukaze, so ponavljali nemškivojaki po vojni. Samo nekaj njihovih voditeljev jebilo kaznovanih. Doslej še noben komunist ni bil32misli | september 2005

sojen ali obsojen za POVOJNE poboje. Vsi so samoizpolnjevali ukaze, je rekel sosed očetu, ko sem biladeset let stara. Oče je pljunil na tla in rekel: Klavci!Moj oče je malo govoril po vojni, zato sonjegove besede segle v mojo dušo in tam ostale.Je vojak kriv, če ga je družba vzgojila, da ubijatiste, ki mislijo drugače? Vojak ne načrtuje in neodloča, vojak samo uboga in plača z življenjem.Kje se konča prosta volja in osebna odgovornost?Edino Slovenci smo ožigosali pol svojega naroda zanarodne izdajalce. Tisoči so bili pomorjeni, tisoči so serazbežali po svetu, tisoči so utihnili doma. Vsak Slovenecje imel sorodnika, prijatelja ali soseda na drugi strani.Žrtev te tragedije naj bo narodna zavest in medsebojnaljubezen. Se bomo kaj naučili od zgodovine?Zgodba Toneta ŠvigljaPo naključju sem 29. aprila 2005 srečala nekdanjegadomobranca, ki je pobegnil iz taborišča smrti, Teharje,v juniju 1945. Izkoristila sem priložnost, da bi od tegačisto navadnega človeka slišala, kako se spominja tistihstrašnih dni spomladi leta 1945. Hotela sem tudi vedeti,kako zdaj gleda na polpreteklo zgodovino Slovencev.Tone Švigelj pripoveduje:Bil sem prvi od desetih otrok, rojen 18. 1. 1925 vnotranjski vasi Bezuljak v Menisiji, katere ime govori,da je bila nekoč v lasti menihov. V Bezuljaku je 50 hiš.Naša družina je bila zelo verna in katoliška Cerkev namje bila avtoriteta. Vzgojen sem bil v bogaboječnosti, vpokornosti do staršev in v prepričanju, da me bostadelo in varčnost pripeljala do uspeha v življenju.Moja mama Frančiška, roj. Rogelj, je bila boljtolerantna in liberalna, medtem ko je bil oče strogopobožen. Enkrat je rekel, da bi za Kristusa žrtvovaltudi svojo družino. Vsak večer smo klečali in nas jeon vodil pri molitvi rožnega venca. Bolj nam je bilovšeč, kadar je naprej molila mama, ker je molila hitreje.Kot najstnik sem bil trmast in nemiren, zato sem imelpogosto vsakovrstne težave. Oče me je pogosto ošvrknils pasom in včasih sem moral klečati na ajdi. Očeta semse zelo bal. Deklet in mlajših bratov ni tepel, starejšitrije fantje pa smo bili redno deležni njegovih zaušnicin tepeža s pasom. Pozneje, v begunskem taborišču vItaliji, mi je oče rekel, da moram iti vsak dan v cerkevk spovedi in obhajilu, vendar sem se mu uprl in nisemšel več v cerkev vse do moje poroke v letu 1953.Naša družina je veljala za bogatejše kmete. Moja staramama je podedovala gozd, ki se imenuje Črni vrh.Očetu je rekla, da mu bo prepustila gozd, če me boposlal v šole. Zdelo se mi je, da bi zelo rada videla,da bi postal duhovnik. Večina vaških fantov, ki so šli všole v Škofove zavode, so postali duhovniki. Čutil sem,da me ima stara mama najraje, ker sem bil njen prvivnuk. Pogosto sva se pogovarjala. Oče me je poslal vLjubljano, v zavod sv. Stanislava, kjer je bila klasičnagimnazija. Moji učitelji so bili duhovniki. Življenje vtej šoli je bilo zelo strogo in skromno. Vstajati smomorali zelo zgodaj, se umiti s hladno vodo, iti v cerkevk spovedi in obhajilu, potem na zajtrk, kjer smo jedliprežganko s koščkom starega kruha. V šolo in v cerkevnisem rad hodil; nisem bil navdušen in vesten učenec.Povedal sem jim, da ne bom postal duhovnik. Nisembil pobožen predvsem iz upora proti očetu, čepravzdaj z ženo obiskujeva cerkev redno vsak teden. Kotdijaki smo brali časopis »Mi mladi borci«. Brali smo,koliko gorja, lakote in nasilja je povzročil komunizemv Rusiji in v Ukrajini. Članki o katoliških akcijah protibrezbožnemu komunizmu so nas spodbujali k boju zaohranitev naše domovine in vere. Bili smo idealističniin pogumni; Slovenijo smo hoteli braniti predtrpljenjem, ki ga je na vzhodu povzročal komunizem.V aprilu leta 1941, ob nemškem in italijanskemnapadu na Jugoslavijo, so nas učitelji poslali domovin nam rekli, da ne bomo imeli končnih izpitov.Druga svetovna vojna se je začela. Italijani so okupiraliLjubljano in zahodni del Slovenije, kjer je bil moj dom,druge dele Slovenije pa so zasedli Nemci in Madžari.Nemci so zelo kruto postopali s Slovenci, Italijani pa sobili do nas skoraj prijazni in vsaj v začetku se je zdelo,da nihče ni bil posebno zaskrbljen zaradi njih. Trpelaje vsa Slovenija in vsi ljudje so se upirali nemškoitalijanskiokupaciji. Komunistična osvobodilnafronta je sicer pozivala k skupnemu odporu, vendar jevztrajala, da mora ves odpor biti pod komunističnimvodstvom. Za številne takratne voditelje Slovenijekomunistično vodstvo ni bilo sprejemljivo. Prijateljiso me povabili, da bi sodeloval v trojkah, skupinahmladih komunistov. Raznašali smo protiitalijanskeletake, prisostvovali sestankom Osvobodilnefronte (OF), kjer so nam govorili o dialektičnemmaterializmu, ki je zanikal obstoj Boga. Govoriliso nam, da se bomo morali znebiti duhovnikov inreakcionarjev, ki so imeli močan vpliv na ljudi. Učiliso nas, da bo komunizem prinesel svobodo vsem.Večina prebivalstva je bila proti komunizmu, todatisti, ki niso imeli česa izgubiti, so bili bolj dojemljiviza njihove obljube o enakosti. Zamisel o brezrazrednidružbi, kjer bo vsako delo častno in enako plačano,misli | september 2005 33

je bila privlačna tudi za nas idealistične mladeljudi. Odraščal sem v verni družini, zato mi ideje oskupnih dobrinah niso bile tuje; kristjani smo vedeli,da je o nečem podobnem govoril že Jezus Kristus.Komunistični voditelji pa so nam govorili, naj pozabimona Jezusa in da je Bog le praznoverje in ostanek nekegastarega, izkoriščevalskega sistema. Edvard Kardelj jeizdal javni manifest, da je treba likvidirati vse tiste, kiso se upirali komunistični partiji in njenemu vodstvu.Kmalu so se začele likvidacije številnih uglednihSlovencev in ljudje so postajali vse bolj prestrašeni.V tistem času so v naši vasi napeljevali vodovod.Vodja del je svojim delavcem razlagal o komunizmuin o mogočni Rusiji, ki bo osvobodila vse delavce inprinesla enakost vsem. Postal sem zmeden in čedaljebolj nezaupljiv. Medtem, ko sem bil član komunističnetrojke, sem slišal o organizaciji VOS (Vojna obveščevalnaslužba), ki je pobila že tisoče vplivnih Slovencev, kerso menili, da so nasprotniki komunistične revolucije.Bil sem priča, ko so partizani aretirali Mirka Koširja,ga ustrelili in vrgli v Krimsko jamo, kjer so kasnejenjegovo truplo našli vaški stražarji (Jože Kranjc).Partizani so izvedli nekaj osamljenih napadov na Italijane,potem pa zbežali. Italijani so iz maščevanja zažgalivas, kjer je prišlo do napada. Bali smo se partizanskihnapadov, ker so jim sledile italijanske represalije.Moj prvi spomin na partizane je, ko so razorožiliskupino spečih italijanskih vojakov in jih enajst ubili.Ta napad je znan kot ena izmed njihovih velikih zmag.Kmalu po partizanskem napadu na italijansko posadkov Bezuljaku, se je italijansko vojaštvo umaknilo izvseh meniševskih in sosednjih hribovskih vasi inutrdilo v Cerknici. Vse te kraje so partizani takojproglasili za osvobojeno ozemlje, kjer so lahko delali,kar so hoteli. Partizani so neke noči v juliju obkoliliHitijevo hišo sredi Begunj, zvezali očeta kovača invpričo njega zabodli in ustrelili starejšega sina Janeza,s seboj odpeljali ranjenega drugega sina in ga v gozduvrgli v Micovo brezno. Najmlajši je po sreči ušel.Novica o tem zločinu se je hitro razširila vsepovsodin ljudi strašno razburila. Skupina moških je drugidan šla z župnikom Viktorjem Turkom, ki je znalmalo italijansko, prosit Italijane za orožje, da bi vaškistražarji zavarovali svoje domove in vzdrževali splošnired. Te Vaške straže so bile prvo protikomunističnogibanje. Po ustanovitvi Vaških straž so se Italijaniumaknili v Cerknico. Sami smo patruljirali okrog vasiin tako preprečili partizanske napade in vzdrževali red.Leta 1942, ko sem bil star 17 let, sva bila z očetommed prvimi vaškimi stražarji. Moja dva mlajša bratasta se pridružila kasneje. Kmalu sem postal vojak,ki je poslušal povelja. Kako naj bi pri tej starostirazumel svetovna dogajanja in idejna gibanja? Mojakatoliška vzgoja mi ni dovoljevala, da bi se pridružilkomunistom, ki so zanikali Boga. Kot kmečki sin semtudi verjel, da imamo pravico do svoje zemlje. Partizaniso delali po zgledu in vodstvu ruskih revolucionarjev:imeli so jasne ideološke smernice. Izzivali sookupatorje, da bi se Slovenci v strahu pred italijanskimirepresalijami pridružili komunističnemu gibanju.Vaške straže niso bile izurjene, niso imele enotnegavodstva in ne taktike. Ujeti smo bili med dvemavelikanoma: komunizmom in naci-fašizmom. Kakonaj bi se upirali obema? Nekdo bi nam moral razložiti,da je bil naš boj obsojen na neuspeh in nesmiseln.Ponoči 18. 9. 1942 so partizani iz Krimskega odredaobkolili vaške stražarje v naši hiši ter zahtevali, dase predamo. Moj prijatelj in jaz sva bila v zgornjemnadstropju hiše in se nisva predala, ker sva vedela, danaju čaka Krimska jama. Vodja partizanov Alojz Popekje vdrl v hišo in šel proti stopnicam, zato ga je mojprijatelj obstrelil. Popek je preživel in postal poznejeheroj z imenom Vandek; umrl je v Žužemberku.Partizani so nam zažgali hišo, zato smo se moralipremakniti v pritličje. Nadaljevali smo s streljanjem,dokler se niso umaknili. Ko je postal naš poveljnikinženir Vojska, smo se premaknili v Begunje. Podnevismo se vračali domov, da smo delali na polju. Spali smov dobro zavarovanih hišah. Moja naloga so bile nočnepatrulje. Sovražil sem jih. Bil sem preveč nemiren.Konec leta 1942 sem se kot 17-letnik prostovoljnojavil v udarni bataljon na Vrhniki. Po nekaj tednih vajso nas poslali, da bi napadali partizane na Notranjskemin Dolenjskem. Le redko smo se srečali iz oči v oči spartizani, ker so partizani samo bežali iz hriba v hrib.Leta 1943 smo slišali, da je Italija kapitulirala. Naradiu sem slišal, da so Italijani umorili Mussolinija.Nenadoma smo se soočili z nemškimi brzostrelkami.Razorožili so Italijane in Vaške straže. Tedaj nismovedeli, kaj naj storimo. Poslali so nas v Šentvid priLjubljani, od koder so me strpali v taborišče Stalag3A kot vojnega ujetnika. Po treh mesecih semprosil, da bi me premestili južneje kot italijanskegaprostovoljca. Želel sem si le, da bi bil bližje doma.Obiskal me je prijatelj Anžkov France in mi rekel, najgrem z njim domov in se pridružim domobrancem.Domobranci so me poslali na vežbe v Devin, da bipostal častnik. Vaške straže in pozneje domobranci34misli | september 2005

so se smatrali za del redne jugoslovanske vojske,čeprav nismo imeli nobene povezave s Srbi ali Hrvati.Jugoslovanski partizani so izvajali izolirane napadena Nemce. Ko so v Srbiji ubili nemškega častnika,so Nemci ustrelili tisoč srbskih talcev/civilistov;za enega ubitega nemškega vojaka so ubili stotalcev. Srbski vaščani so varovali železnice in drugestrateške točke, da ne bi prihajalo do partizanskihsabotaž. Tako kot domobranci v Sloveniji so tudiSrbi sodelovali s sovražnikom, da bi zavarovalisvoje družine. Vsi smo se bali nemških represalij.Redna jugoslovanska vojska, ki jo je vodil generalDraža Mihailović, je obvestila Churchilla, da ne bodotvegali življenj svojih ljudi s provokacijami protiNemcem, dokler jim ne bodo pomagali zavezniki.Ko so partizani v Sloveniji ubili nekega Nemca,so Nemci v povračilo ubili deset slovenskih talcev.Edina civilna avtoriteta v Sloveniji je bil takratgeneral Leon Rupnik. Nemškim poveljnikomje razložil, da je Slovenija v stanju državljanskevojne in jih prosil, da bi se lahko sami branili.22. 9. 1943 je Rupnik zaprisegel kot najvišjiadministrator Ljubljanske pokrajine. Vaške stražeso postale domobranci in kot neke policijskeenote smo bili prvikrat normalno oboroženi.Cilj partizanov je bila komunistična revolucija, zatojim niso bile mar žrtve nemških represalij, medtem kosmo mi, domobranci, menili, da je cena za osamljenepartizanske napade previsoka za naš majhen narod.Ob koncu vojne, 9. maja 1945, se je 10.000Nemcev, 13.000 Slovencev, 4.000 Srbov in 4.000Belorusov začelo umikati pred partizani protiAvstriji. Med vojaki so bile tudi cele družine zvozovi, naloženimi s skromnim premoženjem.Damjanović, ki je bil namestnik generalaMihajlovića, je ukazal svojim 12.000 vojakom,da se umaknejo na jug Italije. Iz Italije zaveznikiniso vračali beguncev. nadaljevanje prihodnjičSpoštovana Cilka Žagar!Z velikim veseljem sem začel čitati Vaš članek»Še živih 60 let«.Ker sem nekoliko starejši, nisem imel nobenihdvomov, da komunizem ne more obstajati, čenima kaj za zapleniti (ukrasti). Vaši dvomi paso zelo razumljivi. Vi ste živeli v dobri katoliškidružini, bili ste mlada deklica in ste živeli v težkihčasih. Izgubili ste dva brata, eden pa je bil tudimlad in pod vplivom komunistične propagande invlade je postal komunist in je bil prepričan, da jena pravi poti. Ko pa je bil v Rusiji, je videl, da ni vsezlato, kar se sveti.Rusi so živeli pod komunizmom 70 let. Revolucijaiz enega ekstrema v drugega. Najprej so živeli odzaplenjene imovine plemičev, po drugi svetovnivojni pa so dobili nekaj od Amerike in vsehdežel, ki so bile komunistične 50 let. Živeli so odzaplembe imetja ljudi, ki so delali in imeli nekajprihrankov. Zelo so mrzili Cerkev, zapirali in ubijaliso duhovnike. Ko ni bilo ničesar več za »ukrasti«,so propadli, brez boja. Še vedno imajo težave, kerniso navajeni delati.Mario Kocbek, Anakie VICV zadnji številki MISLI je bil zelo zanimiv dopisCilke Žagar o njenih družinskih spominih - Šeživih 60 let. Prepričan sem, da (skupaj z mano)mnogo bralcev komaj čaka naslednje številke.Takšni dopisi zelo obogatijo našo edino slovenskorevijo v Avstraliji. Povojna leta vsebujejo mnogospominov, za katere do sedaj ni bilo prostora zaobjavo. Upajmo, da bo Cilkin dopis vzpodbudil tudidruge, da se bodo skorajžili in z nami delili svoje,dostikrat tudi zelo grenke, povojne spomine, saj bise le tako lahko ohranili.Lep pozdrav, Mirko Cuderman QLDTone Brne iz Melbourna mi je po sveti mašina praznik Marijinega rojstva, mali šmaren, 8.septembra 2005, pripovedoval: »Danes mineva62 let od kapitulacije Italije. Jaz sem bil tedaj vitalijanski vojski na grškem otoku Samosu v vasiciMitiline. Ker nam Slovencem Italijani niso zaupali,sem bil dodeljen Rdečemu križu in delal sem vofi cirski menzi. Ofi cir dr. Damiani mi je nekočprinesel lepo visoko steklenico likerja Stregain mi naročil, da jo spravim in jo bomo spili, kobomo zmagali v vojni. Na dan kapitulacije Italijesmo bili Slovenci, ki smo bili tam, tako veseli, dasem šel iskat tisti liker in smo ga spili. Slovenci,ki so bili tam poleg mene, so bili: pokojni FrancTavčar iz Dutovelj, Klavora – doma nekje pri Goriciin Krastič, doma iz Istre. Veliko pozneje se je dr.Damiani spomnil na steklenico in mi naročil, da joprinesem. Povedal sem mu, da je ni več in da sojo že spraznili.«Zapisal p. Cirilmisli | september 2005 35

njenih navad pravzaprav še nič ne po zna.Žmitkovi so Petra kar nekako drugače sprejelikakor sicer. Vse bolj imeniten se jim je zdel, ko je smeločitno nositi orožje.Peter je bil pa truden kakor že davno ne. Ni se muljubilo razgovarjati. Odšel je v svojo sobico, zabilžebelj v steno in obesil puško nad posteljo.Preden je zaspal, je slišal še sovo, ki se je zasmejalav pečinah za jezerom: “Huuhuhu huhuhuuu!”Hladna družicaPoletno sonce je ogrelo Bohinj. Pozorilo je ozimine;sušile so se že v stogovih. Nič kaj prida niso obrodile.S pšenico se prav nihče ni pohvalil; je predolgo ležalapod snegom. Jarine so se zakasnile; so bile poznosejane. Zadnji teden, v polni vročini, so pa precejdohitele. Prve rži so že padale pod srpi.Na skednjih so se oglasili cepci. Marsikje so zmlatvijo pohiteli. So komaj čakali novine. Ni biloničesar več nesti v mlin.Živina po planinah je bila zdrava in se je redila.Krave so imele dokaj mleka. Teleta so lepo odraščala.Nesreče so prizanašale. Le Lužniku se je ubila letnica.Toča je pripodila konje z Rudnega polja. V gneči sojo odrinili z neograjenega mosta pod Praprotnico vskalni prepad Ribnice. Škoda je je bilo. Lepo je kazala.Dorasla bi bila v eno najlepših kobil v Bohinju.Doma so že davno odgnale otave, po gorah pa šedokaj sena ni bilo spravljenega in po rovtih je stal šemarsikateri senik prazen.V skalah so se razcvele očnice. Fantje so seskušali, kdo se bo z lepšo postavil v nedeljo predcerkvijo. Planšarice so jih pa z rdečo burjo, z drobnimibelimi nageljci in temnimi murkami vred povijale vpodolgovate šopke in krasile z njimi véliki oltar.Z rahlim vetrom je včasih omamno dahnilo gorskocvetje prav v vasi. Vabilo je v višave. V gorah je padlonekaj srnjakov. Zapriseženi lovci so jih prinesli vdolino. Vznemirili so zadrževano lovsko kri, sebi papoostrili službo. Saj so kar vsi tisti, za katere so vedeli,da radi pogledajo za divjačino, spravljali na rovtihseno in imeli dovolj priložnosti za prepovedan lov.Marsikatera puška je počila, ki bi ne bila smela.Hribarjev Peter se je zavedel, da bodo z vsemizvitostmi preizkušali njegovo izvedenost in vestnost.Jih je predobro poznal. So včasih skupaj hodili poprepovedanih lovskih potih. Vedel je, da bi se mu zahrbtom posmehovali, če bi jim skušal dopovedati, da jesedaj zaprisežen, in da ne sme prav nikomur prizanašati,pa naj zaloti kogar koli. Ni pa maral priti z njimi očitnonavzkriž. Še bolj nerodno bi mu bilo, če bi res moralnaznaniti koga izmed domačinov. “Zgrda nikar! Lezlepa, le zlepa, dokler gre,” je večkrat dopovedovalsam sebi. Nazadnje se je odločil, da bo nekaj tednovnoč in dan na nogah, da bo spal, če bo tako naneslo,kar pod smreko, samo da se bo čim večkrat prikazaltam, kjer se ga bodo najmanj nadejali. “Če jim lovskažilica ne dá pokoja, naj poskušajo srečo drugod. Vmeni zaupanem lovišču je ne bodo. Hočem imeti vsajtak mir kakor pokojni Bitenc.”Peter se je spustil v tekmo, ki ji je bil dostikrat lestežka kos. Koj prvi teden ga je hudo vilo.V nedeljo po jutranji maši ga je prosil Čudnik, čebi mogel priti pomagat seč v Ukanc. Ni lahko obljubil,odrekel pa tudi ni rad. Bi morebiti Jernej mislil, da seje prevzel. Utegnil bi zameriti. Za vselej bi izgubildokajšnji letni zaslužek pri Čudniku. Najbolj nerodnoje bilo Petru, ker so pogovor poslušali tudi taki, ki sose začeli zanimati za vsak njegov korak. ZnójevemuMartinču so se kar oči zasvetile. Da bo že pripravilkoso, kladiva in oselnik, naj Jernej vse skupaj gredevrže na voz, če njega samega ne bo več doma, jeglasno povedal Peter, da so slišali vsi naokrog. Zjutrajpa da bo že skušal zgodaj priti v Ukanc. Če bi ga pakaj posebnega zadržalo, naj Jernej nikar ne zameri, jepristavil Peter in hudomušno pogledal Martinča.“Seveda, seveda,” je razumel Petrovo namigavanjeČudnik. “Kadar boš hotel, boš lahko odložil koso, čese ti bo zazdelo, da te kliče služba.”Poldne je slišal zvoniti Peter že na ZgornjemVógarju. Kakor bi hotel opozoriti srnjad, naj bo nekajdni čim najbolj oprezna, je obhodil vsa ležišča invznemiril vso živad, da se je morala preleči. V rokije nosil glavico česna. Drgnil je z njo po deblih bukevin smrek in zasmrajal srnjadi priljubljene kraje. Netoliko zavoljo divjadi same, kolikor zavoljo Martinčain drugih, ki jih bo pa še vse drugače znal opozoritinase.Pozno popoldne je Peter ležal na Rážnovcu ingledal na jezero. Dvoje čolnov se je prepeljavalo povodi. Na plitvini pod Vrtovinom so se kopali otroci.Peter se je naležal, da je bil že ves trd. Hotel je žepobrati puško, ki je ležala v senci poleg njega, in oditi.Pa je zaslišal korake. Prepoznal je Martinča. Ni zastonjčakal. Potuhnil se je, kakor bi spal.Znojev se je ujel. Kakor hitro je zagledal Petra,je prestopil s steze v travo in pričel hoditi po prstih.Očividno bi bil rad šel neopažen mimo lovca, ki ga jes priprtimi očmi ves čas opazoval. “Lej ga, Martinča!”misli | september 2005 37

Slovensko društvo MelbourneLovska in ribiška družina organizira16 - dnevno potovanje v Novo Zelandijood 25. januarja do 9. februarja 2006Na željo rojakov, ki so zamudili naše zadnje potovanje v Novo Zelandijo, pripravljamo januarja 2006 še enopotovanje v to prelepo deželo, ki je polna naravnih lepot in tako zelo podobna naši Sloveniji.Ponudba velja za vse Slovence, partnerje in prijatelje, tudi za obiskovalce iz Slovenije.Cena 16 - dnevnega paketa je $3.455 po osebi, za dva v eni sobi.Potrebnih je najmanj trideset (30) udeležencev.Paket vključuje letalske vozovnice, vse takse, prevoze s 5 zvezdnim modernim avtobusom, vstopnine in oglede,nočitve z zajtrkom, vse večerje, vse prevoze na letališče in z letališča, dvojezično slovensko - angleško vodenje,celo novozelandsko izstopno takso. Skratka, popoln paket.Program je po vsebini eden najboljših in najcenejših, ki jih najdete na avstralskem turističnem trgu, bogat inskrbno pripravljen za slovensko skupino. Poseben poudarek dajemo dobremu vodenju.Če Vas naša ponudba zanima, pokličite eno spodnjih telefonskih številk in poslali Vam bomo barvnobrošuro s popolnim programom.Ne odlašajte predolgo.Za prijave in vse nadaljnje informacije pokličite:Stanka Prosenaka: 03 9876-1360 ali Dragico Gomizel: 03 9439-517738misli | september 2005

v misli | september 2005 39

40misli | september 2005

Dom počitka matere Romane - slovenski dom za ostareleMother Romana HomeSlovenian Hostel for the Aged11-15 A’ Beckett StreetKEW VIC 3101Phone: 03 9853 1054Fax: 03 9855 0811E-mail: romanahome@optusnet.com.auDom počitka matere Romane je ustanova slovenskega misijona v Melbournu, ki nudi bivanje v domačemokolju ostarelim in vsem, ki potrebujejo nego. Prijazna in topla soba, domača hrana, vesela družba, popolnazdravniška nega in celotna oskrba je samo del tega, kar boste našli v domu počitka ob cerkvi v Kew.Pogoj za sprejem v Dom je »Aged Care Assessment Document«, katerega vam pomaga preskrbetivaš zdravnik. Osnovna tarifa je 85% od avstralske starostne pokojnine. Pogoj za sprejem ni naosnovi posameznikovega premoženja, temveč na podlagi zdravstvenega stanja in potrebne nege.Ste mogoče sami že razmišljali, kakšno bi bilo življenje v Domu, poznate koga, ki bi potreboval uslugeslovenskega doma počitka, ali pa želite kaj več vedeti? Potem je res najbolje, da čimprej pokličete upravnicogospo Sandro Krnel po telefonu in se dogovorite za primeren čas ogleda Doma. Ker je zadnje čase med Slovenciprecej več zanimanja in večje povpraševanje za vstop v Dom, vam bo gospa Sandra rade volje povedala,kako dolgo bo treba počakati na prvo prosto mesto. Dobili boste tudi prave odgovore na vsa druga vprašanja.VELEPOSLANIŠTVOREPUBLIKE SLOVENIJETelefon: 02 6243 4830 Fax: 02 6243 4827e-mail: vca@mzz-dkp.gov.siwww.gov.si/mzz/dkp/vca/eng/Odpravnik poslov: Bojan BertonceljTretji sekretar: Andrej G. RodeVeleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 do 16.30Konzularne ure so od 10.00 do 12.00Embassy of Republic of SloveniaPO BOX 284, Civic SquareCANBERRA ACT 2608GENERALNI KONZULAT RS SYDNEYGeneralni častni konzul: Alfred BrežnikTelefon: 02 9517 1591 Fax: 02 9519 8889PO BOX 188, COOGEE NSW 2034GENERALNI KONZULAT RSNOVA ZELANDIJATelefon: 04 567 0027 Fax: 04 567 0024PO BOX 30247, LOWER HUT NZGLAS SLOVENIJE»THE VOICE OF SLOVENIA«PO BOX 191, SYLVANIA NSW 2224Tel.: 02 9522 9911 Fax: 02 9522 9922STIČIŠČEAVSTRALSKIH SLOVENCEVDomača stran na internetu:www.glasslovenije.com.auDISTINCTION PRINTING PTY. LTD.LastnikaSimon Kovačič in James RizzoTiskarna zabrošure, knjige in barvna dela164 Victoria Street,BRUNSWICK VIC 3056Telephone: 03 9387 8488Fax.: 03 9380 2141misli | september 2005 41

Australian Mallee ArtVelika izbira kvalitetnih avstralskih spominkovAvtentična Aborigenska umetnostRočna dela in darilaShipping service – Interstate and overseasShop 3092, Level 3 Westfield ShoppingtownSouthland CHELTENHAM VIC 3192Phone: +61 3 9584 4466Mobile: 0419 037 054E-mail: info@malleeart.comWeb: www.malleeart.comGOJAK MEATS&SMALL GOODS220 Burwood RoadBurwood NSW 2134Tel.: (02) 9747 4028TOBIN BROTHERS FUNERALSLEADERS IN SERVICE AND CARE100% AUSTRALIA OWNEDVIKTORIJSKIM SLOVENCEMNA USLUGO V ČASU ŽALOVANJAFor all enquiries please contact our Call Centre9500 0900www.tobinbrothers.com.auSlovencem v Melbournu se priporočakamnoseško podjetjeLUCIANO VERGA & SONSALDO AND JOE MEMORIALS P/L10 Bancell StreetCampbellfield VIC 3061Work: tel. 9359 1179Home: tel. 9470 4046Rojakom v Sydneyu se toplo priporočamo.ZA VSA DELA DAJEMO GARANCIJO!Are your dentures more comfortable ina glass...? If so, for a free consultationcontact:Bi radi imeli umetno zobovje v kozarcu...?Če ne, z zaupanjem pokličite za prvobrezplačno posvetovanje.STAN KRNELdental technicianspecialising in dentures and mouthguards391 Canterbury Road, Vermonttel. 9873 0888STANKO KRNELzobni tehnikspecialist za umetno zobovje in zaščitne protezeSuite 7/14 Market Street, Box Hilltel. 9898 6293VAŠI DAROVI:ZA BERNARDOV SKLAD: $220:Fredi Brežnik. $150:Marija Frank. $120:Štefan Žalik.$110:Slavko in Marija Godec. $70:Frank Koprivec. $40:Zora Kirn, Pavla Čuk. $30:J. Paulič, Roland inMelinda Mrak. $25:Anka Brgoč. $20:Stanko Vrankar, Stanko Prosenak, Anica Sivec, Marjan Pažek,N.N., Kamica in Stojan Žele, Vinko Erjavec, Franjo Majerič, Franc Danev. $10:Jože Konda, JulijanaKovačič, Pavlina Cestnik. $5:Jadranka Rutar, Matevž Kokelj.ZA p. STANKA ROZMANA: $80:Cecilija Pirnat $50:N.N. $40:Alojz Gašperič. $30:K.O. ZA BOLNIŠNICOV NANGOMI: $20: Pepi in Tone Mikuš. ZA LAČNE:$50:Mirko Šveb. $30:Lojzka Gosak. $10:Toni Laznik.ZA MISIJONE:$300:N.N. $200:J.T., T.Konda. $100:M.Rogina,N.N. $50:Mirko Šveb. $30:Cecilija Pirnat.$20:Franc Danev. ZA LAČNE MATERE TEREZIJE:$40:J.Paulič. ZA p. MIHA:$50:N.N.ZA p.PEPIJA:$60:Anton in Marija Brne. NAJ VSEMOGOČNI OBILNO POPLAČA VAŠO DOBROTO!42misli | september 2005

UČIMO SE SLOVENSKO Draga Gelt, Magda Piškotek, Marija Penca - LET’S LEARN SLOVENIAN I, II, III($20 - za posamezni del). ZNAŠ SLOVENSKO – DO YOU KNOW SLOVENIAN – Tečaj slovenskega jezikaza odrasle – Slovenian language course for adults IN OSNOVNA SLOVNIČNA PRAVILA IN VAJE – DragaGelt, $20. SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL - UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA - Milena Gobetz in BredaLončar, I. del $20, II. del $30.SLOVENIAN LANGUAGE IN AUSTRALIA-25 years of Slovenian language in VIC - Saša Ceferin, $25.VENETI – FIRST BUILDERS OF EUROPEAN COMMUNITY – angleški prevod, trde platnice – 534 strani,150 ilustracij, $45. SLOVENCI, KDO SMO – Ivan Tomažič, $30.ETRUŠČANI IN VENETI – drugi venetski zbornik – Ivan Tomažič, $25.SLOVENSKE KORENINE - Ivan Tomažič $10-mehke platnice; $15-trde platniceZBORNIK PRVE MEDNARODNE KONFERENCE - Veneti v etnogenezi srednjeevropskega prebivalstva -PROCEEDINGS OF THE FIRST INTERNATIONAL TOPICAL CONFERENCE - $30.TRETJI VENETSKI ZBORNIK – V Evropi 2000 – Ivan Tomažič, $25.RAZSTAVA VENETI NA SLOVENSKEM – Ptuj 2001, 46 strani, v slovenščini z angleškim prevodom, $8.100 RECEPTOV SESTRE NIKOLINE 1.,2.,3.,4.,5.,6. knjiga, $15.POTOK TREH IZVIROV – črtice, pesmi in aforizmi – Ivan Lapuh, $15.BOŽIČNE PESMI V PROZI - Roberto Innocent, $30.PAX ET BONUM – MIR IN DOBRO – Draga Gelt, Veronika Ferfolja, $30.SVETO PISMO NOVE ZAVEZE – trde platnice $45, mehke platnice $30.THE SNOWY MOUNTAINS - Ivan Kobal, trde platnice - $20, mehke platnice - $10.PIPA, KLOBUK IN DOBER NOS – Leopold Suhodolčan, $1.SLOVENSKE LJUDSKE PRIPOVEDKE – SLOVENE LEGENDS – Dušica Kunaver, $20.POTOVANJE SKOZI ČAS - Jožica Marn Gerden, $20.TIHI GLAS IZ GLOBOČINE SRCA - Jožica Polak, $15.MOLITVENIK ZA BOLNIKE - OSTANI Z NAMI - $10.SLOVENSKO ANGLEŠKI in ANGLEŠKO SLOVENSKI SLOVAR, $90POBEGLI ROBOT – Vida Pečjak, $3.CELOVŠKE, CELJSKE IN GORIŠKEMOHORJEVE KNJIGE 2005, $90.NA USODNEM RAZPOTJU - M. Peršič, $25.PREMIKI – Janez Janša, $35.KRISTJAN MOLI - molitvenik, $15.PRATIKA 2005, $12.IZ BARAGOVE KNJIŽNICENOVE ZGOŠČENKE (CD) CENA $22MARIBORSKI OKTET - Jubilejni koncertKOMORNI ZBOR AVE - Eno Dete je rojenoANTON MARTIN SLOMŠEK - DrobtiniceSESTRE KLARISE - Marija, Mati mojaFRANC JAVORNIK - Portret prvaka ljubljanske opereKVINTET SONČEK - Večerni zvonBRATJE PIRNAT‘IGNITE’ - 29. SLOVENSKI MLADINSKI KONCERT, $25Misli Thoughts - Božje in človeške - Misli Thoughts - Božje in človeškeReligious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za verskoin kulturno življenje Slovencev v Avstraliji | Ustanovljen (Established) leta 1952 | Publishedby Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji| Urednik in upravnik (Editor and Manager): p. Ciril A. Božič, O.F.M., Baraga House, 19A’Beckett Street, KEW VIC 3101 | Ureja (Production Editor) in računalniški prelom: MarijaAnžič | Naslov: MISLI, PO Box 197, KEW VIC 3101 | Tel.: 03 9853 7787 | Fax: 03 9853 6176| E-mail: misli@infoxchange.net.au | Naročnina za leto 2005 je 30 avstralskih dolarjev, zunajAvstralije letalsko 70 dolarjev | Naročnina se plačuje vnaprej | Poverjeništvo za MISLI imajovsa slovenska verska središča v Avstraliji | Rokopisov ne vračamo | Prispevkov brez podpisane objavljamo | Za objavljene članke odgovarja pisec sam | Vnašanje in priprava strani(Typing and Lay-out): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew Vic 3101 | Tisk (Printing): DistinctionPrinting Pty. Ltd., 164 Victoria Street, BRUNSWICK VIC 3056 | Tel.: 03 9387 8488 | Fax: 03 9380 2141.Misli na internetu: | Vnos: Draga Gelt | http://www.glasslovenije.com.au - Tam kliknite na MISLI.ISSN 1443-8364Misli Thoughts - Božje in človeške - Misli Thoughts - Božje in človeškemisli | september 2005 43

DONVALE TRAVELSLOVENIA TRAVEL1952 - 2005THE GREGORICH FAMILY HAS SERVED THE SLOVENIANCOMMUNITY IN AUSTRALIA FOR 53 YEARS.For all your travel requirements: Hotels; Car Hire or Leasing;Cruises; Air travel; Group bookings worldwide; Travel Insurance.Please contact us for dates and economicalrates. Make an early reservationto avoid disappointment.SLOVENIJA VAS PRIČAKUJEPRIGLASITE SE ZA ENO SKUPINSKIHPOTOVANJ ZA OBISK SLOVENIJE V LETU 2005Zelo dobre ekonomske prilikeza obisk lepe Slovenijein vseh strani sveta….Pokličite ali obiščite naš urad za podrobnejša pojasnila,da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize!Ne pozabite, da je že od letaERIC IVAN GREGORICH1952 ime GREGORICH dobro Slovenija Travel/Donvale Travelpoznano in na uslugo vsem, ki1042-1044 Doncaster Roadse odpravljajo na potovanje! EAST DONCASTER VIC 3109PRIDEMO TUDI NA DOM! Telefon: 03 9842 5666Fax: 03 9842 594344misli | september 2005