IDRIjSKA UlICA v ljUBljAnI, 2005 - Fakulteta za arhitekturo

IDRIJSKA ULICA V LJUBLJANI, 2005Mentorja: Miloš Florijančič, Mitja ZorcPripravil: Mitja Zorc2012/2+3 ARDelavnica Idrijska ulica /Workshop Idrijska StreetOrganizacijaUL Fakulteta za arhitekturo, Zavod za varstvo kulturnedediščine Slovenije.Kraj, datumLjubljana; januar 2005 - junij 2005.SodelujočiVodstvo, mentorji: prof. Miloš Florijančič, asist. Mitja Zorc(UL FA); svetovalec: prof. Meta Hočevar; študenti (UL FA):Katja Aljaž, Nina Kern, Tanja Mlakar, Katja Nograšek, NinaŠtrovs.Gradivo• Oris stanja in zgodovinskega razvoja območja obdelave,osnovni tehnični podatki o ureditvah in objektih (pripravilZVKDS);• sheme, načrti, prostorske predstavitve, makete;• elaborati (tiskana in digitalna oblika), predstavitveniplakati, makete - 4 variantne rešitve (elaborati dosegljivi /arhivirani na UL FA).objekta in njegove zakonitosti. Med stanovalci je bila izvedenaanketa o "problematiki bivanja" v soseski. Za boljše razumevanjetako zgodovinskega ozadja kot aktualne problematike so bile vpomoč sugestije tam živeče arhitektke prof. Mete Hočevar.Projekti, ki so nastali v okviru delavnice, ilustrirajo nekajmožnosti poseganja v prostor soseske oz. v objekte. Programskiokvir (poslovna ali servisna dejavnost, več-družinsko bivanje,bivanje s posebnimi zahtevami ipd.) je imaginaren, a opredeljenv skladu z izkušnjo sorodnih okolij, ki so podobno preobrazbože doživela. Projekti iščejo različne možnosti vsajanja novihprogramov in volumnov v dane okvire. Pri vseh pa skladno zidejo in duhom vrtne soseske, preobraženi vrtovi prevzemajoosrednjo vlogo v zasnovah. Vrtovi se vzpostavijo kot vezničlen med starimi in novimi strukturami. Jasno se ohranjaprepoznavna silhueta prostostoječih objektov v uličnem nizu zznačilnimi strmimi dvokapnimi strehami. Vse nove strukture sorazvite izrazito horizontalno, v merilu "vrtnih paviljonov".Projekti pokažejo, da je pričakovane prezidave objektov intežnje po zgoščevanju območja možno izpeljati tako, da seohranja izvorni karakter vrtne soseske in prepoznavna uličnasilhueta. Pri čemer pa je potrebno jasno začrtati meje gabaritovnovih, dodanih volumnov.Pobudnik delavnice je bil Zavod za varstvo kulturne dediščineSlovenije.PredstavitveJavna predstavitev in razstava v Galeriji Spomeniškovarstvenegacentra v Ljubljani 4. 4. 2006 - 22. 4. 2006.RezultatiPreveritev pričakovanih scenarijev preoblikovanja oz.prestrukturiranja stanovanjskih objektov na Idrijski ulici, kiso zavarovani kot kulturna dediščina. Oblikovanje izhodišč zapripravo konservatorskega načrta in smernic za projektiranje.Tema delavniceIdrijska in Postojnska ulica v Ljubljani obsegata manjšo soseskostanovanjskih enodružinskih hiš z vrtovi in prepoznavno silhuetostrmih dvokapnih streh. Gre za objekte nekdanje Stanovanjskezadruge, ki so bili neposredno ob kompleksu Tobačne tovarnezgrajeni v 20. letih 20. stoletja. Predvsem del ob Idrijski ulicije uspel do danes ohraniti razmeroma neokrnjeno izvornozasnovo in podobo, vključno z zasnovo in opremo uličnegaprostora. Območje soseske je zaradi atraktivne pozicije v mestupod vse večjim pritiskom teženj po posegih v zasnovo objektov(prezidave, nadzidave, dozidave), zgostitvi zazidave na območjuter programskem prestrukturiranju iz povsem stanovanjskega vstanovanjsko poslovnega.V uvodnem delu delavnice so bile prepoznane in analiziraneključne značilnosti in procesi v prostoru, npr.: ohranjenostizvorne urbanistične zasnove soseske z elementi ulične opreme,ohranjenost izvorne arhitekturne zasnove objektov glede natipologijo, gradiva in pojavnost, odnos objekt - vrt - ulica alielementi vrtnega mesta v malem, pojav pri / nad / prezidovanjaSlika 1: Inventar tipov objektov [Katja Aljaž, Nina Kern, Tanja Mlakar, KatjaNograšek, Nina Štrovs].126

AR 2012/2+3Mitja ZorcIDRIJSKA ULICA V LJUBLJANI, 2005Slika 2: Projekt "Sodobna družinska hiša" [Nina Štrovs].Slika 3: Projekt "Dom za več generacij"[Nina Kern].Slika 4: Projekt "Marketinška agencija" [Katja Aljaž].127

AR 2012/2+3