revije Varnost - Ministrstvo za notranje zadeve
revije Varnost - Ministrstvo za notranje zadeve
revije Varnost - Ministrstvo za notranje zadeve
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
VArNOSTUVODNIKKAZALOUVODNIKAktualno4 Mag. Karol Turk: »Projekt Kaskade je usmerjen k izboljševanju delovnihprocesov in zmanjševanju stroškov dela.«6 Sodelovanje s sindikatoma in stanovskimi združenji - pridobitev ali izguba časa?8 Dobri rezultati posledica srčnega dela policistov, ki so že zdavnajpresegli pričakovane norme12 Višješolski študijski program Policist17 Dobre prakse v policiji20 V pripravi spremembe pritožbenega postopka na delo policistov22 Po poti razvoja do sodobne operativno-komunikacijske dejavnosti28 Za Specializirano enoto <strong>za</strong> nadzor državne meje prvih deset let dela31 Od Službe državne varnosti in Zaščitne enote milice do Centra <strong>za</strong> varovanje in <strong>za</strong>ščito34 Enota, v kateri domujeta veselje do dela in ljubezen do živali ... že dvajset let39 Med Muzejem slovenske policije, Muzejem policije Republike Hrvaške inVojaškim muzejem Slovenske vojske45 Strokovni prispevki73 NoviceMednarodno sodelovanje80 Letos prenovljeni proces Brdo82 Goršek sprejel policista, ki sta odpotovala v mednarodno civilno misijo v Palestino82 Notranji ministri Zahodnega Balkana razpravljali o trgovini z ljudmi82 Slovenski mejni policisti ob evropskem dnevu mejnih policistov v Varšavipredstavili svoje delo83 Tretje leto sodelovanja slovenskih policistov v mednarodni civilni misiji v Gruziji84 V Sloveniji potekala prva mednarodna delavnica evropskega protikorupcijskegausposabljanja84 Slovenska policija sodeluje pri projektu Ceuvis84 Goršek sprejel tri policijske strokovnjake, ki odhajajo na delo v Bosno in Hercegovino85 Goršek se je v Haagu udeležil srečanja evropskih šefov policij85 Policisti mirovniki na sprejemu pri predsedniku države85 Slovenska policija prejela zlati znak policije Republike Srbske86 Napotitev policistov na Hrvaško koristna zlasti <strong>za</strong> slovenske turisteProsti čas88 Potepanje po NikaragviŠport90 Štirje policisti so se udeležili evropskega prvenstva v judu, Rok Drakšič je osvojil bron91 Na DOS Extreme 2012 tudi slovenski policisti91 V London tudi kanuist Benjamin SavšekVARNOST 2/2012, april – junij ISSN 2232-318XPripravili: Sektor <strong>za</strong> odnose z javnostmi SGDP GPUKoordinatorka: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPULektorirali: Služba <strong>za</strong> prevajanje in lektoriranje MNZFotografija na naslovnici: Brigita Petric, SOJ SGDP GPUOblikovanje naslovnice: Matjaž Mitrovič, SUPG MNZTehnično oblikovanje: Mirsada Dželadini, SUPG MNZNaslov: Sektor <strong>za</strong> odnose z javnostmi SGDP GPU, Štefanova ulica 2,1501 LjubljanaSpletna naslova: www.mnz.gov.si, www.policija.siTelefon: 01/428 57 45, e-naslov: varnost@policija.siletnik LX/št. 2/2012Tedni, ki so <strong>za</strong> nami, sominili v znamenju operativnihuspehov slovenske policije,ki so odmevali v javnosti.Uspešnih akcij, kot so odkritjestorilcev ropa banke SKB, parazkritje velike združbe, ki seje ukvarjala s prodajo drog inorožja, bliskovita in uspešnarešitev ugrabljenega avstrijskegadržavljana, in še vrstadrugih uspešnih zgodb, enostavnone bi bilo brez odličnousposobljenih policijskih služb.Nekatere izmed njih prav v temčasu praznujejo okroglo obletnico, <strong>za</strong>to jim v tej številki <strong>Varnost</strong>iposvečamo posebno pozornost.Ena od njih je Operativno-komunikacijski center GPU, kjerse <strong>za</strong>posleni dnevno srečujejo z besedami, polnimi čustveneganaboja, ko jih na drugi strani slušalke po klicu na številko 113pričaka nekdo, ki potrebuje pomoč. Tako je že dvajset let. Večkot pol milijona podobnih klicev je vsako leto, ko policisti pomagajoreševati življenja, po telefonu umirjajo poškodovane,usmerjajo policijske patrulje, obveščajo o varnostnih dogodkih.Brez njih si policijskega dela ne moremo več predstavljati.OKC je danes eden najpomembnejših členov policijske organi<strong>za</strong>cije,ki je skozi svojo zgodovino postal informacijsko vozlišče<strong>za</strong> odločanje na strateški, taktični in operativni ravni delovanjapolicije.Praznuje tudi Center <strong>za</strong> varovanje in <strong>za</strong>ščito, ki se je pravtako skozi dvajset let svojega obstoja razvijal vse od Službedržavne varnosti, Zaščitne enote milice do današnjega Centra<strong>za</strong> varovanje in <strong>za</strong>ščito, ki uspešno opravlja <strong>za</strong>htevne nalogevarovanja oseb in objektov.Maja je svojo dvajseto obletnico praznovala tudi Policijskapostaja vodnikov službenih psov Ljubljana, ki je bila v policijiustanovljena kot prva tovrstna področna enota. Da je delo vodnikov<strong>za</strong>res specifično, dokazujejo vsak dan. Poleg številnihoperativnih uspehov, ki jih v zgodovini enote ne manjka, pa jihbolj kot vse drugo <strong>za</strong>znamuje predvsem ljubezen do živali inpristna vez s štirinožnimi pomočniki.Konec junija pa bo minilo tudi deset let od <strong>za</strong>četka delovanjaSpecializirane enote <strong>za</strong> nadzor državne meje, ki je bilaustanovljena <strong>za</strong> krepitev nadzora državne meje, kjer in kadarje to najbolj potrebno. Od vstopa Slovenije v Šengenski prostorse posebej posveča izravnalnim ukrepom in preprečevanjučezmejne kriminalitete. V desetih letih so fantje in dekleta vmodrem iz te enote prestregli kar 1.565 nedovoljenih prebežnikov,347 tihotapcev ljudi, <strong>za</strong>segli 69 kosov orožja, 320 primerovdroge, 234 ukradenih vozil in 155 ponarejenih listin.Vsem službam iskreno čestitamo ob njihovi obletnici! Poklicpolicista res ni najbolje plačan poklic, je pa eden tistih, kiljudi, ki ga opravljajo s srcem, navdaja z <strong>za</strong>dovoljstvom, da soopravili najvišje dobro; pomagali drugim. Vsi pa si želimo, dabi kmalu prišel tudi čas, ko bodo policisti <strong>za</strong> svoje dobro, požrtvovalnoin iskreno delo tudi pošteno nagrajeni.Mag. Vesna Drolevodja Sektorja <strong>za</strong> odnose z javnostmi Policije3
AKTUALNOVArNOSTMAG. KAROL TURK: “Projekt kaskade je usmerjen k izboljševanjudelovnih procesov in zmanjševanju stroškov dela.”Delo namestnika generalnega direktorja policije poleg namestnicemag. Tatjane Bobnar od 3. maja opravlja dosedanji direktorPolicijske uprave Celje mag. Karol Turk. Med prvimi nalogami, kijih je prevzel ob imenovanju na to pomembno mesto, je izvedbaobsežnejših sprememb organi<strong>za</strong>cije GPU in PU.4letnik LX/št. 2/2012
VArNOSTMed vašimi prvimi izzivi na novemdelovnem mestu je projekt Kaskade.Menite, da je ta nujno potreben?Ugotovitev Vlade Republike Slovenijeje, da smo v državi dosegli kritično točko.Zato so nekateri javnofinančni ukrepi, kise bodo izvajali vse do leta 2015, obvezni.Tudi policija se sooča z visokimi stroškidela, <strong>za</strong>to smo prisiljeni iskati rezerve vsistemu. Poleg optimi<strong>za</strong>cije procesov z vidikastroškov dela je treba upoštevati tudievalvacijsko poročilo, iz katerega izhajajodoločene <strong>za</strong>hteve po sistemskih spremembah.Projekt Kaskade sem prevzel zveliko mero odgovornosti, saj se <strong>za</strong>vedam,da je racionali<strong>za</strong>cija delovnih procesov izjemnoobčutljiva in pomembna naloga, šeposebno takrat, ko ta <strong>za</strong>deva spremembedelovnega okolja, morebitno znižanje dohodkaali pa v skrajnih primerih odpovedpogodbe. Zavedam se, da gre <strong>za</strong> ukrepe, kibodo vplivali na življenje naših <strong>za</strong>poslenih,njihovo izpolnjevanje finančnih obveznosti,življenjski slog – da gre torej <strong>za</strong> naloge,ki jih <strong>za</strong>posleni ne bodo povsem sprejeli,a vsi skupaj se moramo <strong>za</strong>vedati, da je izvedbatakšnega projekta nujna.Kateri so cilji projekta?Projekt Kaskade je usmerjen k prenosudelovnih mest z makroravni namikroraven. Cilj reorgani<strong>za</strong>cije je dosečisodobnejšo, to je vitko, fleksibilno in odzivnopolicijo, ki se bo hitreje prilagajalaspremenjenim varnostnim razmeram. Nata način sledimo razvoju v tujini, saj policijetudi drugod po svetu zmanjšujejo deležsvojega upravnega dela. Želimo zmanjšatizgolj upravni del policije, spremembetorej ne <strong>za</strong>devajo operativnega dela naterenu in policijskih upravah. S projektomželimo doseči desetodstotno zmanjšanještevila <strong>za</strong>sedenih delovnih mest in javnihuslužbencev v tistih <strong>notranje</strong>organi<strong>za</strong>cijskihenotah GPU, v katerih se naloge,pri katerih se uporabljajo policijska pooblastila(90 <strong>za</strong>poslenih), ne opravljajo neposrednoin stalno, enako zmanjšanje, tj.<strong>za</strong> 10 odstotkov, pa želimo doseči tudi vožjih <strong>notranje</strong>-organi<strong>za</strong>cijskih enotah policijskihuprav (90 <strong>za</strong>poslenih).Zaposleni in zunanja javnost smo bili oprojektu že seznanjeni. Kako pomembnapa se vam zdi vključitev sindikatovin <strong>za</strong>poslenih v projekt, še posebnozdaj, ko pričakujemo najobčutljivejšenaloge?Projekt ne more biti uspešen brez komuniciranjaz vsemi <strong>za</strong>interesiranimi javnostmi.Za uspešno izvedbo so v prvi vrstiključni nadrejeni, ki se morajo pogovarjatis svojimi podrejenimi ter ob poznavanju inupoštevanju vseh okoliščin iskati optimalneorgani<strong>za</strong>cijske rešitve. Zelo pomembnaje seveda tudi intenzivna komunikacija zletnik LX/št. 2/2012Mag. Karol Turk, rojen 30. julija1960 v Celju, je svojo poklicnopot v policiji po končani poklicnielektrošoli v Mariboru in šoli <strong>za</strong>miličnike <strong>za</strong>čel leta 1986 kot vodjavarnostnega okoliša na Policijskipostaji Žalec.Leta 1989 je postal komandirPolicijskega oddelka Ljubno obSavinji, leta 1991 napredoval vkomandirja Policijske postajeMozirje na Policijski upravi Celjein bil še isto leto premeščen nadelovno mesto komandirja Policijskepostaje Žalec, kjer je ostaldo leta 1993. Komandir Policijskepostaje Celje je bil do leta 1996,ko je prevzel vodenje Referata <strong>za</strong>operativne <strong>za</strong>deve na tedanjeminšpektoratu policije na celjskipolicijski upravi.Leta 2000 je <strong>za</strong>nekaj mesecev vodil skupino <strong>za</strong>javni red v celjskem Uradu uniformiranepolicije. Istega leta jebil imenovan <strong>za</strong> vodjo Oddelka<strong>za</strong> splošno kriminaliteto oz. sedanjemSektorju kriminalističnepolicije. Leta 2005 je napredovalv vodjo Sektorja uniformiranepolicije na PU Celje.Po končani Višji šoli <strong>za</strong> <strong>notranje</strong><strong>za</strong>deve je leta 1999 diplomiralna Visoki upravni šoli v Ljubljani,magistrski študij pa je nadaljevalna Fakulteti <strong>za</strong> podiplomske državnein evropske študije.Leta 2007 je postal direktor Policijskeuprave Maribor, s 1. majem2009 pa je prevzel vodenje Policijskeuprave Celje.obema policijskima sindikatoma. Trudilise bomo, da ju bomo tudi v prihodnjeseznanjali s potekom projekta, predvsempa jasno odgovarjali na njihove morebitnepomisleke. Seveda ne gre pričakovati, dabosta sindikata v celoti podpirala projektKaskade, a z intenzivno komunikacijo innjuno vključitvijo v proces verjamemo, dabosta razumela nujnost izvedbe nekaterihracionali<strong>za</strong>cijskih ukrepov. O naših korakihbomo seveda sproti obveščali notranjojavnost: na intranetu, z depešami, seznanjanjemvodij s konkretnimi informacijami,srečanji <strong>za</strong>poslenih z vodstvom pa tuditakole – s pomočjo <strong>revije</strong> <strong>Varnost</strong>.Kaj se bo zgodilo s presežnimi javnimiuslužbenci?Poudariti moram, da bo pri načrtovanihspremembah projektna skupinaizhajala iz določb Zakona o javnih uslužbencih,Zakona o delovnih razmerah inAKTUALNOKolektivne pogodbe <strong>za</strong> negospodarskedejavnost v Republiki Sloveniji. Spremembebodo pripravljene šele na podlagipoglobljene analize in obsežnihstrokovnih opravil, ki <strong>za</strong>jemajo kar 118nalog. Projektna skupina je tako že analiziralaključne dejavnike organi<strong>za</strong>cije inna tej podlagi določila optimalno in minimalnoštevilo izvajalcev. Sledita pripravain izvedba pravnega postopka, kar meddrugim pomeni, da bodo pripravljenespremembe akta o notranji organi<strong>za</strong>ciji insistemati<strong>za</strong>ciji, nato pa bosta oba policijskasindikata seznanjena z obrazloženimpredlogom organi<strong>za</strong>cijskih sprememb inusklajevanja. Pri pripravi programa razreševanjapresežnih delavcev bo projektnaskupina iskala možnosti <strong>za</strong> nadaljevanjenjihove <strong>za</strong>poslitve v spremenjenih razmerahkot tudi ukrepe <strong>za</strong> omilitev škodljivihposledic prenehanja delovnega mesta.Po potrditvi programa razreševanjapresežnih delavcev se bo <strong>za</strong>čela pripravanovih pogodb: presežnim uslužbencembodo ponujene prerazporeditve v operativneenote na regionalni in lokalni ravnipolicije (razen nekaj javnim uslužbencemUKP, ki bodo prerazporejeni v NPU), če patega ne bi sprejeli, bo sledila odpoved pogodbo <strong>za</strong>poslitvi. Število sistematiziranihdelovnih mest v GPU se bo s 1652 delovnihmest predvidoma zmanjšalo na okoli1420 delovnih mest, od katerih jih bo <strong>za</strong>sedenihokoli 1380. Ključno je seveda, daodpuščanja, kot se ta dogajajo v realnemsektorju, ne bo in da bomo reorgani<strong>za</strong>cijoizpeljali s prerazporeditvami.Eden od ključnih pomislekov, ki sta gaizrazila policijska sindikata, je bil, daso se v javnem sektorju praviloma vsereorgani<strong>za</strong>cije dogajale le v policiji,opozorili so tudi na upoštevanje pravicvseh kategorij <strong>za</strong>ščitenih delavcev, naposledice reorgani<strong>za</strong>cije na socialni indelovnopravni status <strong>za</strong>poslenih pa tudina povečano upokojevanje delavcev,ki slabi operativo.Minister <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve dr. VinkoGorenak je <strong>za</strong>gotovil, da se bo reorgani<strong>za</strong>cijav policiji <strong>za</strong>čela le, če bodo odločitev<strong>za</strong> to sprejeli tudi drugi državni organi.Morate pa vedeti, da je policija v teh kriznihčasih v vsakem primeru prisiljenaiskati <strong>notranje</strong> organi<strong>za</strong>cijske in finančnerezerve.Sicer pa se je izvedbeni del projektaKaskade prestavil do sprejetja Zakona ouravnoteženju javnih financ, ki predvidevaupokojevanje. Ko pa bo jasno, koliko<strong>za</strong>poslenih, ki izpolnjujejo pogoje <strong>za</strong> upokojitev,ostaja na delovnem mestu, bomo sprojektom šli naprej.Besedilo in foto: Anita Kovačič, Sektor <strong>za</strong> odnosez javnostmi SGDP GPU5
AKTUALNOVArNOSTSodelovanje s sindikatoma in stanovskimi združenji –pridobitev ali izguba časa?Sindikalna dejavnost se je zgodovinsko oblikovala kot posledica boja <strong>za</strong> pravice delavcev pred izkoriščanjem delodajalcev.Če izhajamo iz slovenske <strong>za</strong>konske ureditve, lahko ugotovimo, da je sindikalno združevanje opredeljeno žev ustavi.Konkretno sodelovanje s sindikatiin varovanje sindikalne dejavnosti oziromasindikalnih <strong>za</strong>upnikov urejajo Zakono delovnih razmerjih, Zakon o javnihuslužbencih, Zakon o policiji (načinsprejetja splošnih aktov in nastavek <strong>za</strong>podrobnejšo ureditev s pogodbo) inkolektivne pogodbe.Kot pooblaščenec ministra in generalnegadirektorja policije <strong>za</strong> stike ssindikatoma se pogosto znajdem v precepuin iskanju srednje poti, da bi lahkosprejeli najboljšo rešitev <strong>za</strong> policiste.Pogosto sem potisnjen v vlogo mediatorja,posrednika med togimi in trdimistališči posamezne strokovne službe,ki noče spremeniti ustaljenega načinadela, in nemalokrat tudi skrajnimi stališčisindikalnih predstavnikov. Policijskivodje me pogosto vprašajo: »Kdo vodipolicijo, mi ali sindikati?« Čeprav imajoodgovor na dlani in je z vidika <strong>za</strong>konskeureditve to popolnoma jasno (kdo vodiin je odgovoren <strong>za</strong> vodenje posameznepolicijske enote, določa <strong>za</strong>kon), je trebaob »krmarjenju« vedno upoštevati tudi»moč in smer vetra«, da lahko dosežemo<strong>za</strong>stavljeni cilj. Policijski vodje (navseh ravneh) so torej dolžni obravnavatiin preučiti predloge sindikata, končnaodločitev pa je odgovornost vodje.Ob empatiji do sindikalnega pri<strong>za</strong>devanja<strong>za</strong> izboljšanje stanja na področjupravic in statusa uslužbencevpa ne moremo mimo realnega stanjav policiji ali državi, <strong>za</strong>to je treba obposameznih nerealnih <strong>za</strong>htevah jasnoin odločno postaviti mejo sindikalnim<strong>za</strong>htevam, pri čemer pa so sindikalni<strong>za</strong>upniki močno v prednosti, saj lahko(enostransko ali <strong>za</strong>vajajoče) javno izpostavljajoprobleme ali celo posameznepolicijske vodje, pri čemer to razumejokot način sindikalnega boja. Ob takihdogodkih odločno protestiramo ali celo<strong>za</strong>htevamo, da se sindikat do ravnanjasindikalnega <strong>za</strong>upnika opredeli, sajmenimo, da gre <strong>za</strong> ravnanje v nasprotjus pogodbenimi določili. V enem primerusmo oblikovali celo komisijo <strong>za</strong> pomiritev.Na podlagi navedenega primerasmo potem sprejeli sicer neformalnopravilo, da se <strong>za</strong>deve javno ali medijskoproblematizirajo, šele ko so izčrpanedruge možnosti <strong>za</strong> ureditev stanja.Kljub posameznim izpadom na eni alidrugi strani lahko rečem, da je sodelovanjes sindikalnimi predstavniki na visokiravni, kar se je poka<strong>za</strong>lo tudi medstavko leta 2010, pri pripravi policijske<strong>za</strong>konodaje in med letošnjo stavko.Sodelovanje s sindikatom v<strong>za</strong>meveliko delovnega časa, saj med reševanjemdoločenih težav ves čas komuniciramo.Že samo pisna korespondencas sindikatoma je obsežna, saj sem vštirih mesecih vknjižil več kot 200 do-6letnik LX/št. 2/2012
VArNOSTAKTUALNOkumentov (vprašanj, odgovorov, pojasnil,obvestil itd). Pogosto priprava posameznegaodgovora <strong>za</strong>hteva vključevanjerazličnih služb ministrstva ali policije (npr.pri kadrovskih, organi<strong>za</strong>cijskih, logističnih,finančnih vprašanjih itd.), <strong>za</strong>to je treba posamezneodgovore uskladiti in jih odobritipri vodstvu ministrstva in policije. Neposrednakomunikacija tako z uslužbenci ministrstvain policije ter ustrezna odzivnostodgovornih služb sta predpogoja <strong>za</strong> učinkovitdialog s sindikatoma.Poleg sindikatov imamo v Zakonu opoliciji opredeljeno tudi sodelovanje sstanovskimi združenji. Sklenjene imamopogodbe o medsebojnem sodelovanjus Združenjem Sever, Zvezo društev upokojenihdelavcev MNZ, IPA, Združenjempolicijskih šefov in Društvom kriminalistovSlovenije. Vse pogodbe so sklenjene<strong>za</strong>radi krepitve in poglobitve sodelovanjamed policijo in posameznim združenjemna skupnih interesnih področjih. Vse pogodbedoločajo tudi podobne materialnepogoje <strong>za</strong> delo združenj in so objavljenena intranetu v rubriki internih aktov, pričemer je treba poudariti, da ne gre <strong>za</strong> financiranjezdruženj, temveč omogočanjeuporabe sredstev, ki jih ima policija navoljo (npr. pisarne, sejne sobe,možnost objave obvestil na intranetuitd.).Pri nas na nekaterih drugihministrstvih že znajo ceniti inskrbeti <strong>za</strong> promocijo veteranskihzdruženj, širjenje in ohranjanjezgodovinskega spomina, umestitevzgodovine osamosvajanja indomovinske vzgoje v učne programe– podobno kot drugje posvetu, kjer je to že dolgotrajnatradicija. V policiji pa <strong>za</strong> to nikolinismo imeli pretiranega posluha,<strong>za</strong>to je pri<strong>za</strong>devanje ZdruženjaSever v tem kontekstu nujno inizredno pomembno. Prav takoje še veliko odprtega prostora <strong>za</strong>vključevanje stanovskih združenj(od združenja šefov, društva kriminalistovdo upokojenih delavcev)v delovanje policije.Z Združenjem Sever sodelujemopri organi<strong>za</strong>ciji različnih projektov(proslave, razstave, športneaktivnosti itd.). Pričakujemo,da bomo letos z Zvezo upokojenihdelavcev MNZ končno uspelirešiti dolgoletna pri<strong>za</strong>devanja, dabodo upokojeni delavci pri plačiluletovanja obravnavani kot delavcipolicije, saj se vsi, ki že daljčasa delamo v policiji, spominjamo,da smo se odrekali plačam inregresu <strong>za</strong> opremljanje in nakuppočitniških objektov.Sodelovanje s sindikatomain stanovskimi združenjije le ena od prednostnihnalog, s katerimi seukvarjamo v Službi generalnegadirektorja policije.Vsekakor pa menim, da tadejavnost ni sama sebi namen,temveč prispeva k širitviobzorij, novim razmislekom,ocenjevanju, vrednotenjuin <strong>za</strong>vzemanju<strong>za</strong> drugačna, nova stališčado nekaterih vprašanj, dokaterih se moramo v dinamičniin čedalje hitrejespreminjajoči se družbiprej ali slej opredeliti.Besedilo: Srečko Jarc,namestnik vodje Službe generalnegadirektorja policije GPUFoto: Anita Kovačič, Sektor <strong>za</strong> odnosez javnostmi SGDP GPUletnik LX/št. 2/20127
AKTUALNOVArNOSTdobri rezultati posledica srčneGa dela policistov,ki so že zdavnaj presegli pričakovane normeKakor je ob predstavitvi rezultatov dela policijev lanskem letu dejal generalni direktor policijeJanko Goršek, je letno poročilo le zbirka statističnihpodatkov, <strong>za</strong> katerimi se skrivajo številne konkretnezgodbe ljudi, ki jim je policija pomagala ali ki sose znašli v policijskih postopkih. »Glede na velikkadrovski primanjkljaj v policiji lahko suvereno<strong>za</strong>trdim, da so tako dobri rezultati posledica <strong>za</strong>ressrčnega dela policistk in policistov, ki so že zdavnajpresegli pričakovane norme,« je dejal Goršek.8letnik LX/št. 2/2012
AKTUALNOVArNOSTCilj prometne policije tudi v prihodnjeostaja ta, da s svojimi dejavnostmivpliva na zmanjšanje številahudih prometnih nesreč in ublažitevnjihovih posledic. Leta 2000 je bil ciljEU v desetih letih prepoloviti številosmrtnih žrtev. Takrat se nam je tozdelo nemogoče, a je Slovenija v temvendarle uspela. Cilj držav EU ostajaenak: v naslednjih desetih letih prepolovitištevilo smrtnih žrtev (predvsemz ukrepi na področju varnosti vozil terz boljšim usposabljanjem udeležencevin strožjim uveljavljanjem pravil).10letnik LX/št. 2/2012
AKTUALNOVArNOSTVIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM POLICISTV Uradnem listu Republike Slovenije jebila 23. januarja objavljena Odredba osprejemu višješolskega študijskega programaPolicist.Izobraževanje v policiji se je v preteklostiuspešno prilagajalo potrebam časa in družbe.Srednješolski izobraževalni program <strong>za</strong>policiste je pomenil stabilen izobraževalnisistem in <strong>za</strong> tiste čase visok izobrazbeni standard,primerljiv s poklici v vzgoji in izobraževanju,zdravstvenem varstvu, administracijiin drugimi poklici v javni upravi.Družbene spremembe, spremembe v izobrazbeniravni prebivalstva v Sloveniji, šebolj pa <strong>za</strong>hteve poklica, znanja, veščine inkompetence, ki jih danes potrebuje policist,presegajo nivo srednješolske izobrazbe. Dualnostprograma višje policijske šole, ki skrbi<strong>za</strong> ustrezno razmerje med teorijo in prakso,se je sicer poka<strong>za</strong>la kot dober način izobraževanja<strong>za</strong> potrebe policije, vendar daje prenizkostopnjo izobrazbe <strong>za</strong> razvoj starešinskegakadra. To je povzročilo, da so posamezniki izpolicijskih vrst bolj ali manj uspešno iskaliustrezna znanja drugje. Ta pojav je delno <strong>za</strong>polnilvrzeli oziroma pomanjkljivosti v sistemuizobraževanja policije, ni pa <strong>za</strong>gotavljalkakovostne poklicne oziroma profesionalnein kompetenčne rasti ter razvoja.Policijsko izobraževanje v Evropski uniji(EU) se danes prilagaja bolonjskemu procesuin postaja javno. Z uveljavitvijo Lizbonskepogodbe in s Stockholmskim programomse uvaja postopek »evropei<strong>za</strong>cije« policije.Za enakopravno sodelovanje v tem procesumoramo tudi v Sloveniji <strong>za</strong>gotoviti primerljivsistem izobraževanja policistov.Zaradi navedenega in ugotovljenih potrebje bil v ministrstvu <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>devesprožen proces revizije in evalvacije obstoječegasistema ter programov, primerjalnipregled evropskih sistemov izobraževanja inpodročne <strong>za</strong>konodaje. V juliju 2009 je bila ssklepom ministrice imenovana delovna skupina<strong>za</strong> projekt Sistemske rešitve na področjuizobraževanja, usposabljanja in raziskovalnedejavnosti. 112letnik LX/št. 2/2012
VArNOSTAKTUALNOletnik LX/št. 2/201213
AKTUALNOKljučne ugotovitve delovne skupine so bile:— Izobrazbena raven prebivalstva v Sloveniji se spreminja,demografske napovedi niso ugodne. Mladi ljudje se <strong>za</strong>poklicno kariero odločajo na podlagi študijskih možnosti,česar obstoječi policijski izobraževalni sistem ne omogoča.Izobrazbena struktura kandidatov, ki se vpisujejo danes, tonavedbo potrjuje, saj se <strong>za</strong> vpis odloča približno dve tretjinitakšnih, ki so svojo prvo izbiro že opravili ali študirajo.— Možnost prve izbire in odločitve <strong>za</strong> policijski poklic po srednjišoli bo privabila boljši kader, predvsem pa mlade ljudi,<strong>za</strong> katere se bodo v prihodnje borili tudi drugi poklici.— Primerjalni pregled policijskih izobraževalnih sistemov vEvropi kaže, da se vedno več policij odloča <strong>za</strong> javne izobraževalneprograme in tudi v državah, kjer takšne odločitveše niso sprejeli, je policijska izobrazba interno priznana kotvišja od srednješolske. 2Nova medresorska delovna skupina je na podlagi ugotovitevpripravila predlog sklepov, ki jih je v maju 2011 sprejelkolegij ministrice <strong>za</strong> področje policije:1. Osnovno izobraževanje <strong>za</strong> poklic Policist se preoblikuje vvišje strokovno izobraževanje.2. V sodelovanju z izobraževalnimi institucijami, ki posredujejopolicijskemu poklicu komplementarna znanja, sepripravi dogovor o sodelovanju, ki bo omogočal prehoddiplomantov policijske šole v 3. letnik in bo <strong>za</strong>gotavljal izobrazboter funkcionalna znanja <strong>za</strong> policijski menedžmentin delovna mesta, kjer se <strong>za</strong>htevajo specialistična znanja(menedžment, pravo, ekonomija, varnostne vede …).3. Programi izpopolnjevanja in usposabljanja se prenovijo <strong>za</strong>razvoj kariere v smislu vseživljenjskega učenja.4. Vzpostavitev in razvoj raziskovalnega dela na področjih, kiso pomembna <strong>za</strong> policijsko delo.14Sodelovanje z zunanjimi institucijamiStruktura policijskega izobraževanja in usposabljanjav prihodnjeŠtudijski program na zunanji fakulteti(prehod v 3. letnik)Programi strokovnegaizpopolnjevanja inusposabljanja <strong>za</strong> delo inrazvoj kariereDelo,izkušnjeV i š j a š o l aosnovni študijski program – policist(120 ECTS)Prvi vstop v sistem –selekcijski postopekKriteriji inmerila <strong>za</strong>dokončanještudijaOsnovno izobraževanje <strong>za</strong> poklic policist se preoblikuje vvišje strokovno izobraževanjeDosedanji izobraževalni program Policist je delno že vsebovalelemente višješolskega izobraževanja. Strokovne kompetence,kot so opredeljene v profilu poklica, so v veliki meriže <strong>za</strong>jete v obstoječem programu.Okoliščine policijskega dela pa se spreminjajo, delo je vedno<strong>za</strong>htevnejše, novi trendi v kriminaliteti <strong>za</strong>htevajo od policijevedno več znanja, veščin in nove metode dela. Zahteve inpričakovanja javnosti so vedno večje in glasnejše. Izobrazbenastruktura prebivalstva, s katerim in <strong>za</strong> katerega delajo polici-VArNOSTje, se spreminja, je vedno višja, kar tudi od policistov <strong>za</strong>htevavedno več znanja. Ključna dela, ki jih opravljajo policisti, <strong>za</strong>htevajousposobljenost <strong>za</strong> samostojno reševanje <strong>za</strong>htevnejšihdel in nalog ter prevzemanje odgovornosti <strong>za</strong> opravljeno individualnodelo in delo v skupini. Delo opravljajo v kompleksnihin heterogenih situacijah, kar <strong>za</strong>hteva znanja in spretnosti, kipresegajo nivo srednješolske izobrazbe. To pa predstavlja značilnostiopisnikov, ki definirajo učne izide na višji ravni <strong>za</strong>htevnostiv skladu s šolsko <strong>za</strong>konodajo.Na podlagi teh ugotovitev je bil v sodelovanju s CentromRepublike Slovenije <strong>za</strong> poklicno izobraževanje (CPI) pripravljenpoklicni standard policist/policistka na VI. ravni <strong>za</strong>htevnosti.Standard je nastal na podlagi naročila ministrstva <strong>za</strong> <strong>notranje</strong><strong>za</strong>deve <strong>za</strong> dvig ravni <strong>za</strong>htevnosti. Sprejet je bil 10. 11. 2011 naStrokovnem svetu Republike Slovenije <strong>za</strong> poklicno in strokovnoizobraževanje in je že objavljen v bazi poklicnih standardovv Nacionalnem informacijskem središču spletne strani CPI. Prioblikovanju poklicnega standarda so tvorno sodelovali tudipredstavniki obeh sindikatov in Urada <strong>za</strong> upravljanje s človeškimiviri (UUČV).Sprejet poklicni standard je bil podlaga <strong>za</strong> pripravo višješolskegaštudijskega programa Policist. Pri pripravi programasmo gradili na že obstoječem izobraževalnem programu Policistin ga nadgradili s tistimi znanji in veščinami, ki omogočajovedno kompleksnejšo policijsko dejavnost.Pri pripravi programa so, poleg članov delovne podskupine(predstavniki policijske akademije, uprave kriminalističnepolicije, uprave uniformirane policije, policijskih uprav in ministrstva<strong>za</strong> visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter predstavnikfakultete <strong>za</strong> varnostne vede), sodelovali tudi predstavnikiministrstva <strong>za</strong> šolstvo in šport, ki so predstavili svoje predlogein usmeritve <strong>za</strong> pripravo programa. CPI je pripravljen programposredoval v sprejetju Strokovnemu svetu Republike Slovenije<strong>za</strong> poklicno in strokovno izobraževanje z mnenjem, da jeustrezno pripravljen. Strokovni svet Republike Slovenije <strong>za</strong> poklicnoin strokovno izobraževanje je na svoji seji 10. 11. 2011obravnaval predlog programa in sprejel sklep, da se sprejmeter predlaga ministru <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve v sprejetje.Minister <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve je na predlog strokovnega svetaizdal Odredbo o sprejemu višješolskega študijskega programaPolicist (Uradni list RS, št. 5/2012, 23. 1. 2012). Z odredbo,ki je <strong>za</strong>čela veljati v <strong>za</strong>četku februarja 2012, je prenehal veljatiPravilnik o izobraževalnem programu <strong>za</strong> odrasle <strong>za</strong> pridobitevsrednje strokovne izobrazbe Policist. Program je objavljen vbazi novih in prenovljenih študijskih ter izobraževalnih programovspletne strani CPI.O programuVišješolski študijski program Policist vsebuje elemente višješolskegaizobraževanja kot izrazito praktično usmerjenegaštudija, ki temelji na usklajenih in jasno definiranih potrebahdelodajalca – policije. Gre <strong>za</strong> tesno pove<strong>za</strong>nost teoretičnegadela izobraževanja s praktičnim delom v enotah, naravnanostje usmerjena v izobraževanje <strong>za</strong> delo. Program je izrazito poklicnonaravnan. Kar 40 odstotkov programa je namenjenegapraktičnemu usposabljanju v enotah. Zasnovan je modularno.Modul je programska enota izobraževalnih programov poklicnegain strokovnega izobraževanja, v katerih se strokovno-teoretičnaznanja, praktične veščine, splošna znanja in kompetencepovezujejo v <strong>za</strong>okroženo celoto ciljev in vsebin. Moduliso opredeljeni na podlagi analize poklicnega standarda, ključnih,generičnih in poklicnospecifičnih kompetenc.S spremenjenim načinom izobraževanja, ki v ospredje postavljaštudenta, se prenaša več odgovornosti <strong>za</strong> lastni učniproces na študenta, kar hkrati vzpodbuja sposobnosti <strong>za</strong> vseživljenjskoučenje.letnik LX/št. 2/2012
AKTUALNOModulPolicija v državi in družbiPoslovno sporazumevanjePolicijska pooblastilaTemelji prekrškovnega pravaKriminalistika s kazenskimpravomPraktični postopki in veščinePrekrškovno materialnopravoPreiskovanje kaznivih dejanjOrgani<strong>za</strong>cija in vodenjepostopkovPredmet ali druge sestavinePolicija v družbi, Etika in človekove pravice, Uvod v pravoPsihologija in komunikacija, Poslovno sporazumevanje v tujemjeziku, Varovanje podatkov in informacijska tehnologijaPolicijska pooblastila s praktičnim postopkom, Policijska uporababorilnih veščin in psihofizična priprava, Policijska taktika inoborožitevPostopek o prekrških, <strong>Varnost</strong> cestnega prometa, Tujci inmednarodna <strong>za</strong>ščitaOsnove kriminalistike, Kazensko materialno pravoPolicijska pooblastila s praktičnim postopkom, Policijska uporababorilnih veščin in psihofizična priprava, Policijska taktika inoborožitevSplošne policijske naloge, Postopki v cestnem prometu,Nadzor državne meje in mednarodno policijsko sodelovanjeKriminalistika, Kazensko procesno pravoVodenje in odločanje, Komunikacijske veščine in jezikovnakultura, Policijski informacijsko-komunikacijski sistemVArNOSTmije pri prenovi študijskega programa<strong>Varnost</strong> in policijsko delo. Sodelovanjebo diplomantom višje policijskešole omogočilo ustrezen prehodv 3. letnik 1. stopnje visokošolskegaštudija na FVV in pridobitev znanj,potrebnih <strong>za</strong> policijski menedžmentin delovna mesta, kjer se <strong>za</strong>htevajospecialistična znanja.Usposabljanje inizpopolnjevanjeV policijski akademiji bo v okviruprojekta opravljena revizija programovusposabljanj in izpopolnjevanj.Definirani bodo tisti programi, kiso potrebni <strong>za</strong> prevzem specifičnihspecialističnih nalog kot nadgradnjeosnovnemu izobraževanju in razvojkariere v smislu vseživljenjskega učenja.Policijska akademija bo skrbela <strong>za</strong>razvoj programov e-učenja in ostaleoblike sprotnega usposabljanja. Kerbo mentorstvo v novem programupredstavljalo pomemben del učneganačrta, bomo celovito preoblikovaliprogram usposabljanja <strong>za</strong> mentorje,ki bo <strong>za</strong>gotavljal njihovo usposobljenev policijskih enotah, prav tako pabomo tudi del pedagoškega kadra vakademiji pripravili <strong>za</strong> izvajanje praktičnegadela študijskega programa vpolicijskih enotah.Raziskovalna dejavnostKot temelj <strong>za</strong> razvojno načrtovanjeizobraževanja in usposabljanja vpoliciji bo delovna podskupina pripravilaizhodišča <strong>za</strong> vzpostavitev inrazvoj raziskovalnega dela na področjih,ki so pomembna <strong>za</strong> policijskodelo (policijsko delo z vidika družbenein vedenjske perspektive, <strong>za</strong>tiranjekriminala, kriminalne preventive, izvajanjesplošnih policijskih nalog, policijskeorganiziranosti in policijskegamenedžmenta). V izhodiščih bo opredeljenotudi povezovanje z domačimznanstvenim okoljem izven policije(fakulteta <strong>za</strong> varnostne vede, inštitut<strong>za</strong> kriminologijo ter drugi organi ininstitucije na področju <strong>notranje</strong> varnosti)in mednarodnim raziskovalnimokoljem (CEPOL, raziskovalne institucijev policijah ali izven njih, predvsemv državah EU). 3Besedilo: Simona Meglič,pomočnica ravnatelja Višje policijske šole, PAFoto: Sektor <strong>za</strong> odnose z javnostmi SGDP GPUOPOMBE1Iz Sklepnega poročila o delu medresorske delovneskupine, maj 2010.2Iz Sklepnega poročila o delu medresorske delovneskupine, maj 2010.3Akcijski načrt delovne podskupine <strong>za</strong> raziskovalnodejavnost v policiji , december 2011.16letnik LX/št. 2/2012
VArNOSTAKTUALNODOBRE PRAKSE V POLICIJITudi v preteklem letu smo izbrali dobre prakse v policiji. Do roka je prispelo sedem prijav.Št. Naslov Pošiljatelj/prijavitelj1. Projekt Na<strong>za</strong>j k ljudemAvtorja: Drago Ribaš, Brano Vukan2. Policisti kot oškodovanci in stranke v postopkih pred sodišči – primer PU MariborAvtor: Tomaž Urleb3. Delovna skupina <strong>za</strong> preiskavo kaznivih dejanj, pove<strong>za</strong>nih z ulično preprodajo prepovedanih drogAvtorja: Damir Ivančić, Darko Žabkar4. Projekt Centralni prekrškovni organAvtorji: Drago Ribaš, Slavko Škerlak, mag. Srečko Šteiner, mag. Robert Špilak5. Opomnik <strong>za</strong> delo OKC in dežurnih na PPAvtorji: Božidar Pezdevšek, Boštjan Žaberl, Renato Kropec6. Portal PorlisAvtor: Miran KondričSodelovala: Igor Škul, PMP Obrežje PU Novo mesto, Robert Djuras, UIT GPU7. Izboljšanje varnostne problematike na stezi <strong>za</strong> pešce in kolesarje – prometni znak »Pravilno gibanje postezi <strong>za</strong> pešce in kolesarje«Avtor: Robert KovačičPU Murska SobotaDrago Ribaš, direktorPU MariborDanijel Lorbek, direktorPU Murska SobotaDamir Ivančič, vodja sektorjaPU Murska SobotaDrago Ribaš, direktorPU Celjemag. Karol Turk, direktorUUPMelita Močnik, vodja sektorjaPP Slovenj GradecIztok Mori, komandirIzbor poteka na podlagi ocenjevanja učinkov in koristi, kise dosežejo z uveljavitvijo dobre prakse. Skoraj enakovredenrezultat sta dosegli prvi dve izbrani dobri praksi. Prva,Portal Porlis, izstopa po uporabni vrednosti <strong>za</strong> končnegauporabnika policista. Druga, prometni znak, pa po izvirnostiideje in uspešni uveljavitvi v občini. Na kratko jihopišimo, vse pa so predstavljene tudi na intranetu v zbirkiDobre prakse in OAO.1. PORTAL PORLISZ zlorabo identifikacijskihin potovalnih dokumentov sesrečujemo vsakodnevno. Krajaidentitete je ena od največjih težavglobaliziranega sveta. V medijihste gotovo <strong>za</strong>sledili zgodbeo goljufijah, ki so jih storili neznanci,ki so od bank ali drugihustanov pridobili denar tako, da so prevzeli identiteto osebeali celo prodali njeno nepremičnino. Policisti se z dokumentisrečujemo vsakodnevno in ugotavljanje identitete jeprvo opravilo policista. V današnjih časih, ko so migraciještevilčne, je nujno, da policist ali kriminalist pride do ustreznegavzorca tujega dokumenta in pridobi podatke o možnosti<strong>za</strong> preverjanje <strong>za</strong>ščite dokumentov. Odgovor na te<strong>za</strong>hteve je Portal Porlis. Pri takšnih rešitvah ni pomembna le<strong>za</strong>četna postavitev, temveč tudi nadaljnje vzdrževanje sistema.Ključno je, da se zbirke nadgrajujejo in da se na vsehravneh dodajajo novi podatki, kar <strong>za</strong>hteva več dela kot <strong>za</strong>gonsistema. Pohvaliti gre učinkovitost in odzivnost avtorjaKondriča in njegovih sodelavcev pri posodabljanju zbirk,letnik LX/št. 2/2012Avtor: Miran KondričSodelovala: Igor Škul s PMPObrežje, PU Novo mesto, inRobert Djuras, UIT GPUdodajanju podatkov in uvajanju dodatnih aplikacij glede nazunanje predloge.Spletna zbirka Porlis je sodobna in ekonomična rešitevzbiranja podatkov in obveščanja <strong>za</strong>poslenih o potovalnihdokumentih in drugih listinah. Poleg prihranka stroškovfizičnega obveščanja, se tako prihrani tudi veliko časaosebam, vpletenim v te postopke. Uporabnikom zbirkese bistveno skrajša čas iskanja podatkov in izboljša učinkovitostdela na tem področju, <strong>za</strong>radi posodobitev pa seizboljša kakovost dela. Rešitev je preprosta, povzema velikopodatkov iz različnih virov, ki jih ne predeluje, temvečvečinoma objavi nespremenjene, kar ob majhni <strong>za</strong>sedbiomogoča veliko učinkovitost. Zaradi dostopnosti na internetnemportalu policije jo lahko uporabljamo vsi.Portal Porlis je preprosto in uporabno orodje <strong>za</strong> prepoznavanjeponarejenih listin. Redno ga uporabljajo celo naOddelku <strong>za</strong> preiskave dokumentov Nacionalnega forenzičnegalaboratorija, po odzivu na oddelkih kriminalistične tehnikein na policijskih postajah pa lahko ocenimo, da se je tuditu hitro uveljavil. Glede na navedeno ocenjujemo, da je zbirkaPorlis nedvomno vzorčni primer dobre prakse v policiji.2. IZBOLJŠANJE VARNOSTNE PROBLEMATIKE NA STEZIZA PEŠCE IN KOLESARJE – PROMETNI ZNAK »PRAVILNOGIBANJE PO STEZI ZA PEŠCE IN KOLESARJE«Avtor: Robert Kovačič,PU Slovenj GradecZanimivo je bilo prebrati žeuvod avtorja Roberta Kovačiča.Naj ga na kratko pov<strong>za</strong>mem. Koloje nastalo v davnini in mnogimenijo, da gre <strong>za</strong> največji izumčloveštva. Leta 1690 je FrancozComte de Sivrac iznašel dvokolesnoprevozno sredstvo, ki ga17
AKTUALNOje poimenoval »celerifere« (slovensko »hitroidoči«). Odtakrat ta genialni izum vzpodbuja mnoge širom sveta knjegovemu razvoju in iskanju novih možnosti uporabe.Kolo je skozi zgodovino mnogim postalo strast in način življenja.Brez kolesa si ne moremo predstavljati nobenegaotroštva. Verjetno ni nikogar, ki se ne bi z nasmehom naustih spominjal dni, preživetih na kolesu v družbi prijateljev.Zaradi vse večjega števila kolesarjev, vedno več kilometrovzgrajenih kolesarskih poti in stez <strong>za</strong> pešce in kolesarjepa se varnost teh udeležencev iz leta v leto slabša.In avtor je znal izoblikovati izvirno rešitev, ki omogočavečjo varnost »hitroidočim« in pešcem. Pri našem delunajprej trčimo na <strong>za</strong>konske ovire in tudi te je znal z rešitvijoodpraviti. Pravilnik o prometni signali<strong>za</strong>ciji in prometniopremi na javnih cestah ne določa znaka, ki bi opo<strong>za</strong>rjalna pravilno gibanje udeležencev po stezi <strong>za</strong> pešce in kolesarje.Prav tako ni znaka, ki bi določal omejitev hitrosti nastezi, saj prometnega znaka <strong>za</strong> omejitev hitrosti 25 km/hni v pravilniku. Zakon o pravilih cestnega prometa tudine določa hitrosti na kolesarskih ste<strong>za</strong>h oz. ste<strong>za</strong>h <strong>za</strong> pešcein kolesarje, kljub temu da ta <strong>za</strong>kon v 13. točki prvegaodstavka 3. člena določa, da je kolo enosledno ali dvoslednovozilo z najmanj dvema kolesoma, ki ga poganjavoznik z lastno močjo ali s pomočjo pomožnega motorja,s katerim lahko doseže hitrost največ 25 km/h. V Zakonuo varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/1998)pa je bilo s splošnim predpisom določeno, da je največjadovoljena hitrost na kolesarskih poteh in ste<strong>za</strong>h 25 km/h.Menimo, da je zelo pomembno, da se predvsem kolesarji<strong>za</strong>vedajo in spoznajo, da je prevelika hitrost na takšnihste<strong>za</strong>h lahko usodna, saj drugi udeleženci na stezi gledena to, da je tam prepovedana vožnja z motornimi vozili,ne pričakujejo nevarnosti, ki jo lahko povzroči prevelikahitrost. Ravno <strong>za</strong>to so se na Mestni občini Slovenj Gradectudi odločili, da omejijo hitrosti na ste<strong>za</strong>h v občini na 25km/h.Prometni znak »pravilno gibanje po stezi <strong>za</strong> pešce inkolesarje« je PP Slovenj Gradec dne 13. 10. 2011 poslalatudi na <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> promet, Direktorat <strong>za</strong> ceste. Predlagaliso jim, da ga uvrstijo v Pravilnik o prometni signali<strong>za</strong>cijiin prometni opremi na javnih cestah, vendar odgovoraše niso prejeli.Pomemben je tudi celovit pristop pri uvedbi znaka, odizdelave zloženke, izvedbe preventivne prireditve, postavitveosmih znakov. Finančno je dejavnosti podprl Svet <strong>za</strong>preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občineSlovenj Gradec. Zanimanje <strong>za</strong> postavitev znakov kaže svet<strong>za</strong> preventivo tudi v sosednji občini Mislinja.Na koncu lahko <strong>za</strong>pišem, da se tako uresničuje vizijapolicije »Skupaj <strong>za</strong> večjo varnost«.3. OPOMNIK ZA DELO OKC IN DEŽURNIH NA PPAvtorji: Božidar Pezdevšek (nafotografiji), Boštjan Žaberl inRenato Kropec, PU CeljePrijavitelj: mag. Karol Turk,direktor PU CeljeVArNOSToperaterjem v izmeni OKC pri delu ob sprejemu klicev,napotitvah in pri obveščanju pristojnih subjektov v policijiin izven nje. Ker gre <strong>za</strong> materijo, ki je zelo obsežna, seje s to nalogo odlašalo kar nekaj časa. Ni enostavno pripravitiopomnika, ki bi vodil policista od sprejema prijavena 113 skozi delo na operativno-komunikacijskem centrudo <strong>za</strong>ključka, in to <strong>za</strong> posamezno vrsto dogodka. Sevedatak opomnik koristi tistim, ki delajo z uporabniki številke113. Tistim z dolgoletnimi izkušnjami pa pomaga, da vnaglici ne po<strong>za</strong>bijo na kakšno nalogo ali aktivnost. OKCje stičišče vseh informacij in prijav dogodkov, kjer je potrebnoizvesti prve nujne ukrepe, ki se nanašajo na vsapodročja dela v policiji, <strong>za</strong>to je težko pričakovati stoodstotnopoznavanje vseh področji dela v policiji. Ko nekdonujno potrebuje pomoč policije, pokliče 113 in pričakuje,da bo policija pomagala in njegovo težavo rešila. OKC PUCelje si je v letu 2008 v letnem načrtu dela <strong>za</strong>pisal, da jenjihovo poslanstvo »Pomagati ljudem in policistom naterenu«. V pomoč pri uresničevanju tega poslanstva jimje tudi opomnik. Opomnik so naredili v elektronski oblikiin je dostopen vsem na OKC PU Celje in vsem dežurnimna policijskih postajah, dostopen na intranetni strani PUCelje.Opomnik je pripomoček <strong>za</strong> delo in učenje obenem. Kerso podatki zbrani na enem mestu, <strong>za</strong>poslenim pomeni nekakšenosnovni učbenik.Vse te tri rešitve so prejele priznanja. Ob tem pa smopodelili priznanje tudi <strong>za</strong> najbolj prepoznavno dobro praksopo spletni anketi, ki jo je prejel avtor <strong>za</strong> rešitev:Delovna skupina <strong>za</strong> preiskavo kaznivih dejanjpove<strong>za</strong>nih z ulično preprodajo prepovedanihdrogAvtorja: Damir Ivančić (na fotografiji)in Darko Žabkar, PU MurskaSobotaLetošnje glasovanje prekospletne ankete ni bilo množično,saj je bilo oddanih samo 494glasov.Tudi v prihodnje bomo iskalidobre prakse v slovenski policijine glede na razmere, ki namjemljejo sredstva <strong>za</strong> uveljavitevdobrih rešitev. Zato bomo pripravilinov razpis in ga mogoče nekoliko poenostavili terse osredotočili na iskanje inovativnih idej in rešitev.Besedilo: Lado Bradač, Sektor <strong>za</strong> razvoj insistemske naloge, SGDP GPUFoto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPUNa OKC PU Celje so več letugotavljali, da bi <strong>za</strong> lažje delona OKC morali imeti izdelanenoten opomnik, ki bi pomagal18letnik LX/št. 2/2012
VArNOSTAKTUALNOZa najbolje ocenjene primere dobre prakse <strong>za</strong> leto 2011 podelili tudi priznanjaNa Policijski akademijismo 10. aprila podelili priznanjaavtorjem treh najboljeocenjenih primerov dobreprakse v policiji <strong>za</strong> leto 2011 inavtorjema najboljše rešitve poizboru policistov. Slovesnostista se poleg generalnega direktorjapolicije Janka Gorškaudeležila tudi njegova namestnicamag. Tatjana Bobnar,minister <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>devedr. Vinko Gorenak in državnisekretar mag. Robert Maroltter direktor Policijske akademijeAnton Vozelj.Generalni direktor policijeJanko Goršek je ob temdogodku izrazil mnenje, daje podelitev nagrad <strong>za</strong> izbordobre prakse še posebej pomembna,saj v času, ko nisredstev <strong>za</strong> nagrajevanje <strong>za</strong>poslenihv policiji, pomenipriznanje <strong>za</strong> dobro opravljenodelo. Veliko projektov izprejšnjih let se je v praksi zelodobro prijelo. Nekateri so zelohitro prerasli svoj lokalni konceptin se danes uporabljajopo vsej državi. K temu je poleg veliko truda in trdega dela <strong>za</strong>gotovo pripomoglo tudi neomajnoprepričanje avtorjev, ki so verjeli v uspeh. Po pregledu vseh prijavljenih projektovje jasno, da optimizem v policiji ni usahnil, je dejal Goršek in opozoril, da bodo razmerepolicijo čedalje bolj silile v iskanje inovativnih in poceni rešitev, <strong>za</strong> racionali<strong>za</strong>cijo in izboljšanjeučinkovitosti svojega dela, tako operativnega kot drugega, in podpornih delovnihpodročij. Nena<strong>za</strong>dnje bo morda prav izvirnost v prihodnjih letih postala ena bolj iskanihdobrin intelektualnega kapitala, je še dodal.Foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPUletnik LX/št. 2/201219
AKTUALNOVArNOSTV PRIPRAVI SPREMEMBE PRITOŽBENEGAPOSTOPKA NA DELO POLICISTOV20<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve pripravlja spremembepritožbenega postopka na delo policistov.Izvajanje pritožbenega postopka v praksi, priporočilanevladnih organi<strong>za</strong>cij, izkušnje drugih držav inpriporočila EPAC 2010 (Evropsko partnerstvo protikorupciji) so namreč poka<strong>za</strong>li, da so posamezne določbepostopka v delu reševanja pritožbe na ravnivodje organi<strong>za</strong>cijske enote in tudi na ravni senata<strong>za</strong> pritožbe pomanjkljive.S predlaganimispremembami bo postopekreševanja pritožb bolj jasen,enostaven, transparenten,strokoven in neodvisen. Ponovem bo točno določeno,da predmet pritožbenegapostopka ne morejo bitiugovori ali <strong>za</strong>hteve <strong>za</strong> sodnovarstvo v prekrškovnempostopku, če iz njih nisojasno razvidni konkretnirazlogi <strong>za</strong> pritožbo, različnapisanja, da bi se izognilikazenskemu postopku alipostopku o prekršku alinestrinjanje s predpisanimimetodami in predpisanimnačinom dela.Pritožba se pravilomarešuje na organi<strong>za</strong>cijskienoti policije, kjer je doočitane kršitve prišlo, razenv izjemnih primerih, ki jihdoloča <strong>za</strong>kon (če je bil vpostopku, na kateregase pritožba nanaša, kdohudo telesno poškodovanali je izgubil življenje aliče se pritožba nanašana postopek, v kateremso bila prisilna sredstvauporabljena zoper večkot tri osebe in je nastalalahka telesna poškodbater če se pritožba nanašana postopek, v katerem jebilo uporabljeno strelnoorožje ...). V konkretni<strong>za</strong>devi bo ministrstvo vsepritožbe v sodelovanjuz organi<strong>za</strong>cijsko enotopolicije proučilo inuskladilo način reševanjapritožbe (pomiritvenipostopek ali senat). Čese bo pritožba reševalana senatu, pa ministrstvodoloči poročevalca in o temobvesti enoto.Za vodenjepomiritvenega postopka jepristojna policija. Pri rešitvise je izhajalo iz osnovnegaizhodišča, da je področjepritožb v pristojnostiministrstva, vendar najse kljub temu reševanjepritožbe primarno rešujetam, kjer je nastal spor.Izkušnje v pomiritvenihpostopkih od leta 2004 daljeso zelo pozitivne, saj se okoli43 % pritožb rešuje v takihpostopkih, uspešnost pa jeokoli 56 %, ker se je pritožnikstrinjal z ugotovitvami terukrepi vodje in predlogom,da se pritožbeni postopek<strong>za</strong>ključi.V okviru pritožbenegapostopka je policijapristojna <strong>za</strong> reševanjepredvsem enostavnihpritožb v pomiritvenempostopku, nadzorstvena inusmerjevalna funkcija ternadaljevanje postopka nasenatu v primeru neuspešno<strong>za</strong>ključenih pomiritvenihpostopkov oziromapritožbenih <strong>za</strong>dev na senatupa je v izključni pristojnostiMinistrstva <strong>za</strong> <strong>notranje</strong><strong>za</strong>deve.Med drugim sodoločeni tudi potekvodenja pomiritvenegapostopka in načinivabljenja pritožnika, pa tudipostopek pred senatom inpravice ter dolžnosti vsehudeležencev. Opredeljeniso postopek razpisa invodenja senata, udeležencina senatu ter njihovepristojnosti. Na podlagidosedanjih izkušenj sele okoli 55 % pritožnikovin okoli 75 % policistovudeleži seje senata, karonemogoča kakovostnoletnik LX/št. 2/2012
VArNOSTUkrepi zoper policisteV letu 2011 je bilo vloženih 627 in rešenih 532 pritožbenih postopkov.V letu 2011 je bilo rešenih tudi 84 pritožbenih <strong>za</strong>dev, ki so bilevložene v letu 2010. Skupno je bilo letu 2011 rešenih 616 pritožbenihpostopkov.Najpogostejše napake policistov, ki izhajajo iz pritožb, so napakepri izdaji obvestila o prekršku in plačilnega naloga oz. ugotovitvi dejanskegastanja, napake, pove<strong>za</strong>ne z različnimi oblikami zbiranja obvestil,ter napake pri vodenju postopka o prekršku in <strong>za</strong>segu predmetov.Pojavljajo se tudi napake pri opravljanju preizkusa alkoholiziranosti indrugih prepovedanih substanc, pri izvajanju nalog pa so, kakor še izhajaiz pritožb, nestrokovni, nekorektni in neprofesionalni.Zaradi pritožb, ki so bile obravnavane pri vodji organi<strong>za</strong>cijske enotein pri katerih je bilo ugotovljeno, da so policisti ravnali neskladno spredpisi, ter <strong>za</strong>radi pritožb obravnavanih na sejah senata Ministrstva <strong>za</strong><strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve, pri katerih je bilo ocenjeno, da je pritožba utemeljena,je bilo zoper policiste izvedenih 71 različnih ukrepov:— v 46 primerih je bil s policistom opravljen opozorilni razgovor,— v 16 primerih je bilo poslano poročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvuna podlagi tretjega odstavka 147. člena Zakona o kazenskempostopku,— v šestih primerih je bila <strong>za</strong>deva odstopljena Vrhovnemu državnemutožilstvu na podlagi 158. a člena Zakona o kazenskem postopku,— v treh primerih pa so policisti prejeli opozorilo pred redno odpovedjopogodbe o <strong>za</strong>poslitvi.AKTUALNOpreveritev pritožbenih razlogov nasenatu, <strong>za</strong>to morata biti pritožnikin policist obvezno prisotna na sejisenata. Pritožnik in policist imata tudipravico, da se izrečeta o vsebinskihdejstvih pritožbe in prek vodje senatapostavljata vprašanja ali predlagataizvedbo dodatnih dokazov.Spremenjeno je reševanje pritožb,ki jih vložijo tujci, ki se ne nahajajo naobmočju Republike Slovenije. V tehprimerih <strong>za</strong>radi racionali<strong>za</strong>cije postopkaseja senata praviloma poteka na sedežuministrstva, odločitev pa se sprejmev skrajšanem postopku brez ustneobravnave, če so <strong>za</strong> to izpolnjeni pogoji.Poleg sprememb pritožbenegapostopka v okviru sprememb Zakonao policiji bomo med drugim pripraviliinformativno gradivo o novempritožbenem postopku, enotnometodologijo statističnega poročanja oobravnavanih pritožbah zoper policijoin vsebinsko analizo pritožbenihrazlogov po delovnih področjih inuporabljenih pooblastilih policije.Besedilo: Služba <strong>za</strong> odnose z javnostmi MNZFoto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPUletnik LX/št. 2/201221
AKTUALNOVArNOSTpo poti razvoja do sodobne operativnokomunikacijskedejavnostiZavedanje, da policija <strong>za</strong>gotavlja bistveni delvarnosti kot ene osnovnih človekovih potreb,spoštovanje človekovih pravic in temeljnihsvoboščin ter skrb <strong>za</strong> pravočasno in strokovnoizvajanje nalog, so temeljni postulati načrtovanja,organiziranja, vodenja in nadziranja delaoperativno-komunikacijskega centra (OKC).22letnik LX/št. 2/2012
VArNOSTNaše poslanstvo je: Pomoč ljudem inskrb <strong>za</strong> njihovo varnost in varnost premoženja.To skušamo uresničevati tako,da sledimo tem ciljem:— <strong>za</strong>dovoljstvo ljudi ob ukrepanju policijeob sprejemu intervencijskegaklica,— <strong>za</strong>gotovitev pravočasne in učinkoviteintervencije policije,— spremljanje kakovosti odrejenih prvihnujnih ukrepov policije,— približati dostopnost intervencijskeštevilke policije 113 gluhim in naglušnim.Zgodovinski pregledZametki operativno-komunikacijskedejavnosti v policiji segajo v leto 1945,ko je narodna milica organizirala stalnadežurstva, da bi lahko o nastalih varnostnihrazmerah obveščali vse pomembnenosilce narodne oblasti.Deset let kasneje, točneje oktobra1955, je na Tajništvu <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>devev Ljubljani nastala prva stalna služba,katere temeljna organi<strong>za</strong>cijska oblikaobstaja še danes. Pred tem je njenenaloge zunaj delovnega časa opravljaldežurni miličnik, ki je sprejemal prijavedržavljanov in jih naslednjega dne posredovalreferentom na odsekih in oddelkihtajništva.Zaradi potreb komandirjev mestnihpostaj ljudske milice, da od dežurnegadelavca zunaj delovnega časa dobijotudi kakšen operativni napotek, so želeta 1954 <strong>za</strong> stalne dežurne delavceimenovali štiri bolje usposobljene operativneoficirje milice, ki so dobro poznalioperativne naloge, vendar so ševedno predstavljali le dežurno služboletnik LX/št. 2/2012zunaj delovnega časa. Proučevati so <strong>za</strong>čelitudi izkušnje tujih policij. Tako je pozgledu mestne policije v Angliji nastala<strong>za</strong>snova stalne službe kot posebne operativneenote na ljubljanskem tajništvu<strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve. Njena struktura indelo sta postala podobna informacijskimsobam na sedežu grofovskih inmestnih policij v Angliji in pri New ScotlandYardu v Londonu. Že takrat so jopojmovali kot glavni informacijski urad<strong>za</strong> vse organi<strong>za</strong>cijske enote tajništva, <strong>za</strong>vse miličnike in <strong>za</strong> vse civilne uslužbence.Službo je vodil šef stalne službe, vizmenah pa so delali še vodja izmene,kriminalistični referent in tehnik, referent<strong>za</strong> prometne nesreče, manipulantzvez, miličniki – šoferji specialnih avtomobilov,miličnik – spremljevalec vozila<strong>za</strong> prevoz alkoholiziranih in pridržanihoseb ter oseba <strong>za</strong> sporočanje preko teleprinterja.Prvič je bilo ustanovljeno delovnomesto vodje izmene, delo pa organiziranov 12-urnih izmenah – takšnaureditev prav<strong>za</strong>prav obstaja še danes.Vodja izmene je moral v kronološko vodenemporočilu poročati o vseh dogodkihin izvedenih ukrepih vsem pristojnimslužbam tajništva in vsem postajammilice na območju mesta Ljubljana. Pravtako so bile postaje milice dolžne, da sov kratkem poročilu sporočale stalni službiprijave kaznivih dejanj, ob katerih sosame ukrepale. Tako so bili postavljenitemelji današnjega dnevnika dogodkovin sistema obveščanja in poročanja. Zauspešnost stalne službe so bili pomembnitudi primerna oprema in tehnični pripomočki.Že tedaj so bili prepričani, daje uspešen odziv stalne službe oziromamilice na varnostni dogodek odvisen odhitrosti sprejetega obvestila o dogodkuin razpoložljivih sredstev zvez. Sredstva<strong>za</strong> zveze so delili na telefonske linije, namenjenedržavljanom, telefonske linije,namenjene uslužbencem notranjih <strong>za</strong>dev,ter UKV in teleprinterske zveze. Leta1956 je bila stalna služba z Zakonom oorganih <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve organiziranatudi v državnem sekretariatu <strong>za</strong> <strong>notranje</strong><strong>za</strong>deve.Spreminjanje družbenega in političnegaživljenja, naraščajoče potrebeoperativnih služb in tehnološki razvojso vplivali tudi na organi<strong>za</strong>cijo stalneslužbe. Leta 1985 je postala notranja organi<strong>za</strong>cijskaenota Uprave milice Republiškegasekretariata <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deveSRS, kar je pomenilo, da je bila na ravnisekretariata organizirana kot oddelek<strong>za</strong> stalno dežurstvo, na regijski ravni pakot sektor <strong>za</strong> stalno dežurstvo uprav <strong>za</strong><strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve. V tem obdobju je bilastalna služba prvič priznana kot sestavnidel operativnih služb milice.AKTUALNOS poslovnikom so podrobno opredelilisistem nalog, ki jih na regionalniravni prav<strong>za</strong>prav poznamo še danes, tj.sprejemanje obvestil o varnostnih dogodkih,skrb <strong>za</strong> prve operativne ukrepe,usmerjanje, usklajevanje in vodenjedela operativnih enot in delavcev,obveščanje vodilnih delavcev in organi<strong>za</strong>cijskihenot o dogodkih, pa tudiskrb <strong>za</strong> vnašanje in uporabo operativnihpodatkov informacijskega sistemain pregled službenih prostorov. Drugenaloge so bile dokumentiranje dela vdnevnik dogodkov, pisanje dnevnegaporočila, administrativna in tehničnaopravila ter uporaba registrofona, skaterim so spremljali vse pogovore nažičnih in brezžičnih zve<strong>za</strong>h in vodenjednevnika dogodkov. Med administrativno-tehničnaopravila je spadalosprejemanje in oddajanje depeš, <strong>za</strong>kar je bil <strong>za</strong>dolžen referat <strong>za</strong> eksploatacijoin kripto<strong>za</strong>ščito telegrafskih zvezv oddelku <strong>za</strong> zveze in kripto<strong>za</strong>ščito, kije vse sprejete depeše šifriral in sprotidostavljal službi <strong>za</strong> stalno dežurstvo.Za svoje potrebe je služba uporabljalatudi vse operativne baze podatkovinformacijskega sistema organov <strong>za</strong><strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve, osnovne evidence organov<strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve ter evidencos področja prometne varnosti in upravnih<strong>za</strong>dev.Osamosvojitev Slovenije leta 1991in z njo pove<strong>za</strong>ne spremembe družbeno-političnegasistema so od policije<strong>za</strong>htevale prilagoditev na vseh ravnehin novo organi<strong>za</strong>cijo dela. Zato je IgorBavčar, republiški sekretar <strong>za</strong> <strong>notranje</strong><strong>za</strong>deve, 1. 3. 1991 izdal odločbo št.0215-3/3-Z-037/11-91, s katero je imenovalprojektno skupino, ki je pripravilaelaborat o organi<strong>za</strong>ciji, delovanju indrugih nalogah Operativno-komunikacijskegacentra RSNZ in operativno-komunikacijskihcentrov uprav <strong>za</strong> <strong>notranje</strong><strong>za</strong>deve.Člani projektne skupine so bili MarijanŠtriker, vršilec dolžnosti vodje OKCRSNZ, vodja projektne skupine, BojanKos, namestnik vodje OKC RSNZ, namestnikvodje projektne skupine, VinkoGorenak, svetovalec republiškegasekretarja, član, Jože Jenček, načelnikoddelka stalnega dežurstva UM RSNZ,član, Stane Narat, svetovalec v UZK,član, Ivan Potočnik, vodja sektorja <strong>za</strong>tiralice v UZK, član, Anton Pozvek, samostojniinšpektor v UM, član, ŠtefkaPurg, samostojna svetovalka v UOK,članica, Henrik Satler, šef odseka <strong>za</strong>kripto<strong>za</strong>ščito v USS, član, Marjan Starc,vršilec dolžnosti vodje OKC Ljubljana,in Jože Veldin, samostojni inšpektor vUM, član.23
VArNOSTProjekt je bil celovit, saj je <strong>za</strong>jemaltudi že osnove izgradnje GIS RSNZ, karje pripravil takratni mlajši kriminalist, inšpektorUZK, Andrej Rupnik.Reali<strong>za</strong>cija projekta se je <strong>za</strong>čela spreoblikovanjem sektorjev <strong>za</strong> stalna dežurstvana regijski ravni in oddelkov <strong>za</strong>stalno dežurstvo na ministrstvu v operativno-komunikacijskecentre kot samostojneorgani<strong>za</strong>cijske enote na ravniuprav <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve in ministrstva.Do konca leta 1992 je nastalo 11 regijskihOKC in OKC MNZ. Bistvena pridobitevcentrov na obeh stopnjah je bilapredvsem v nekaterih pooblastilih, ki sose odražala v samostojnem odločanjupri izvedbi prvih operativnih ukrepovpolicije ob nastalem varnostnem dogodku.Na regijski ravni gre predvsem<strong>za</strong> sprejemanje obvestil na intervencijskoštevilko policije 113 in <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitevvodenja in usmerjanja policijskih silpri reševanju vseh varnostnih dogodkov,kjer je potrebna takojšnja policijskaintervencija. Zaradi tega so bile ostalestrokovne službe policije razbremenjenetekočih operativnih nalog. S takoorgani<strong>za</strong>cijo dela in s pooblastili je bilo<strong>za</strong>gotovljeno usklajeno delovanje uniformiranein kriminalistične policije, patudi njena večja učinkovitost, ki se kažetudi v skrajševanju odzivnega časa v intervencijahin tem, da se občani hitrejeodločijo poklicati policijo, ko potrebujejonjeno pomoč. Na ravni ministrstvaje OKC odgovoren <strong>za</strong> usklajevanje inkoordinacijo prvih operativnih ukrepovter <strong>za</strong> obveščanje in poročanje v varnostnihdogodkih, ki <strong>za</strong>jemajo več regij,ali takih, ki so pomembni <strong>za</strong> celotnodržavo. Pri tem je policistom v pomočtudi sodobna tehnologija. Ves sistemzbiranja obvestil, vodenja policijskih inkriminalističnih patrulj, obveščanja inporočanja ter <strong>za</strong>varovanja oziroma vesinformacijsko-komunikacijski sistem jeračunalniško podprt. V okviru izobraževalnegasistema policije je bil organizirantudi šolski OKC.OKC DANESLeta 2011 je s projektom Libra prišlodo združevanja uprav oziroma ukinitvekrške, postojnske in slovenjgraške policijskeuprave in posledično do združevanjateh OKC-jev s sosednjimi. Z vidika<strong>za</strong>gotavljanja kadrov <strong>za</strong> operativnokomunikacijskodejavnost, ki poteka posistemu 24/7/365, je bilo to smotrno,saj so bili manjši OKC-ji kadrovsko zelopodhranjeni in je bilo na meji nemogočega<strong>za</strong>gotavljati izvajanje delovnihprocesov in delavcem pravice iz pozitivnedelovnopravne <strong>za</strong>konodaje.Na državni ravni OKC zbira podatkeo dejanjih, dogodkih in pojavih, ki soletnik LX/št. 2/2012pomembni <strong>za</strong> delo policije in oceno varnostnihrazmer na območju RepublikeSlovenije. Pri obravnavi naj<strong>za</strong>htevnejšihvarnostnih dogodkov odloča o uporabipolicijskih virov iz različnih policijskihspecialnosti in je hkrati neposredna vezs policijskimi enotami pri usmerjanju policijskegadela z generalne ravni. OKC jena ravni države edini pristojni organ <strong>za</strong>sprejem informacij o storilcih in kaznivihdejanjih, ki jih državljani sporočajona anonimni telefon policije 080-1200,sprejem e-naznanil kaznivih dejanj ine-naznanil, pove<strong>za</strong>nih z nasiljem v družini(zunaj rednega delovnega časa), nae-pošto ali po faksu pa sprejema obvestilaod gluhih in naglušnih oseb, sodelujez operaterji mobilne telefonije pri ugotavljanju<strong>za</strong>dnje lokacije GSM-telefonije vprimeru pogrešanih oseb itd. Neposrednoin operativno sodeluje pri prevozuvojaške opreme in orožja preko ozemljanaše države, prevozu denarnih vrednostiBanke Slovenije, organi<strong>za</strong>ciji in delovanjuoperativnih štabov itd. Policijski inšpektorjio aktualnih varnostnih dogodkihseznanjajo vodstvo policije, ministra<strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve, direktorje služb, vprimeru dogodkov s hujšimi posledicami<strong>za</strong> življenje pa tudi predsednika države.Primarna naloga osmih regijskihoperativno-komunikacijskih centrihpolicijskih uprav (OKC PU) je sprejemklicev na intervencijsko številko policije113, napotitev policijskih sil na kraj varnostnegadogodka, sprejem povratneinformacije, pomoč pri kakovostni izvedbinaloge in odločanju o izrečenemukrepu, skrb <strong>za</strong> varnost napotenih policistovin vodenje <strong>za</strong>pisov v Dnevnikudogodkov OKC (DDOKC). Organi<strong>za</strong>cijskopredstavljajo samostojne <strong>notranje</strong>organi<strong>za</strong>cijske enote v policijskih upravah,strokovno pa so ve<strong>za</strong>ni tudi naOKC PU MariborOKC PU CeljeAKTUALNOOperativno-komunikacijski center priGeneralni policijski upravi (OKC GPU).Policisti OKC ob sprejemu klica na intervencijskoštevilko ovrednotijo informacijoglede na njeno vsebino (naredijo»triažo« klica). Zato klice delimo na nujneintervencijske, intervencijske in ostaleklice. Nujnost klica glede na njegovovsebino določi policist, ki ga je sprejel.Klici so nujni intervencijski takrat, kadar:— je neposredno ogroženo življenje;— se uporablja nasilje oziroma smo obsprejemu klica ocenili, da gre <strong>za</strong> resnogrožnjo;— je napaden policist oziroma potrebujepomoč;— so naznanjena pripravljalna dejanja<strong>za</strong> izvršitev kaznivega dejanja oziromase kaznivo dejanje že izvršuje inbi storilec kaznivega dejanja lahkopobegnil;— se je zgodila prometna nesreča shudimi telesnimi poškodbami aliprometna nesreča, ki ogroža varnostdrugih udeležencev v prometu in— vodja izmene presodi, da dogodek<strong>za</strong>hteva takojšno policijsko intervencijo.25
AKTUALNOVArNOSTOKC PU LjubljanaIntervencijski klici so tisti klici, <strong>za</strong>radikaterih je potrebna napotitev policijskihsil na kraj dogodka. Statistični preglednam pove, da skupno število klicev naintervencijsko številko policije rahlo pada,kar je mogoče pripisati večji prepoznavnostinamembnosti številk <strong>za</strong> nujneklice, tj. evropski številki <strong>za</strong> klice v sili 112in nacionalni številki policije 113. Velikopomembneje je, da občani vedo, kdajpotrebujejo pomoč policije, saj vsako letoštevilo intervencijskih in nujnih intervencijskihklicev narašča. To pomeni večdela <strong>za</strong> policijo. Seveda se s sprejemomklica in napotitvijo patrulje na kraj varnostnegadogodka delo <strong>za</strong> OKC ne konča.Vsak intervencijski klic pomeni <strong>za</strong> OKC šepovprečno najmanj sedem klicev (dodatnopridobivanje informacij, preverjanje,obveščanje strokovnih služb, obveščanjepreiskovalnega sodnika in državnegatožilca in drugih zunanjih sodelavcev, kipripomorejo k rešitvi dogodka (PIC, vlečneslužbe itd.). Za OKC se sprejem klicakonča ob sprejemu povratne informacijepatrulje oziroma po vpisu v poročilo dežurnegapolicijske postaje.Prikaz intervencijskih innujnih intervencijskih klicevna številko policije 113Vsa leta od ustanovitve smo se trudilipoenotiti operativne postopke instandardizirati strojno opremo.26Za poenotenje operativnih postopkovso bili izdelani opomniki gledena posamezne varnostne dogodke <strong>za</strong>sprejem klica in napotitev patrulj nakraj dogodka. Poleg tega se policistiOKC na strokovnih usposabljanjih skozireševanje primerov usposabljajo <strong>za</strong>strokovno delo. Toda občanu, ki v stiskikliče intervencijsko številko policije 113,strokovnost ne <strong>za</strong>došča. Strokovnost indobra komunikacija sta sestavna delaprofesionalnega policista OKC. Zato sose vsi policisti OKC udeležili 4-dnevnegausposabljanja Komunikacija in obvladovanjekonfliktov. Za izvedbo se<strong>za</strong>hvaljujemo izvajalcem iz Policijskeakademije, ki so poka<strong>za</strong>li razumevanjein pripravljenost sodelovati.Za delo pa morajo policisti imeti tudiprimerna sredstva. V OKC se polegstandardne opreme uporabljata še posebnastrojna in programska oprema.Za sprejem klicev se uporablja aplikacijaDDOKC, v kateri se beležijo vsi klicina 113. Aplikacija vsebuje modul CTI,ki skrbi <strong>za</strong> pove<strong>za</strong>vo med telefonskocentralo in strežnikom, na katerem jepodatkovna zbirka, kamor se <strong>za</strong>pisujejoklici z vsemi podatki.Zavedanje, da je aplikativna podporaizjemno pomembna, je vodilo doizdelave aplikacij z lastnim znanjem in vsodelovanju z UIT GPU. Izdelane so bilenaslednje:— Lokacija vozil GPS (uporabljal se jepri prevozu evrske gotovine ter medpredsedovanjem Slovenije EU);— Dnevnik operativnega štaba (prejelje prvo nagrado kot dobra praksa);— Geografsko-informacijski sistem;— Dnevnik dogodkov OKC GPU;— Pregledovalnik 113.Vizija in strategijaDelo OKC temelji na enakih načelihkot delo ostalih operativnih služb policije.Za <strong>za</strong>gotavljanje boljših varnostnihstoritev na področju operativno-komunikacijskedejavnosti se strateško izpopolnjujedelovni proces OKC na področjih:— sprejema klicev na intervencijskoštevilko policije 113;— napotitve policijskih sil na kraj intervencijskihdogodkov:— obveščanja in poročanja;— poenotenje in standardi<strong>za</strong>cija telekomunikacijskegain informacijskegasistema <strong>za</strong> podporo operativnegadela – akt Informacijska in telekomunikacijskaoprema na delovnemmestu <strong>za</strong> sprejem in obdelavo klicev113;— standardi<strong>za</strong>cija števila policistov<strong>za</strong> posamezno delovno mesto poevropskih merilih (5,8 policistov nadelovno mesto);letnik LX/št. 2/2012
VArNOST— integracija sistema <strong>za</strong> sprejem klicevna 113 (dnevnik dogodkov OKC) ssistemom radijskih zvez;— lociranje klicočih uporabnikov mobilnihtelefonov s pomočjo globalnegapozicijskega sistema (GPS);— nadgradnja sistemov <strong>za</strong> podporoodločanja.Dejavnosti OKC UPS GPU temelji nanekaterih predpostavkah, ki smo jih žeopisali v našem prispevku. Za uresničevanjemorajo biti OKC, tako na regionalnikot državni ravni, pri svojem delu neodvisniin nepristranski, saj le tako lahko<strong>za</strong>gotovijo enake storitve občanom,kadar ti potrebujejo pomoč policije, kakortudi vsem policijskim službam. Gre<strong>za</strong> pretok informacij, ki so ključnegapomena <strong>za</strong> hitro in pravilno odločanjev varnostnih dogodkih. OKC je po svojifunkciji operativno in informacijsko vozliščepolicije, z jasno opredeljeno primarnonalogo odrejanja prvih nujnihoperativnih ukrepov policije <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščitoživljenja ljudi in premoženja ter varnostipolicistov. Informacije morajo bititočne, nedvoumne in hitre. Zavedamose, da vse to <strong>za</strong>hteva nenehno usposabljanjepolicistov OKC <strong>za</strong> odločanje invodenje ter posodabljanje ITK-opreme,ki mora biti ergonomsko umeščena vprostore, kjer policisti opravljajo svojenaloge 24 ur dnevno.Marsikdaj slišimo, da policija danesni več tako spoštovana in da je delo policistovpremalo cenjeno. Temu lahkoAKTUALNOpritrdimo, vendar je obenem tudi res,da se moramo vsi, ne le delavci OKC, <strong>za</strong>vedati,da služimo ljudem in da se javnomnenje o delu organa oblikuje na podlagistrokovnih uspehov in neuspehov.Žal so posamezni neuspehi veliko boljodmevni, uspehi pa samoumevni.Ob 20. obletnici operativno-komunikacijskedejavnosti dovolite, da vam,dragi OKC-jevci, vsakemu od vas, ki obsprejemu klica svoje skrbi in težave pustiteob strani in s profesionalnim odnosompomagate občanu, ki potrebujenašo pomoč, izrečemo <strong>za</strong>hvalo.Besedilo: Andreja Razpet s sodelavci,OKC UPS GPUFoto: Sektor <strong>za</strong> odnose z javnostmiSGDP GPU, in OKC UPS GPUS slovesnostjo počastili20-letnico operativnokomunikacijskedejavnostiv policijiV petek, 18. maja se je ob 20.obletnici delovanja OKC v Slovenijiv Lendavi zbralo skoraj 150<strong>za</strong>poslenih iz vseh operativnokomunikacijskihcentrov (OKC).Zbrani so si ogledali krajši film ozgodovini in razvoju te dejavnostiin obiskali Center <strong>za</strong> sodelovanjevarnostnih organov Dolga vas terromsko naselje Pušča.Foto: Štefan Abraham, PU Murska Sobotaletnik LX/št. 2/201227
AKTUALNOVArNOST30letnik LX/št. 2/2012
VArNOSTAKTUALNO20 let Centra <strong>za</strong> varovanje in <strong>za</strong>ščitoOd Službe državne varnosti inZaščitne enote milice do Centra<strong>za</strong> varovanje in <strong>za</strong>ščitoPred osamosvojitvijo Slovenije je varovanjesodilo v Službo državne varnosti (SDV). Zazbiranje in ocenjevanje operativnih podatkov,na podlagi katerih se je <strong>za</strong>gotavljala varnostvarovanih oseb, je v tedanji republiki skrbel tretjisektor SDV, objekte najvišjih državnikov pa jevarovala Zaščitna enota milice (ZEM). 15. maja1991 je Urad <strong>za</strong> varnost in <strong>za</strong>ščito (UVZ) prešeliz državne v sistem javne varnosti. S prehodomse je <strong>za</strong>čel postopoma spreminjati tudi sistemvarovanja, ki so ga opravljali varnostniki: ti nisobili več samo vozniki, temveč so <strong>za</strong>čeli opravljatitudi naloge telesnih stražarjev.Leta 2010 je v sklopu reorgani<strong>za</strong>cije GPUprišlo do sistemskih sprememb, služba se jepreimenovala v Center <strong>za</strong> varovanje in <strong>za</strong>ščito(CVZ), ki je bil uvrščen na drugo raven enot naGPU, v novoustanovljeno Upravo <strong>za</strong> policijskespecialnosti. CVZ se je v skladu z usmeritvamiDPDVN MNZ ponovno reorganiziral septembra2011.Eden od večjih »projektov« CVZ je popolnitevdelovnih mest policistov v Referatu <strong>za</strong> zunanjevarovanje, v katerega policijske uprave razen PULjubljana in PU Kranj vsakih šest mesecev v t. i.<strong>za</strong>časni sestav napotijo 75 policistov. Po odločitvivodstva policije bo izpeljan ob evalvacijišengenskega kadra ob vstopu Republike Hrvaškev šengensko območje.letnik LX/št. 2/201231
AKTUALNOVArNOSTCVZ deluje v okviru Uprave <strong>za</strong> policijske specialnosti inopravlja naloge na področju preventivnega, operativnega,tehničnega in fizičnega varovanja oseb in objektov. Njegovaosnovna naloga je varovanje varovanih oseb in objektovpred vsemi oblikami ogrožanja.Direktorji UVZ oz. vodje CVZ— Milan Kogoj (1. 6. 1991–21. 10. 1991)— Anton Pozvek (23. 10. 1991–15. 6. 1994)— Zlatko Bešker (15. 10. 1994–14. 9. 1995)— Ludvik Čarni (15. 9. 1995–31. 12. 2001)— Jože Sironič (1. 1. 2002–14. 2. 2004)— Sašo Korenjak (15. 3. 2005–30. 9. 2008)— Silvo Vrbančič (1. 10. 2008–31. 1. 2010)— Branko Skrbinek (od 1. 7. 2010)CVZ načrtuje, organizira, usklajuje, usmerja, vodi in nadziravarovanje oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov,ki jih varuje policija, skrbi <strong>za</strong> usposabljanje in urjenjesvojih delavcev, pripravlja predpise s svojega delovnegapodročja, sodeluje s tujimi varnostnimi organi in je lastnikevidence varnostno preverjenih oseb.V CVZ delujejo trije oddelki:— Oddelek <strong>za</strong> fizično varovanje,— Oddelek <strong>za</strong> preventivno in operativno varovanje,— Oddelek <strong>za</strong> tehnično in zunanje varovanje ter operativnopodporo.Oddelek <strong>za</strong> fizično varovanjeOddelek <strong>za</strong> fizično varovanje sodeluje pri pripravi in izvajanjuvarovanja določenih oseb, prostorov, objektov inokolišev objektov, ki jih varuje policija. Sodeluje pri <strong>za</strong>gotavljanjucelovitosti varovanja in <strong>za</strong>gotavlja fizično varovanje.Pri svojem delu sodeluje tudi s Protokolom Republike Slovenijein kabinetom varovane osebe ter drugimi strokovnimiin operativnimi službami policije. V okviru oddelka delujejoštirje referati:— Referat <strong>za</strong> fizično varovanje pripravlja in izvaja neposrednofizično varovanje domačih in tujih varovanih osebna obisku v Sloveniji. Pri svojem delu sodeluje s ProtokolomRepublike Slovenije in kabinetom varovane osebe,pogosto pa tudi s tujimi varnostnimi organi.— Referat <strong>za</strong> varovanje predsednika Republike Slovenijepripravlja in izvaja varovanje predsednika države. Pri načrtovanjuukrepov <strong>za</strong> varovanje predsednika ter objektovin prostorov, v katerih se predsednik <strong>za</strong>držuje ali vnjih prebiva, sodeluje z drugimi enotami CVZ. Referat <strong>za</strong>varovanje predsednika Republike Slovenije sodeluje sProtokolom Republike Slovenije, kabinetom predsednikadržave in tujimi varnostnimi organi.— Referat <strong>za</strong> varovanje predsednika Vlade Republike Slovenijeopravlja naloge na področju varovanja predsednikavlade. Pri načrtovanju varovanja predsednika vlade terobjektov in prostorov, v katerih se predsednik <strong>za</strong>držujeali v njih prebiva, sodeluje z njegovim kabinetom in protokolom,ko je to potrebno, pa tudi s tujimi varnostnimiorgani. Pri svojem delu tesno sodeluje tudi z drugimienotami CVZ.— Referat <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> varovanje pripravlja in izvaja <strong>notranje</strong>fizično varovanje. To pomeni, da nadzira in upravljaprotivlomne in protipožarne sisteme ter videonadzornesisteme ter izvaja protibombne preglede oseb, prostorov,poštnih pošiljk, daril in prtljage. Med drugim preverjaupravičenost vstopov in izstopov oseb v določeneprostore oz. objekte, ob sprožitvah signalno-varnostnihnaprav pa posreduje po načrtih varovanja.Oddelek <strong>za</strong> preventivno in operativno varovanjeSodeluje pri pripravi in izvajanju varovanja določenihoseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varujepolicija. Pri tem <strong>za</strong>gotavlja preventivno in operativno varovanje,<strong>za</strong>gotavlja celovitost varovanja ter izvaja naloge dežurstvaoziroma operativno-komunikacijske dejavnosti CVZ.Ena pomembnejših nalog oddelka je izvajanje operativnepredhodnice, kar pomeni, da inšpektorji na terenu preverijomožne dejavnike, ki bi lahko predstavljali grožnjo. Oddelek<strong>za</strong> preventivno in operativno varovanje med drugim <strong>za</strong>gotavljaustrezno varnost tujim diplomatskim predstavnikomin drugim mednarodno <strong>za</strong>ščitenim osebam. Pri svojem delusodeluje z državnimi organi, vladnimi službami, tujimi diplomatsko-konzularnimipredstavništvi in tujimi varnostnimiorgani.V okviru oddelka delujeta tudi uradnika <strong>za</strong> zvezo, ki napodlagi dogovora med notranjim in zunanjim ministrstvompri usklajevanju dela in <strong>za</strong>gotavljanju strokovne pomoči napodročju varnosti sodelujeta s tujimi varnostnimi organi, diplomatsko-konzularnimipredstavniki in predstavniki mednarodnihorgani<strong>za</strong>cij. Oddelek ima dva referata:— Referat <strong>za</strong> operativno varovanje pripravlja in izvaja operativnovarovanje in usklajuje druge ukrepe varovanja <strong>za</strong><strong>za</strong>gotavljanje celovitosti izvajanja varovanja. Pri svojemdelu sodeluje s Protokolom Republike Slovenije, kabinetivarovanih oseb, javnimi <strong>za</strong>vodi, lokalnimi skupnostmi,javnimi ustanovami ter drugimi <strong>za</strong>sebnimi in javnimiorgani<strong>za</strong>cijami. Referat med drugim izvaja operativnepredhodnice.— Referat <strong>za</strong> preventivno varovanje pripravlja in izvajapreventivno varovanje. Na podlagi zbranih podatkovpripravlja ocene ogroženosti, varnostne informacije inpredlaga stopnje varovanja. Izvaja tudi varnostno preverjanjeoseb in je skrbnik evidence varnostno preverjenihoseb. Referat spremlja in ugotavlja dejavnike varnostnegatveganja in druge vire možnega ogrožanja.Oddelek <strong>za</strong> tehnično in zunanje varovanje teroperativno podporoSodeluje pri pripravi in izvajanju varovanja določenihoseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varujepolicija. Sodeluje tudi pri <strong>za</strong>gotavljanju celovitosti varovanja.Med drugim načrtuje in izvaja programe usposabljanjain izpopolnjevanja <strong>za</strong> uslužbence CVZ ter skrbi <strong>za</strong> materialno-tehničnopodporo enotam centra in delovanje lokalnegainformacijskega sistema. Njegova naloga je tudi skrb <strong>za</strong>ustrezno rabo in vzdrževanje orožja, prevoznih sredstev inopreme centra. V okviru oddelka delujeta dva referata:— Referat <strong>za</strong> tehnično varovanje načrtuje, organizira in izvajatehnično varovanje ter <strong>za</strong>gotavlja nemoteno delovanjesistemov zvez.— Referat <strong>za</strong> zunanje varovanje načrtuje, organizira in izvajazunanje fizično varovanje, posreduje ob sprožitvah32letnik LX/št. 2/2012
VArNOSTsignalno-varnostnih naprav, opravlja pa tudi naloge prekrškovnegaorgana.Osnovna naloga centra je, da v skladu z Uredbo o varovanjudoločenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov,ki jih varuje policija (Uradni list RS, št.110/2010) z različnimioblikami preventivnega, operativnega, tehničnega in fizičnegavarovanja pred vsemi grožnjami varuje:— predsednika ali poglavarja države na uradnem obisku,— predsednika Republike Slovenije, predsednika Državnegazbora Republike Slovenije, predsednika Vlade RepublikeSlovenije ter njihove <strong>za</strong>konce,— ministra <strong>za</strong> zunanje <strong>za</strong>deve, ministra <strong>za</strong> obrambo in ministra<strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve,— predsednika Državnega sveta Republike Slovenije, predsednikaUstavnega sodišča Republike Slovenije, predsednikaVrhovnega sodišča Republike Slovenije, ostale ministre,generalnega državnega tožilca, direktorja Slovenske obveščevalno-varnostneagencije,— nekdanjega predsednika Republike Slovenije,— predsedniške kandidate, in sicer od potrditve kandidaturdo uradne razglasitve izida volitev Državne volilne komisije,— najvišje predstavnike Evropske unije, tujih držav in mednarodnihorgani<strong>za</strong>cij, kadar so na obisku v Republiki Sloveniji,AKTUALNO— objekte in okoliše, v katerih je sedež predsednika RepublikeSlovenije, Vlade Republike Slovenije, Državnega zboraRepublike Slovenije in ministrstva <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve,— objekte in okoliše objektov, v katerih so sedežidiplomatsko-konzularnih predstavništev in predstavništevmednarodnih organi<strong>za</strong>cij v Republiki Sloveniji,— prostore posebnega pomena ob posebnih protokolarnihdogodkih in dejavnostih državnega pomena,— po odredbi generalnega direktorja policije tudi druge državnefunkcionarje, če je <strong>za</strong>radi opravljanja njihove funkcijeresno ogroženo njihovo življenje ali osebna varnost.Pri svojem delu se varnostniki srečujejo s tujimi varnostnimiorgani, s katerimi si izmenjujejo mnenja in izkušnje, ki sopotrebne <strong>za</strong> učinkovito izvajanje varovanja. CVZ že od ustanovitvedobro sodeluje z ameriškimi, nemškimi, hrvaškimi, ruskimiin drugimi tujimi varnostnimi organi. Med drugim in sodelujez organi<strong>za</strong>cijami, kot so ENPPF (European Network of theProtection of Public Figures) in APPS (Association of PersonaiProtection Service), kjer pridobiva predvsem sistemske rešitvepodobnih evropskih in svetovnih nacionalnih služb varovanjain <strong>za</strong>ščite.Besedilo: Branko Skrbninek, vodja CVZ UPS GPUFoto: Milan Tomažin, SE UPS GPUKadrovska <strong>za</strong>sedenostoziroma število sistemiziranihdelovnih mest v UVZ oz. CVZ— 8 (maj 1991)— 22 (april 1994)— 78 (do aprila 2000)— 238 (do decembra 2001)— 338 (od decembra 2001)— 267 (od julija 2010)— 268 (od septembra 2011)letnik LX/št. 2/201233
AKTUALNOVArNOSTENOTA, V KATERI DOMUJETA VESELJE DO DELA INLJUBEZEN DO ŽIVALI ... ŽE DVAJSET LETLetošnje leto je v znamenjumnogih obletnic. Po slovenskiosamosvojitvi leta 1991, ko sose razmere umirile, je nastopilčas sprememb in reorgani<strong>za</strong>cij.Leto 1992 je predstavljalonov <strong>za</strong>četek <strong>za</strong> številne enoteslovenske policije. Tudi <strong>za</strong>Policijsko postajo vodnikovslužbenih psov Ljubljana(PPVSP), ki je maja letospraznovala 20 let obstoja. Prvivtis o enoti se skozi čas le šebolj potrjuje. Tukaj domujetaveselje do dela in ljubezen doživali.34letnik LX/št. 2/2012
VArNOSTVse se je <strong>za</strong>čelo pred stotimi letiPrvič v zgodovini slovenske policijeje službene pse uporabila prav ljubljanskapolicija, že med I. in II. svetovno vojno,pse pa je kupovala od dunajske policije.Intenzivnejšo uporabo službenihpsov je spodbudilo povojno obdobje,ko je bila leta 1945 ljudski milici <strong>za</strong>upananaloga varuha javnega reda. Kot pomočpri svojem delu so policije po svetu takratpoleg vse naprednejših tehničnihsredstev že uporabljale tudi posebejizšolane policijske pse. Temu zgledu jesledila tudi ljubljanska policija.Dolga leta so bili vodniki službenihpsov »azpršeni« po različnih enotah.»Njihova delovna mesta so bila sistemiziranaznotraj sektorja stalnega dežurstva,ki ga danes poznamo kot operativno-komunikacijskicenter, in na nekaterih območnihpolicijskih postajah,« se spominjaprvi komandir Slavko Majerič. »Zatoso imeli tudi neustrezne delovne pogoje,vendar se niso nikoli pritoževali. Vodnikeže od nekdaj spremlja sloves vztrajnostiin trdne volje, so nekakšna subkulturaznotraj policijske subkulture. Prisotni sopri vseh <strong>za</strong>htevnejših in nevarnejših intervencijah,<strong>za</strong>to so bili v policiji, kolikormi spomin seže, vodniki vedno cenjeni.Predvsem med policijskimi kolegi iz drugihenot,« se še spominja Majerič.AKTUALNOKončno združeniPolicijska postaja vodnikov službenihpsov Ljubljana je bila z odločbotakratnega <strong>notranje</strong>ga ministra IgorjaBavčarja ustanovljena 1. maja leta 1992,vodniki pa so bili iz sektorja stalnega dežurstvater območnih policijskih postajv Grosupljem, Litiji in na Vrhniki premeščeniv novoustanovljeno postajo. Na<strong>za</strong>četku je bilo v enoti le enajst <strong>za</strong>poslenih,poleg komandirja in njegovegapomočnika še devet vodnikov službenihpsov <strong>za</strong> splošno uporabo. Vodniki s službenimipsi <strong>za</strong> specialistično uporabo sobili še vedno umeščeni v Sektor kriminalističnepolicije. Prvi vodnik »specialist«je bil s psom <strong>za</strong> iskanje prepovedanihdrog enoti dodeljen leta 1999, 2002. paje postaja dobila še vodnika s psom <strong>za</strong>odkrivanje minsko-eksplozivnih snovi.Z ustanovitvijo postaje se je bistvenospremenil tudi način dela. »Danes imamo24-urno patruljno službo, ni pa bilovedno tako. V <strong>za</strong>četku so bili vodniki razporejenina delo izključno glede na pričakovanedogodke. Pogosto se je zgodilo,da ljubljanski vodniki prav<strong>za</strong>pravsploh niso toliko delali v Ljubljani, temvečso jih <strong>za</strong>radi operativnih potreb večkratpošiljali na državno mejo, v Kočevje,Ribnico itd.,« pove zdajšnji komandirFranc Novak. Danes je popolnoma drugače,saj so vodniki in psi bistveno dejavnejšitudi v prestolnici.Huda prostorska stiska,pomanjkljiva oprema inneizmerna volja <strong>za</strong> deloZaradi prostorske stiske je bila enotav <strong>za</strong>četku razpeta med dvema lokacijama.Pisarne so bile na Podutiški cestiv Ljubljani, v objektu skupaj s Policijskopostajo Ljubljana Šiška, psi pa so bili nastanjeniv Oddelku <strong>za</strong> šolanje službenihpsov oz. t. i. pasji šoli. »Bilo je res težko,«se spominja Novak. »Vodniki so morali ob<strong>za</strong>četku izmene najprej v pasjo šolo, kjerso imeli postavljene <strong>za</strong>bojnike, v katerihso se preoblekli v uniforme. Nato so prišlina odpravo v pisarniške prostore. Potempa so se spet vrnili v pasjo šolo, da so vzelipse. Podobno je bilo ob koncu izmene. Oprhah smo takrat le sanjali; danes pa si nepredstavljamo, da bi se po celodnevnemdelu s psi, ne da bi se oprhali, preoblekliiz uniforme v svoje oblačilo in šli domov.«A kot pravi Novak, so bili fantje kljub težkimrazmeram neizmerno <strong>za</strong>gnani. »Ničjim ni bilo težko, nič jim ni bilo odveč. Invse so počeli z dobro voljo.«Tudi psom se ni nič kaj bolje godilo.Pasjih boksov je bilo premalo, pa še ti sobili dotrajani in manjši od sedanjih. »V <strong>za</strong>četkuje sicer še šlo, dokler je bilo devetOb 20. obletnici enote so se na Gmajnicah srečale različne generacije.letnik LX/št. 2/201235
AKTUALNOpsov. Ko se je število vodnikov in psov povečalo,pa je moralo nekaj vodnikov svojepse voziti domov in tam skrbeti <strong>za</strong>nje, sajjih nismo imeli kam dati,« še doda Novak.Selitev na Gmajnice kot napovedboljših časovPPVSP se je 17. aprila 2008 preselila vnove, boljše in večje prostore na Gmajnicah.Površina pisarniških prostorov meri460 m 2 , imajo tudi 32 sodobno urejenihpesjakov, v bližini je poligon, velik 7000m 2 , ki sicer spada k Oddelku <strong>za</strong> šolanjeslužbenih psov, a ga uporabljajo tudi vodnikiPPVSP Ljubljana.nemških ovčarjev, <strong>za</strong> specialistično uporabopa so v enoti 3 nemški kratkodlakiptičarji, 2 belgijska in 1 nemški ovčar.Vse več sodelovanja z drugimipolicijskimi enotami»Ko sem prevzel vodenje enote leta2007, sem dobil občutek, da veliko policistovslabo pozna delo vodnikov in jih<strong>za</strong>to tudi premalokrat uporabijo. Zatosmo se s SUP PU Ljubljana dogovorili,da bodo vaje <strong>za</strong> praktični postopek insamoobrambo en mesec v naši enoti,kjer smo trenirali predvsem postopke zuporabo službenega psa. Tako smo jimVArNOSTNepogrešljivi innenadomestljivi, kljub vsemutehnološkemu napredkuLjubljanski vodniki so prisotni na vsehvečjih javnih zbiranjih, ki jih v prestolnicine manjka. Takrat pride njihova učinkovitostše posebej do izra<strong>za</strong>. En vodnik sslužbenim psom deluje podobno kotpribližno 7 policistov brez psa. Psihološkiučinek službenega psa na potencialnestorilce je namreč velik in jih pogostoodvrne od kršitve ali kaznivega dejanja.Vodniki službenih psov pa niso nepogrešljivile na javnih zbiranjih in priPovečalo se je tudi število sistemiziranihdelovnih mest, kar bo čez čas rešilokadrovsko stisko in omogočilo lažjedelo. V enoti je danes sistemiziranih 28delovnih mest, od tega 25 <strong>za</strong> vodnike.Trenutno na terenu dela 18 vodnikov,od tega 15 <strong>za</strong> splošno in 3 <strong>za</strong> specialističnouporabo. Psov je nekaj več, in sicer21, saj ima vsak vodnik <strong>za</strong> specialističnouporabo po dva psa – enega <strong>za</strong> iskanjeprepovedanih drog in drugega <strong>za</strong> iskanjeeksplozivov. Takšen način dela je namrečizjemno učinkovit, saj zmanjšuje številodežurstev, en vodnik pa lahko na krajuopravi dve nalogi. »Pasje policijsko delo«,v katerem štirinožci v povprečju vztrajajodo devetega leta starosti, na področjusplošnih nalog opravlja 9 belgijskih in 636lahko nazorneje predstavili, kakšne soprednosti psa, kdaj in kje vse ga je mogočeuporabiti. Takoj sem dobil občutek,da je bilo to pri policistih zelo dobrosprejeto in od takrat se je uporaba službenihpsov bistveno povečala. Več je biloklicev in prošenj <strong>za</strong> pomoč iz drugihenot,« pove Novak in poudari, da so sevaje v okviru samoobrambe izka<strong>za</strong>le <strong>za</strong>izjemno dobro prakso.Podobnega mnenja je tudi novopečenivodnik, Denis Zalar, ki se je enotipridružil pred približno pol leta. ''Ko semše delal na splošni policijski postaji, tudisam nisem dobro vedel, <strong>za</strong> kaj vse jemogoče psa uporabiti. Šele zdaj se <strong>za</strong>vedamnjegovih prednosti, ki bi jih tudisplošni policisti lahko bolj izkoristili.''vzdrževanju javnega reda, saj poleg tegaopravljajo še številne druge naloge,kot so iskanje in prijemanje storilcev kaznivihdejanj, iskanje pogrešanih oseb,varovanje državne meje, pregledi objektovin vozil, hišne preiskave (iskanje prepovedanihdrog, eksplozivov) in drugedejavnosti (blokade, <strong>za</strong>sede, varnostneakcije …).Dejstvo je, da pred dobro izšolanim»smrčkom« ne moreš ničesar skriti. Lekako bi lahko, saj ima pes približno milijonkratrazvitejši voh in šestnajstkrat razvitejšisluh od človeškega. Nemalokratse zgodi, da pes najde tisto, česar človekne. Kljub vsem tehnološkim pripomočkom,ki jih ima. Martin Kunstič, ki je v enotiže od <strong>za</strong>četka, se spominja številnih ta-letnik LX/št. 2/2012
VArNOSTkšnih primerov, še posebej pa vloma izleta 1994. »Zgodil se je vlom v trgovino,prejeli smo klic in odšli na kraj. Predensmo prispeli, so policisti že podrobnopregledali objekt, vendar storilcev nisonašli. Nato sva objekt pregledala še vodnika.V enem od praznih prostorov stase psa <strong>za</strong>čela čudno obnašati. Odprlasva manjša vrata sicer zelo neopaznegaprostora in odkrila tri vlomilce,« poveKunstič.Ljubljanski vodniki so uspešni tudipri odkrivanju prepovedanih drog. Leta2006 je tako Jože Metelko, ki je vodnikže 27 let, s službenim psom Ullom naMejnem prehodu Petrina odkril kar 30,5kg heroina. »Bosanski državljan se jepripeljal na mejni prehod. Postalo mi jesumljivo, ko je najprej dejal, da bi rad šelna stranišče. Ko sem mu uka<strong>za</strong>l, naj parkirain izstopi iz avta, pa si je kar naenkratpremislil, češ da je poškodovan in da nemore. Pripeljal sem psa in čez nekaj trenutkovv rezervni pnevmatiki našel 30kg heroina,« pove Metelko.Ko ti pes reši življenje … <strong>za</strong> cenosvojegaKako brezpogojno bo službeni pesvaroval svojega vodnika, se je poka<strong>za</strong>loleta 2000, ki je bilo <strong>za</strong> enoto izjemnotežko. »Izguba službenega psa je takoboleča, kot bi hkrati izgubil ljubljenoosebo in vse, kar si v življenju ustvaril,«se spominja Boštjan Anžič, nekdanji vodnik,ki mu je štirinožni prijatelj v BelihVodah rešil življenje. »Zgodilo se je 6.maja. Iskali smo storilca dvojnega umora.Ko smo ga izsledili, sva se mu s kolegompribližala, on pa se je nenadomaobrnil in v naju uperil cev avtomatskepuške,« se spominja Anžič. Boštjanovslužbeni pes, rotvajler Bull, je tedaj storilcazgrabil <strong>za</strong> levo roko in tako preusmerilorožje, ki ga je čvrsto držal. Takratje izstrelil nekaj nabojev, vendar<strong>za</strong>radi ugri<strong>za</strong> psa policistov ni <strong>za</strong>del.Da bi se otresel psa, je nato vanj sprožilstrel in ga ubil, policista pa sta pridobilatoliko časa, da sta lahko protinjemu uporabila strelno orožje. Storilecje obležal mrtev. »Dolgo časa si nisemmogel opomoči. Poleg tega, da semmoral človeku vzeti življenje, me je šebolj pri<strong>za</strong>delo, da sem izgubil najboljšegaprijatelja, partnerja, ki je <strong>za</strong>mežrtvoval svoje življenje. Tega nikoli nepreboliš, še manj po<strong>za</strong>biš,« po dvanajstihletih pove Anžič.Kot da ta dogodek ne bi bil dovolj, jeenota le dober mesec <strong>za</strong> tem izgubila šeenega psa. Že 16. junija, ko sta vodnik inpes varovala državno mejo na območjuPU Krško. »S Prikom sva bila v <strong>za</strong>sedi, koje preko državne meje s hrvaške straniodjeknil strel in <strong>za</strong>del psa. Stekel je protiletnik LX/št. 2/2012strelu, vendar je po nekaj metrih obležalmrtev,« pove vodnik Damijan Levstik.Oba storilca so hrvaški varnostni organikasneje prijeli in ju predali pravosodnimorganom. Bull in Prik sta bila v službi najboljšaprijatelja, vedno sta tičala skupaj,brez nagobčnika, kar je prava redkost.Kot da bi usoda hotela, ju je tako ponovnozdružila.ArniLe kdo ga ne pozna. Ko z vodnikomJanezom Tonejcem obiščeta vrtec ališolo, med otroki glasno <strong>za</strong>vrši: Iiii, Arnii!«Belgijski ovčar s policijskimi pooblastilivedno znova navdušuje s skoki skoziobroč, hojo po dveh tačkah in celo»računanjem«. Malim nadebudnežempa se prijazno pusti tudi pobožati. Vloga,ki jo pri vzpostavljanju stika z občaniigrajo službene živali, je neprecenljiva.AKTUALNOSeveda je službeni pes najprej prisilnosredstvo in ni namenjen izvajanju norčij.A vendarle ima kot vsaka žival tudi svojokarizmo in toplino, kar mu omogoča,da, pogosto celo uspešneje kot človek,policijo približa ljudem. Prav to stanaredila tudi Janez in Arni.Ljubljanski policijski štirinožec je obpomoči svojega vodnika postal pravapasja zvezda. Poznajo ga vsi. Stari inmladi. Prav tako Jane<strong>za</strong>. Z njima pa je naugledu nedvomno pridobila tudi policija.To je tandem, ki bi ga lahko vzeli <strong>za</strong>šolski primer sinergije med vodnikomin službenim psom. A ni bilo vedno tako.»Ko sem prišel med vodnike in so midodelili Arnija, nisem bil ravno najboljnavdušen nad izbiro. Zdel se mi je naporenpes, saj veš, tudi psi imajo svojetežave,« se v šali spominja Tonejc. »Natosva <strong>za</strong>čela skupaj delati, doma sem37
AKTUALNOga malo <strong>za</strong> šalo malo <strong>za</strong>res učil različnihtrikov. Začel sem spoznavati, kaj zmore,in te kvalitete spodbujal. Nato sva nekegadne sodelavcem v službi poka<strong>za</strong>la,kaj znava. Bili so navdušeni, delo pripreventivno-promocijskih dogodkih paje takrat nekako postalo najina domena,«pove Janez. Učenje pa je šlo tudi vobratno smer. Tudi Arni je Jane<strong>za</strong> naučilmarsičesa. »Ob spoznanju, da psu tečečas bistveno hitreje kot človeku, se tudisam <strong>za</strong>vem, kako hitro in minljivo je življenje.To je neprecenljivo spoznanje, kite spodbudi, da živiš polno ta trenutekin ne <strong>za</strong> prihodnost, <strong>za</strong> katero niti ne veš,ali pride.«Poklic, ki ga lahko opravljajo leizjemni ljudjeNa splošno velja, da ni vsak primeren<strong>za</strong> poklic policista. Tisti, ki želijo postativodniki službenih psov, pa morajobiti posebni v mnogih pogledih. Najprejmora biti kandidat <strong>za</strong> vodnika velikljubitelj živali. Psa namreč ne moreš pokončani izmeni odložiti, tako kot odložišpištolo ali lisice. Treba je poskrbeti<strong>za</strong>nj, ga nahraniti, skopati, očistiti boks,ga peljati na sprehod, skrbeti <strong>za</strong> njegovozdravstveno stanje in nena<strong>za</strong>dnjetudi psihično počutje. Zato v tem poklicuni prostora <strong>za</strong> polovičarstvo. Deloje fizično precej <strong>za</strong>htevno, pogosto tudinevarno, saj so vodniki, predvsem kogre <strong>za</strong> varovanje javnih zbiranj, velikokratv »prvi bojni liniji«. Tudi pretiranegaprestiža ni najti v tem delu, saj čiščenjepasjih boksov ni prav nič prefinjenoopravilo. Verjetno tudi <strong>za</strong>radi vseganaštetega v tem poklicu ne najdemoveliko žensk. V slovenski policiji imamole dve vodnici, od tega eno v Ljubljani.In ta je vsekakor posebna. Darja Zgoncje vodnica že sedem let. »Ko sem šedelala kot splošna policistka, sem spoznaladelo vodnikov, ki me je naravnostfasciniralo! Prav<strong>za</strong>prav ne le njihovodelo, temveč tudi njihov kolektiv, pozitivnanaravnanost in brezkompromisnapripravljenost pomagati. To me je takopritegnilo, da sem se tudi sama odločila<strong>za</strong> ta poklic,« pove Darja in doda, da nikolini imela posebnih težav, ker je ženska.»Več težav so imeli moški kolegi,«se pošali, »verjetno so se v <strong>za</strong>četku bali,da tega dela ne bom zmogla, sama panisem nikoli podvomila vase,« še dodaDarja, ki med sodelavci uživa veliko <strong>za</strong>upanje.In kaj bi sporočila ostalim policistkam,ki razmišljajo o poklicu vodnic?»Včasih po<strong>za</strong>bim, da sem ženska. Pritem delu namreč ne moreš imeti lepih,dolgih nohtov, ne moreš nositi nakita.Večino časa si uma<strong>za</strong>n in »smrdiš«. Čese odločijo <strong>za</strong> ta poklic, naj se <strong>za</strong>nj odločijos srcem,« pove brez dlake na jeziku.38Dober kolektiv, uspešno deloKjer je sloga, je moč, pravi pregovor.Zato dobri delovni uspehi PPVSP Ljubljana,ob približno 800 intervencijah naleto, niti ne presenečajo. Kolektiv enotevelja <strong>za</strong> enega boljših v policiji. To je moč<strong>za</strong>čutiti že na vratih postaje. Dobri medosebniodnosi, razumevanje, solidarnostin medsebojno spoštovanje so botrovalitemu, da so se med <strong>za</strong>poslenimi polegslužbenih spletle tudi iskrene prijateljskevezi. Da v kolektivu vlada takšnopozitivno vzdušje, je med drugim tudiodraz dobrega odnosa z nadrejenimi.Komandir Franc Novak, ki postajo vodi<strong>za</strong>dnjih pet let, po besedah svojih <strong>za</strong>poslenihvelja <strong>za</strong> korektnega, načelnega inspoštljivega vodjo. Kot protiutež njegoviVArNOSTneomajnosti in občasni strogosti pa ga,kot se <strong>za</strong> kinologa in ljubitelja živali spodobi,odlikuje tudi veliko srce, saj svojimsodelavcem vedno stoji ob strani. Predvsemtakrat, ko je najtežje. Posebno mestopa ima v tej enoti tudi ljubezen doživali. Ta je tako pristna, da je skoraj nadrejenamedosebnim odnosom. Lahko birekli, da so ljubljanski vodniki službenihpsov pravo utelešenje besed legendarnegavodnika Alberta Čoka, ki je predleti dejal: »Službenega psa moraš imetirad. Tako rad, kot imaš svoje družinskečlane.«Besedilo: Nina Djordjević, SOJ SGDP GPUFoto: Gregor Panjan, Bojan Matevžič,Miran Pintar, arhiv Policijeletnik LX/št. 2/2012
VArNOSTAKTUALNOHistoria est magistra vitae (Zgodovina je učiteljica življenja)Med Muzejem slovenske policije, Muzejem policije RepublikeHrvaške in Vojaškim muzejem Slovenske vojskeMednarodni muzejski svet(ICOM) že 35. leto organiziraMednarodni muzejski dan.Letos je bila izbrana temaMuzeji v svetu globalnihsprememb – novi izzivi, novepobude, ki umešča muzejskodelo in misel v dinamiko intežnje globalnega sveta,njegovega utripa, potreb inpričakovanj ter poudarja inopo<strong>za</strong>rja na mnoge priložnosti,ki jih lahko prepoznamo inmoramo prepoznati v sodobnimuzejski teoriji in praksi.Muzej slovenske policije jesodeloval z dnem odprtihvrat in izvedbo okrogle mizez naslovom Muzej slovenskepolicije – preteklost, sedanjost,prihodnost, ki je potekala 22.maja v prostorih Policijskeakademije v Tacnu.letnik LX/št. 2/201239
AKTUALNOVArNOSTOb 35. mednarodnem muzejskemdnevu v Muzeju slovenskepolicije pripravili dan odprtihvrat in okroglo mizoOb 35. mednarodnem muzejskemdnevu, ki ga s pripravo različnih dogodkovv sredini maja praznujejo muzeji po vsemsvetu, smo v našem muzeju 18. maja pripravilidan odprtih vrat, nekaj dni kasnejepa še okroglo mizo.Na okrogli mizi z naslovom Muzej slovenskepolicije - preteklost, sedanjost, prihodnost,ki sta se je udeležila tudi notranjiminister dr. Vinko Gorenak in generalni direktorpolicije Janko Goršek, je kustodinjaDarinka Kolar Osvald predstavila trenutnostanje muzeja in idejno <strong>za</strong>snovo sodobnegaslovenskega policijskega muzeja.Mednarodni muzejski dan pomeni priložnost <strong>za</strong> različnedogodke, uglašene z nosilno temo, in vzpodbudo muzejem,da preverijo svoje stanje ter vlogo v družbi.Z dogodkom smo želeli vzpodbuditi širšo razpravo, dabi se v bližnji prihodnosti oblikovalo enotno stališče Policijein Ministrstva <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve Republike Slovenijedo obstoja, pomena, vloge in nadaljnjega razvoja svojegamuzeja.Program okrogle mize je bil <strong>za</strong>snovan tako, da so svoje »življenjskezgodbe in vizije« predstavili trije sorodni muzeji:— Muzej slovenske policije (predstavila sem ga Darinka KolarOsvald, kustodinja in vodja muzeja),— Muzej policije Republike Hrvaške (predstavil ga je ŽeljkoJamičić, višji kustos in vodja muzeja) in— Vojaški muzej Slovenske vojske (o katerem je spregovorilVlado Žgeč, podpolkovnik in načelnik muzeja).MUZEJ SLOVENSKE POLICIJE40letnik LX/št. 2/2012
VArNOSTMUZEJ SLOVENSKE POLICIJEZgodovinski pogledZačetki segajo v leto 1920, ko je po zgledu drugih državuprava policije v Ljubljani <strong>za</strong>čela snovati kriminalistični muzej,namenjen izobraževanju orožnikov, policistov <strong>za</strong> <strong>za</strong>tiranjekriminala. Njegovi nasledniki so delovali v različnih državnihtvorbah in organi<strong>za</strong>cijskih strukturah organov <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deveter pod različnimi imeni. Tako je bil Kriminalistični muzejod 1920 do 1976, Muzej organov <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve od 1976do novembra 1982, Muzej Republiškega sekretariata <strong>za</strong> <strong>notranje</strong><strong>za</strong>deve od novembra 1982 do 1991, Muzej ministrstva <strong>za</strong><strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve od 1991 do 2001 in od leta 2006 naprej Muzejslovenske policije. 1Prav tako je skozi zgodovino muzej menjal več lokacij vLjubljani in njeni okolici. Vseskozi je bil sestavni del šol <strong>za</strong> miličnikein leta 1970 dobil razstavne prostore v celem nadstropjunovo zgrajene Strokovne šole <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve v Tacnu– približno 500 m², ki jih je <strong>za</strong>radi prostorske stiske Policijskeakademije leta 2001 moral <strong>za</strong>pustiti. Takrat so bili vsi muzejskipredmeti pospravljeni na podstrešje do leta 2006, ko je bil muzejponovno odprt <strong>za</strong> javnost v Tacnu – vendar v veliko manjšemobsegu, saj naj bi šlo <strong>za</strong> <strong>za</strong>časno postavitev, dokler se nenajde ustreznejše rešitve. V teh prostorih je še danes.Žal moramo ob navedenem dodati, da se je med selitvamimuzeja veliko gradiva izgubilo in uničilo ter da se je razvoj muzejskedejavnosti v policiji pred desetletjem ustavil.Iz pisnih virov izhaja, da je slovenski policijski muzej imelvseskozi vlogo specialnega muzeja na republiški in državniravni ter da je bilo <strong>za</strong>nimanja <strong>za</strong>nj vedno veliko.Prvih 70 let svojega obstoja je bil kot pomemben vir strokovnegaznanja namenjen in dostopen le strokovni javnosti(mdr. bodočim miličnikom, študentom prava, medicine, socialnimdelavcem, penologom …), tistim, katerih delo se jeve<strong>za</strong>lo na vsebino muzeja. Za občo javnost se je, z namenompreventivnega osveščanja, <strong>za</strong>čel odpirati po letu 1991, vendarse vsebina razstave pri tem ni spremenila.Muzej je v času njegovega večjega obsega obiskalo preko40.000 obiskovalcev letno.V muzeju se je zbiralo, dokumentiralo, hranilo, proučevaloin predstavljalo gradivo o kriminaliteti v Sloveniji, slovenskikriminalistiki, izvrševanju kazenskih sankcij, delovanju organov<strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve in razvoju varnostnega sistema ter sodelovanjupolicije pri osamosvajanju Slovenije.Gradiva je muzej v preteklosti pridobival predvsem iznotranjih organi<strong>za</strong>cijskih enot organov <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve/policije in sodišč, ki so mu po pravnomočnih razsodbah pošiljalat. i. »corpora delicti« – predmete, pove<strong>za</strong>ne s kaznivimidejanji, sodne ekspertize, <strong>za</strong>pise o najdenih sledeh na krajukaznivega dejanja, na podlagi katerih so bili izsledeni storilci,fotografije s krajev kaznivih dejanj …Pred deponiranjem zbirk 22. julija 2001 so bili v njem predstavljeninaslednji oddelki in zbirke: 2— kriminalistični oddelek s šestimi zbirkami, v katerih je bilopredstavljenih približno 450 kaznivih dejanj z okoli 700muzejskimi predmeti,— oddelek o razvoju varnostnega sistema, v katerem je bilapredstavljena razstava o vojni <strong>za</strong> samostojno Slovenijo – na45 panojih,— penološki oddelek, v katerem je bila predstavljena zgodovinaizvrševanja kazni na območju Slovenije – na 9 panojihz 245 muzejskimi predmeti,letnik LX/št. 2/2012AKTUALNO— oddelek, v katerem je bilo prika<strong>za</strong>no delo centra <strong>za</strong> kriminalističnotehničnepreiskave – na 6 panojih.Ob tem je bilo v prostorih Policijske akademije v Tacnu arhiviranih10 tematskih samostojnih zgodovinskih zbirk, ki sopona<strong>za</strong>rjale razvoj organov <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve.Zadnjih deset let ni bilo pritoka novih razstavnih predmetov,tako da se obstoječe zbirke niso dopolnjevale niti se nisooblikovale nove.Trenutno stanjeMuzej formalno nima mesta v organi<strong>za</strong>cijski strukturi policije/ministrstva<strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve, čeprav je bila ob njegovemvhodu leta 2006, ob otvoritvi, nameščena uradna tabla,ki mu je dala ime: MUZEJ SLOVENSKE POLICIJE. Prav tako vnobenem veljavnem aktu niso opredeljeni delovanje, status,obstoj, muzejske naloge, strategija, poslanstvo, zbiralna politika,razstavna politika in poslovanje muzeja.Za muzejsko delo je v Policiji vseskozi namenjeno eno delovnomesto, čeprav številne muzejske naloge, ki jih predpisuje<strong>za</strong>konodaja (zbiranje, dokumentiranje, hranjenje, konserviranje,restavriranje, proučevanje muzejskega gradiva, pripravarazstav, predstavljanje javnosti, vodenje in predstavljanje muzeja…), močno presegajo obseg dela enega <strong>za</strong>poslenega – pokoličini in vsebini. Slovenski muzeji imajo v povprečju <strong>za</strong>poslenih10 uslužbencev (največji tudi med 40 in 80). V Muzejuslovenske policije se torej ne morejo in niso mogle izvajati vsemuzejske naloge. Ob uspešnem delu z obiskovalci je denimopopolnoma <strong>za</strong>stalo delo z zbirkami.Poseben problem pri delu muzeja predstavlja dejstvo, da vproračunu ni načrtovanih finančnih sredstev <strong>za</strong> njegovo delovanje,temveč se ta pridobivajo priložnostno.Trenutne prostorske zmogljivosti muzeja so premajhne<strong>za</strong> koncept stalne razstave in muzejsko delovanje ter nenamenske,saj ne izpolnjujejo kriterijev, predpisanih <strong>za</strong> muzejskodejavnost. V prostorih, kjer se hrani muzejsko gradivo,ni ustreznega depojskega, arhivskega pohištva, prav tako ni<strong>za</strong>gotovljenih možnosti <strong>za</strong> uravnavanje predpisanih mikroklimatskihpogojev. V razstavnih prostorih tudi ni urejenegaustreznega prezračevanja, ni garderobnega prostora, sanitarij,sodobnih pripomočkov <strong>za</strong> predstavitev, internetne pove<strong>za</strong>ve,obiskovalce se sprejema skozi <strong>za</strong> muzej neprimerenvhod …Sedanja razstava je vsebinsko in oblikovno <strong>za</strong>starela iniztrošena ter <strong>za</strong> prikazovanje obči javnosti neprimerna iz večrazlogov. Sledi namreč 40 let staremu konceptu razstave nekdanjegakriminalističnega muzeja, ki je bil namenjen ter dostopensamo strokovni javnosti <strong>za</strong> izpopolnjevanje specialnihkriminalističnih znanj in priprave na prizore, tudi najgrozljivejše,ki jih bo srečevala pri svojem delu. Poleg tega ima dotrajaninventar (vitrine, panoje …).Ime muzeja (Muzej slovenske policije) ne odraža vsebinestalne razstave, saj o slovenski policiji kot celoti v muzeju neizvemo skoraj nič. Čeprav je policija v službi vseh državljanov,lahko v njen nacionalni muzej pridejo samo polnoletne osebe.VizijaMuzej naj bi se pridružil pozitivnim muzeološkim premikomv interpretiranju vloge policije v družbi, ki jih odražajorazstave večine evropskih in tudi svetovnih policijskih muzejev.Muzejska dejavnost naj bi se razvijala z oblikovanjemsodobnega slovenskega policijskega oziroma policijsko-41
AKTUALNOMUZEJ POLICIJE REPUBLIKE HRVAŠKEpravosodnega muzeja kot kulturnega središča in centra <strong>za</strong>ohranjanje ter proučevanje policijske in pravosodne kulturnedediščine in zgodovine, ki bo odprt <strong>za</strong> najširšo javnost.Muzej bo ob ohranjanju dediščine souresničeval poslanstvopolicije: poglabljal njeno sodelovanje s skupnostjo, večal<strong>za</strong>upanje ljudi v policijo, krepil ugled policije in pravosodja,utrjeval čut <strong>za</strong> pripadnost in identiteto <strong>za</strong>poslenih …MUZEJ policije republike hrvaškeZgodovinski pogledPredhodniki današnjega muzeja hrvaške policije, ki je bilustanovljen leta 2001, so bili kriminalistični muzeji, ki so delovaliv različnih časovnih obdobjih. Prvi je iz leta 1909, ko so na ozemljuavstro-ogrskega cesarstva tovrstne muzeje ustanavljali <strong>za</strong>izobraževanje orožnikov <strong>za</strong> <strong>za</strong>tiranje kriminala.Poslanstvo kriminalističnih muzejev se je bistveno razlikovalood poslanstva sedanjega policijskega muzeja. Prvi so seposvečali samo zgodovini kriminalistike, bili namenjeni izobraževanjupolicistov in <strong>za</strong>prti <strong>za</strong> širšo javnost, medtem ko sedanjimuzej predstavlja zgodovino celotne policijske stroke, je odprt<strong>za</strong> javnost in predstavlja neformalni komunikacijski kanal medpolicijo in javnostjo. S tem sledi konceptu muzejev, kot jih imajovse demokratične države sveta in Zahodne Evrope.Za časovno izhodišče proučevanja in predstavljanja policijskezgodovine je bilo, ob številnih pomislekih, določenočasovno obdobje od pojava prvih oblik policijskega dela dodanes. Muzej je bil z obrobja Zagreba, z območja policijskeakademije, premeščen v njegovo središče, v prostore ministrstva<strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve, kar pomeni prednost <strong>za</strong> tkanje vezi znajširšo javnostjo.Trenutno stanjeMuzej nima stalne razstave, ampak v pritličju ministrstva <strong>za</strong><strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve pripravlja občasne razstave na izbrane temeiz zgodovine in življenja policije, obiskujejo pa jih različne generacijskein interesne skupine obiskovalcev.Ima približno 3000 predmetov v 17 zbirkah (o orožju, uniformah,policijskih insignijah, policijskih vozilih in drugi opremi,kriminalistični tehniki, komunikacijskih napravah, osebnih do-42VArNOSTkumentih). Ob teh se posebejoblikujejo še zbirke multimedije,plakatov in letakov.Ob razstavah skušajočimbolj vključevati in motiviratiobiskovalce, kot to narekujejomoderni muzejskitrendi. Pripravljajo raznovrstnedelavnice <strong>za</strong> različneskupine, na katerih obravnavajopredstavljeno tematiko(v <strong>za</strong>dnjem času so npr.pripravili razstavo o enemnajbolj znanih svetovnih kriminalistov,Hrvatu Ivanu Vučetiću,ki ga uvrščajo med<strong>za</strong>četnike daktiloskopije, patudi o <strong>za</strong>grebški šoli poligrafije,ki je bila v šestdesetihletih prejšnjega stoletja vodilnav bivši Jugoslaviji).Trenutno ima muzej kakšnih5000 obiskovalcev letnoin 3 <strong>za</strong>poslene strokovnjakeiz muzejske stroke, ki se ukvarjajo z zbirkami in razstavami,medtem ko jim tehnično in logistično podporo nudijouslužbenci ministrstva <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve in policije. Finančnasredstva <strong>za</strong> delovanje jim <strong>za</strong>gotavlja <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>notranje</strong><strong>za</strong>deve RH v obsegu 90 % in mesto Zagreb 10 %. Njihov trenutniletni proračun znaša približno 25 tisoč evrov. Muzej jeorgani<strong>za</strong>cijsko uvrščen pod policijsko akademijo, pripravlja pase akt o njegovem prenosu v kabinet ministra, kamor je bil sistematiziranob ustanovitvi.VizijaMuzej želijo kadrovsko okrepiti, tako da bo v njem <strong>za</strong>poslenihosem strokovnjakov z muzejskega področja.Načrtujejo ureditev prostorov (približno 780 kvadratnihmetrov) <strong>za</strong> stalno razstavo in delo z obiskovalci (multimedijskicenter <strong>za</strong> predstavitve) v bližnji kinodvorani ter vzpostavitevmuzejske trgovine.VOJAŠKI MUZEJ SLOVENSKE VOJSKEZgodovinski pogledZametki slovenskega vojaškega muzeja segajo v leto 1999,ko se je v okviru centra <strong>za</strong> vojaško zgodovino <strong>za</strong>čela razvijatimuzejska dejavnost v slovenski vojski. Naslednji pomembenmejnik predstavlja leto 2004, ko je <strong>za</strong>čela delovati oklepna zbirkav Pivki, o vojaškem muzeju pa lahko govorimo od leta 2005naprej. Leta 2010 je bil vpisan v razvid muzejev, kar pomeni, daizpolnjuje vse predpisane standarde <strong>za</strong> muzejsko službo.Trenutno stanjeTemeljne pravne podlage <strong>za</strong> njegovo delovanje predstavljataPravilnik o muzejski dejavnosti v Slovenski vojski in Poslovniko delu vojaškega muzeja.V muzeju je trenutno 20 <strong>za</strong>poslenih, od tega 2 doktorjaznanosti in 3 magistri znanosti. Muzej vodi načelnik.Prostore ima muzej v Kadetnici Maribor, ki je bila pred letiobnovljena kot pomemben objekt arhitekturne kulturne dediščine.Poslanstvo muzeja je organiziranje in opravljanje muzejskedejavnosti s tematiko vojaške in vojne preteklosti Slovencevletnik LX/št. 2/2012
VArNOSTter slovenskega etničnega prostora, razvoja obrambnih sil terproučevanje slovenske vojaške zgodovine. To znanje širi v slovenskivojski in v civilno okolje ter s tem poglablja domoljubno<strong>za</strong>vest.Temeljne naloge muzeja so zbiranje, hramba, varovanje,predstavljanje, raziskovanje, proučevanje in strokovna obravnavamuzejskega gradiva.V muzeju imajo zbirke lahkega orožja in opreme, več kot1000 kosov, oklepnih vozil in artilerijske oborožitve, vojaškegaletalstva in zračne obrambe, vojaške pomorske oborožitve, tekstilijin vojaške opreme, insignij, umetniških del, štampiljk inpečatov, fototeko in filmsko gradivo.Znanstvenoraziskovalno delo in objava strokovno-znanstvenihdel prav tako spada med njegove temeljne naloge (laniso, na primer, izdali obsežno monografija Vojna 91, <strong>za</strong> kar jebilo porabljenih 1000 delovnih dni terenskega in raziskovalnegadela kustosov).Pripravljajo številne razstave in z njimi gostujejo ob različnihpriložnostih po Sloveniji in tujini.V okviru pedagoškega, promocijskega in vzgojno-izobraževalnegadela pripravljajo in izvajajo predavanja <strong>za</strong> vse nabornike,ki služijo vojaški rok, in vse kadete pri predmetu vojaškazgodovina.Sodelujejo tudi s številnimi civilno-vojaškimi združenji inskupnostmi ter raziskovalnimi institucijami in sorodnimi muzejiv Sloveniji in tujini.Muzej skrbi <strong>za</strong> redno vzdrževanje svoje muzejske zbirke,ki jo ima razstavljeno v svoji dislocirani enoti – Parku vojaškezgodovine v Pivki.Veliko sredstev namenijo <strong>za</strong> restavriranje in konserviranjemuzejskih predmetov. Od leta 2006 jih je bilo obnovljenih 40,med njimi tudi podmornica, darilo Črne gore, ki je Park vojaškezgodovine lani postavila na vodilno mesto po številu obiskovalcevmuzejev v Sloveniji.Prav tako je muzej aktiven pri izmenjavi razstavnih predmetovs tujino, redno pa ga obiskujejo tuje vojaške delegacije.AKTUALNOV letu 2012 med drugim načrtujejo postavitev šestih razstav,pripravo in izdajo štirih znanstvenoraziskovalnih del, uvajanjeinformacijskega sistema Galis, soorgani<strong>za</strong>cijo in organi<strong>za</strong>cijokonferenc, urejanje mikroklimatskih pogojev v depojih,pridobivanje eksponatov.VIZIJAZagotoviti želijo možnost lastnega restavriranja razstavnihpredmetov, pravilno umestiti vojaški muzej v strukturoslovenske vojske in ministrstva <strong>za</strong> obrambo, uvesti sistem <strong>za</strong>digitali<strong>za</strong>cijo v zbirkah vojaškega muzeja in elektronske inventarneknjige, ureditev mikroklimatskih razmer v depojihin <strong>za</strong>gotovitev primernih skladiščnih ter depojskih prostorov.Zgodbe muzejev, ki sem jih predstavila, so si v marsičempodobne, v marsičem različne in bogatijo naše vedenje terpredstave o muzejskem delu. To pa ni kakšen »nebodigatreba«,saj <strong>za</strong>gotavlja ohranjanje identitete in kolektivnegaspomina naroda ter skupnosti, ki jo predstavlja. Pripomorek utrjevanju občutka <strong>za</strong> pripadnost, utrjuje medsebojne vezi,krepi ugled skupnosti. Mi pa se moramo odločiti, ali je današnjakri<strong>za</strong> dovolj velik razlog, da ne naredimo ničesar, ali pabo naš <strong>za</strong>veznik, ko bomo strnili moči in doka<strong>za</strong>li, da se lahkotudi z minimalnimi sredstvi naredi veliko.Besedilo: Darinka Kolar Osvald, kustodinja in vodjaMuzeja slovenske policijeFoto: Tomaž Perme, Muzej policije Republike Hrvaške in Brigita Petric,Sektor <strong>za</strong> odnose z javnostmi SGDP GPUOPOMBE1V različnih virih se pojavljajo različne kronološke opredelitve inrazlična poimenovanja. Kronologijo povzemam po navajanjihnekdanje vodje muzeja v: Debeljak, Biserka: Muzej organov <strong>za</strong> <strong>notranje</strong><strong>za</strong>deve, Ljubljana 2006.2Dokument Ministrstva <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve – Policije – Muzeja policijskeakademije s 17. 1. 2001.VOJAŠKI MUZEJ SLOVENSKE VOJSKEletnik LX/št. 2/201243
VArNOST44letnik LX/št. 2/2012
VArNOSTSTROKOVNI PRISPEVEKNASILJE V DRUŽININeža Miklič, Anton Toni Klančnik, mag., in Alojz Sladič:Multiplikatorji pri obravnavi nasilja v družini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46Anton Toni Klančnik, mag.,: Nasilje v družini in nekateri poudarkiDruštva <strong>za</strong> nenasilno komunikacijo <strong>za</strong> delo policistov v Sloveniji . . . . . . 51Darko Novak: Osnovni pravni vidiki kaznivih dejanj nasilja vdružini ter <strong>za</strong>nemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje . . . . . . . . 54Andreja Razpet: Nasilje v družini skozi okooperativno-komunikacijske dejavnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56Marjana Milek Ogrinc: Sodelovanje centrov <strong>za</strong> socialno deloin policije pri obravnavi nasilja v družini - nele v teoriji, tudi v praksi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58Neža Miklič in Anton Toni Klančnik, mag.,: Vsebina, vloga in pomenspremljevalca žrtve nasilja v družini k inštitucijam vRepubliki Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60Barbara Dolničar: Je <strong>za</strong> duševno zdravje policistovdobro poskrbljeno? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66Michael Moran: “Ljudje morajo spoznati, da ne gre <strong>za</strong> pornografijopač pa <strong>za</strong> spolno zlorabo otrok.” . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67Vinko Žgajner in Teodor Goznikar: Tudi v Sloveniji deluje vseevropskabrezplačna številka <strong>za</strong> prijavo pogrešanih - 116 000 . . . . . . . . . . . . . . . . 70letnik LX/št. 2/2012Foto: Anita Kovačič, Sektor <strong>za</strong> odnose z javnostmi SGDP GPU45
STROKOVNI PRISPEVEKVArNOSTNasilje v družini – usposabljanje policistovMultiplikatorji pri obravnavi nasilja v družiniNeža Miklič,UKP GPUV enem izmed osrednjih tiskanih časopisov smo lahko pred nekaj meseci prebrali kratko novicoo ameriških raziskovalcih, ki so ugotovili, da se možnost <strong>za</strong> pojav nasilja v družini poveča <strong>za</strong> 30odstotkov, če se »njeno finančno stanje poslabša« in to ne glede na to, kakšno je bilo dotedanjefinančno stanje v tej družini, ki je lahko tudi premožna. Odstotek je zgovoren že sam po sebi.Spoznanje ameriških raziskovalcev je izjemnega pomena tudi <strong>za</strong> naše družine in trenutne razmerev Sloveniji in prav <strong>za</strong>to razmišljanje o obravnavi družinskega nasilja v okviru projekta Multiplikatorjipri obravnavi nasilja v družini še nikoli ni bilo tako zelo aktualno.Anton Toni Klančnik, mag.,UKP GPUAlojz Sladič,UUP GPUV letu 2011 je bil ponovno vzpostavljen in nadgrajenprojekt UKP GPU Multiplikatorji pri obravnavinasilja v družini. Vsebinsko in strokovno je bilizobraževalni del projekta razdeljen v dva dela. Vprvem delu, ta je potekal v oktobru leta 2011, so sekandidati <strong>za</strong> multiplikatorje seznanili z aktualnimispremembami in novostmi v <strong>za</strong>konodaji, razširiliso znanja s sociološkega in psihološkega vidikaobravnave nasilja v družini, svoj pogled na obravnavonasilja v družini pa so predstavili še predstavnikicentra <strong>za</strong> socialno delo in nevladnih organi<strong>za</strong>cij(Društvo SOS – telefon <strong>za</strong> ženske in otroke, žrtvenasilja, in Društvo <strong>za</strong> nenasilno komunikacijo). Februarjaleta 2012 so se kandidatom <strong>za</strong> nove multiplikatorjepridružili tudi tisti multiplikatorji, ki so priprojektu že aktivno sodelovali v letih 2007 in 2008.Udeleženci so usvojeno znanje preizkusili v vajahin aktivnih razpravah tako s predstavniki različnihpolicijskih služb kot z okrožnim državnim tožilcem.Celotno obdobje izvajanja izobraževalnega projektaje bila pozornost dana tudi pisnim izdelkom,ki jih policisti in kriminalisti pošiljajo v zbrani dokumentacijipristojnim državnim tožilstvom. Posebenpoudarek je bil namenjen komunikaciji in pristoputer odzivom preiskovalca pri obravnavi nasilja vdružini, njegovi psihološki opori in obvladovanjustresorjev, tudi z morebitnimi objavami v medijih,kjer se lahko zgodi, da preiskovalec nastopa celo »vglavni vlogi«, ki je največkrat negativna.46letnik LX/št. 2/2012
VArNOSTVsi udeleženci so že s povabilom na prvi del usposabljanjaprejeli v obvezno študijo knjigo z naslovom Nasilje nad ženskami– odgovornost policije avtorjev Dorine Van der Ent, ThereseEvers in Kees Komduur, ki jo je leta 2001 izdalo društvo Ženskasvetovalnica iz Ljubljane. Na usposabljanju so udeleženci prejeliše dodatno zbrano literaturo, ki jim bo omogočila poglobljenoštudijo o nasilju v družini. Ob koncu usposabljanja soudeleženci svoje znanje preverili z izpolnjevanjem vprašalnikaoziroma testa.Zasnova projekta je jasna, saj želi v slovenski prostor vnesticelovito, enotno ter visoko strokovno in kakovostno kriminalističnoobravnavo nasilja v družini. V ta namen je bilotreba dodatno usposobiti in izobraziti strokovnjake, ki so natem področju dejavni že več let, dosegajo visoko strokovnostin imajo nepogrešljive praktične izkušnje, torej tiste posameznike,ki bodo znanje posredovali na vse policiste in kriminaliste.Z rednimi evalvacijami projekta, stalnim vsakoletnim izobraževanjemin usposabljanjem ter s skrbjo <strong>za</strong> dejavno spremljanjeproblematike obravnave nasilja v družine je namenpredstavljenega projekta povečati splošno raven <strong>za</strong>vedanjadružbe kot tudi policije kot institucije o problematiki »nasiljamed štirimi zidovi«.Statistični podatki policije vsako leto nakazujejo in potrjujejo,da je visok odstotek umorov v Sloveniji prav<strong>za</strong>prav ševedno »družinskih umorov«. Pogosto je storilcu (morilcu) odvzetaprostost in med pridržanjem so na podlagi <strong>za</strong>konskih določilprivedeni na <strong>za</strong>slišanje k preiskovalnemu sodniku, ki po<strong>za</strong>slišanju <strong>za</strong>nj največkrat odredi pripor. Zakaj le, če pa je žrtevmrtva in t. i. ponovitvena nevarnost nima pomena! Statističnipodatki policije vsako leto številčno izražajo obravnavo primerovnasilja v družini. Res je, da ti podatki ne prikazujejo oziromaz njimi ni mogoče prika<strong>za</strong>ti, koliko umorov je bilo preprečenih,ker je bilo nasilje v družini prekinjeno, storilci pa kakovostnoobravnavani. Toda storilci nasilja v družini so med pridržanjemna podlagi istih <strong>za</strong>konskih določil privedeni na <strong>za</strong>slišanje kpreiskovalnemu sodniku, ki pa po njihovem <strong>za</strong>slišanju <strong>za</strong>njenajvečkrat sploh ne odredi pripora, medtem ko ponovitvenanevarnost ostaja.Posamezni poudarki z usposabljanjaNasilje v družini je precej kompleksno področje policijskegadela, ki <strong>za</strong>hteva veliko specifičnega znanja, osebne<strong>za</strong>vzetosti vsakega policista, delovanje v skladu s predpisanimi<strong>za</strong>konskimi normami, nujen pa je tudi multidisciplinarenpristop. Zaradi vsega tega je bilo strokovno usposabljanjepolicistov oz. kriminalistov <strong>za</strong> multiplikatorje razdeljeno nadva sklopa.Jesenski del, ki je potekal od 17. do 19. oktobra 2011, je<strong>za</strong>jemal <strong>za</strong>konodajo (od mednarodnih predpisov, ki jih jeSlovenija ratificirala in jih mora izvajati, do nacionalne <strong>za</strong>konodajein pravne prakse), abecedo policijske intervencije inširši pogled v strokovno delo centrov <strong>za</strong> socialno delo. Sledileso vsebine o prepoznavanju nasilja v družini, njegovi dinamikiin sodelovanju nevladnih organi<strong>za</strong>cij na tem področju(predstavnici Društva SOS telefon <strong>za</strong> ženske in otroke, žrtvenasilja). Poseben del usposabljanja je bil namenjen specifičnostimpri delu z žrtvijo (npr. sprejetje prijave). Slušatelji sopridobili tudi dodatno znanje oz. informacije o delovanjupolicijskih <strong>za</strong>upnikov, kakovostnem prenosu znanja na druge(poučevanje odraslih) in <strong>za</strong>ščiti otrok pred medijskim izpostavljanjem.V spomladanskem delu usposabljanja multiplikatorjev od15. do 17. februarja 2012 je bilo več poudarka na praktičnemletnik LX/št. 2/2012STROKOVNI PRISPEVEKdelu. Vsebina je bila prilagojena znanju in izkušnjam, ki so jihslušatelji že pridobili. To je bilo pomembno zlasti <strong>za</strong>to, ker sose v tem delu jesenskim udeležencem priključili tudi multiplikatorji,ki so te naloge že opravljali (intenzivna usposabljanjaso na vseh PU potekala v letih 2007 in 2008). Tokrat so bileobravnavane naslednje teme:— delo operativno-komunikacijskih centrov ob prijavi nasiljav družini,— pogled tožilstva na nasilje v družini in aktualna vprašanja,— študija primera – ogled filma o nasilju v družini z analizovsebine,— študija primera – učna delavnica z igro vlog z analizo aktivnosti.Skozi igro vlog je bil obdelan primer vsakodnevne ali običajnepolicijske intervencije ob klicu na pomoč pri nasilju vdružini (podrobneje razloženo v poglavju o učni delavnici).Predstavljeno je bilo tudi delovanje Društva <strong>za</strong> nenasilno komunikacijo,predvsem delo z žrtvami, delo s povzročitelji nasiljain delovanje varnih hiš. Slušatelji so bili seznanjeni s psihološkopomočjo v policiji, <strong>za</strong> vse pa je bila organizirana tudidelavnica s sprostitvenimi tehnikami. Zadnji dan je bil namenjenpredvsem dogovarjanju o možnostih <strong>za</strong> izvedbo usposabljanjapolicistov po PU in dodatnim pojasnilom o morebitnihodprtih vprašanjih.Kako bi naslovili knjigo o nasilju v družini?Med usposabljanjem je Cvetko Kokalj iz SKP PU Koperpripravil tudi zelo <strong>za</strong>nimivo delavnico, na kateri sose udeleženci posvetili vprašanju, kaj si predstavljajopod nasiljem v družini, kako ga vidijo, doživljajo in kakose odzivajo nanj.Udeleženci so morali izbrati naslov <strong>za</strong> knjigo, kiobravnava nasilje v družini. Najprej so naslove napisalivsak <strong>za</strong>se, nato pa so se o njih pogovorili v paru. Razmišljaliso o različnih vprašanjih, npr. <strong>za</strong>kaj so izbrali taknaslov, kaj je <strong>za</strong>nje nasilje in v katerih okoliščinah ga<strong>za</strong>znavajo, kaj morajo videti, slišati, čutiti ipd., pa tudi otem , kako bi pomagali družini, v kateri se pojavlja nasilje.Po izmenjavi mnenj so si »podarili knjige« z izjemno<strong>za</strong>nimivimi naslovi: Ali se res <strong>za</strong>vedamo nasilja v družini?,Nasilna ravnanja <strong>za</strong> domačimi vrati, Nasilje v družini– samo mit ali dejstvo, Prvi koraki pri prepoznavanju nasilja,Molk žensk, Za <strong>za</strong>prtimi vrati, Preživeti doma, Prvaklofuta ni <strong>za</strong>dnja, Zlom človeškega dostojanstva, Tišinaboli, Ko je človek razvrednoten, Skrivnosti v družinskemkrogu, Odkrijmo solze, Nepojemljive grozote, ki se dogajajoskrite očem, Princeska s sanjami, Zgodbe nekedružine ali agonija <strong>za</strong> štirimi stenami, Pogovorimo se onasilju, Brez izhoda, Šibki moški – šibke ženske, Skupajustavimo nasilje v družini, Nasilje <strong>za</strong> <strong>za</strong>prtimi vrati – vsesplošendružbeni problem, Ustavimo nasilje – zdaj!, Močin morala, Na temni strani zidov, Nasilje v družini – potiz pekla, Sčasoma bolečine nisem več čutila in Za zidovi.Učna delavnicaVrhunec drugega dela usposabljanja je bila učna delavnica,v kateri so vloge igrali prav vsi udeleženci: eni kot dejavni opazovalciin poznejši analitiki, drugi v določenih vlogah (policistiOKC, policisti v patrulji, žrtev nasilja, nasilnež itd.). Skladno sscenarijem je bila pripravljena <strong>za</strong>snova policijske47
STROKOVNI PRISPEVEKintervencije oz. celotnega postopka – od prejetega klica občankena OKC oz. prijave nasilja do odziva policijske patrulje,izvedbe intervencije, poročanja in obveščanja drugih pristojnihslužb, vključno s končnim ukrepom policistov glede na(ne)predvidljiv razvoj dogodkov. V okviru delavnice, ki je trajalakar štiri ure, so policisti oz. »igralci« morali obveščati tudidežurnega državnega tožilca, interventno službo centra <strong>za</strong>socialno delo in dežurnega preiskovalnega sodnika.Z vsem predhodno pridobljenim temeljnim znanjem inizmenjavo izkušenj med udeleženci smo – tudi z učno delavnico– prišli do zelo <strong>za</strong>nimivih ugotovitev, ki se nena<strong>za</strong>dnjeizražajo tudi pri delu na terenu. Poleg izvajalcev programa sopotek učne delavnice spremljali tudi predstavniki Društva <strong>za</strong>nenasilno komunikacijo, centra <strong>za</strong> socialno delo in OKC UPSGPU, ki so predvsem kot zunanji opazovalci (nepristranskoin objektivno) ocenjevali celoten potek policijskega dela priobravnavi primera nasilja v družini v sicer »šolskem in popolnomavarnem okolju«. Vsi, ki so spremljali potek policijskeintervencije na učni delavnici, so pri ocenjevanju upoštevalitudi dejstvo, da nihče od sodelujočih (še) ni imel posebnihigralskih izkušenj in tudi ne časa <strong>za</strong> priprave. Nekatere skupneugotovitve so, kot že rečeno, lahko tudi izraz dejanskegastanja na terenu. Zaznava takšnih težav in iskanje rešitev <strong>za</strong>njepa sta bila tudi glavna cilja delavnice.Ugotovitve so bile naslednje:— prijava sosede o nasilju ni bila popolna, <strong>za</strong>to so jo moralipolicisti OKC poklicati na<strong>za</strong>j in preveriti pomembne okoliščineoz. podatke,— podatki o domnevnem kršitelju in druge informacije so biletakoj preverjene in ovrednotene ter kakovostno posredovanepolicijski patrulji,— policista sta z ustrezno taktiko in vztrajnostjo uspela priti vstik z žrtvijo kljub <strong>za</strong>trjevanju storilca, da je pri njih »vse vredu«,— po končani intervenciji sta policista ustrezno opravila šepoizvedbe pri sosedih in znancih,— policista sta informacije o dogodku obravnavala kot kaznivodejanje, kar je tudi najustreznejši pristop – obravnavaprekrškov na področju nasilja v družini naj bo prej izjemakot pravilo,— v notranjosti stanovanja sta policista ustrezno ločila žrtev(oškodovanko z otrokom) in storilca,— problematično je bilo, da se je eden od policistov v <strong>za</strong>četkupreveč pogajal in pregovarjal s storilcem, namesto da bimu dal jasno vedeti, da je njegovo ravnanje nesprejemljivo,neprimerno, neustrezno in ne<strong>za</strong>konito,— pri zbiranju obvestil med intervencijo je potrebno intenzivnopridobivanje objektivnih informacij o <strong>za</strong>dnjem dogodkuin vsaj okvirno tudi informacij o preteklih nasilnihdogodkih,— kljub <strong>za</strong>znani hujši intenziteti dejanja je bil pretok informacijod policistov na terenu do policistov OKC in od njih dodežurnega državnega tožilca površen, saj so se informacijeo poškodbah žrtve in o preteklih nasilnih dogodkih porazgubile– tožilec se <strong>za</strong>to ni strinjal s privedbo osumljenca kpreiskovalnemu sodniku,— policisti so izrekli ukrep prepovedi približevanja po Zakonuo policiji, ki ga je dežurni preiskovalni sodnik potrdil –tokrat so policisti predstavili številne ustrezne argumente,dokaze in zbrana obvestila v primerjavi z informacijami, kiso jih sporočili tožilcu.48VArNOSTUčna delavnica je vsebovala tudi naknadno policijskoobravnavo žrtve, torej dan po intervenciji in v prostorih policijskeenote. Žrtvi, ki se odloči naknadno priti v policijsko enotoin pojasniti dodatne okoliščine nasilja ali dopolniti prvotnoprijavo, se je treba posvetiti z vso resnostjo. Udeleženka v vlogipolicistke je to opravila izredno <strong>za</strong>vzeto. Za težavno se je izka<strong>za</strong>lakakovost komunikacije, tj. zbiranja obvestil. Žrtvi (kot tudivsaki stranki) je treba že na <strong>za</strong>četku pogovora omogočiti, dasvojo pripoved konča samostojno, saj bo še vedno dovolj časa,da policist postavi dodatna vprašanja in tako dopolni njenopripoved.Ob vsem tem je bila <strong>za</strong> udeležence izredno pomembnatudi informacija, da sta policista »napovedala« ogledkraja kaznivega dejanja nasilja v družini, saj sta policistaOKC obvestila tudi preiskovalnega sodnika. Ogledkraja kaznivega dejanja je, ko gre <strong>za</strong> nasilje v družini,pogosto <strong>za</strong>postavljeno, a zelo pomembno preiskovalnodejanje. Največkrat bi <strong>za</strong>dostoval vsaj ustrezen <strong>za</strong>znameko ugotovitvah ali <strong>za</strong>znavah policistov na kraju(stanje in poškodbe žrtev, videz stanovanja itd.). Brezdvoma je v večini primerov pomembna tudi izdelavaalbuma fotografij s kraja kaznivega dejanja, ki je vizuali<strong>za</strong>cija<strong>za</strong>pisanega v <strong>za</strong>pisniku o ogledu kraja dejanjaali v uradnem <strong>za</strong>znamku o ugotovljenih dejstvihin okoliščinah. Fotografije, morda celo videoposnetekpoškodovane žrtve in razdejanega stanovanja, lahkobistveno vplivajo na odločitev sodišča – zlasti takrat,ko je od dejanja do sodne obravnave minilo veliko časa.In takih primerov ni malo!Tudi družabni smo bili – z namenomZaradi natrpanega urnika in velike obremenjenosti udeležencevje bilo treba poskrbeti tudi <strong>za</strong> družabni del, saj sosi udeleženci lahko tako izmenjali izkušnje in mnenja ter sesprostili. Za trud, ki so ga v izvedbo učne delavnice vložilinjeni neposredni udeleženci (»igralci«), so na družabnemsrečanju prejeli tudi pisne pohvale in medaljo zlati goteničarkot spomin na skupno usposabljanje. Ob tem so imeli vsi nagrajencipriložnost spoznati čar »nepričakovanega govora«in to je bil le še dodaten segment dela multiplikatorjev: znajtise v kočljivih situacijah in suvereno nastopiti pred <strong>za</strong>htevnimobčinstvom.In zdaj naprejNamen usposabljanja je bil izključno v tem, da udeleženci– policisti in kriminalisti multiplikatorji <strong>za</strong> področje nasiljav družini – pridobljeno znanje prenesejo na policiste, kise s tem področjem srečujejo na lokalni in regionalni ravni.Zlasti je pomembno, da se takšna usposabljanja <strong>za</strong> policisteizvajajo neposredno in osebno - ex cathedra, diskusija, delavnica,izmenjava izkušenj v večstranski komunikaciji udeležencev,študija primerov itd. Nasilje v družini je področje,kjer ni dovolj zgolj poznavanje <strong>za</strong>konskih norm, marveč gretudi <strong>za</strong> ustrezno senzibilnost policistov do žrtev, sposobnostempatije, poznavanje dinamike in <strong>za</strong>konitosti nasilja(krog nasilja), ustrezno delo s povzročitelji nasilja, sodelovanjez nevladnimi organi<strong>za</strong>cijami in drugimi strokovnimislužbami v mreži pomoči. Z vidika pedagoško-andragoškestroke je ključnega pomena neposreden pristop izvajalcevusposabljanja, saj lahko med usposabljanjem vsak policistletnik LX/št. 2/2012
VArNOSTprepozna bistvo problema ter sprevidi tudi strokovne, socialnein osebne kompetence multiplikatorja na tem področju.V slovenski policiji je <strong>za</strong> področje nasilja v družini trenutnousposobljenih oziroma aktivnih 49 multiplikatorjev.Policijske uprave naj bi do konca leta 2012 izvedle usposabljanja<strong>za</strong> vse policiste v njihovi regiji, ki se primarno aliobčasno srečujejo z obravnavo nasilja v družini. Navse<strong>za</strong>dnjeSTROKOVNI PRISPEVEKtovrstna usposabljanja <strong>za</strong>htevata tudi 10. člen Zakona o preprečevanjunasilja v družini oz. 12. člen Pravilnika o sodelovanjupolicije z drugimi organi in organi<strong>za</strong>cijami pri odkrivanju inpreprečevanju nasilja v družini.Foto: UKP GPURezultati ANKETIRANJAudeležencev usposabljanja ZAmultiplikatorje na področjunasilja v družiniUdeleženci so bili v starostnem razponuod 25 do 50 let starosti. Številodanih odgovorov se spreminja gledena vprašanja n=+/-4 (anketa je bilaprostovoljna). Anketiranci so večinomaocenjevali po petstopenjski Lickertovilestvici (od 1 – zelo slabo do 5 – odlično).Iz obeh anket izhajata izjemno visokioceni organi<strong>za</strong>cije usposabljanja,pričakovanj in znanja udeležencev, izborain kvalitet predavateljev ter ocenicelotnega usposabljanja. Seveda so bilarelevantna tudi mnenja udeležencev izjesenskega dela – ta smo deloma tudiupoštevali, upoštevajoč vire in dejanskezmožnosti. Brez dvoma so tudigornji kvantitativni podatki (oziromapovprečne ocene) dokaz, da smo izbraliprave ideje, si postavili prave cilje inda je usposabljanje uspelo v celoti. Zavedamopa se, da je na tako celovitempodročju, kot je nasilje v družini v najširšemkontekstu, mogoče v prihodnjedodati še kakšno relevantno tematiko,predavatelje in slediti različnim trendom,tudi <strong>za</strong>konodaji.V nadaljevanju povzemamo komentarjeudeležencev:1. V jesenskem delu so anketiranci vsplošnem pohvalili usposabljanje inpripravljeno gradivo. Želeli so večpraktičnega dela, delavnice naj seprilagajajo ciljni skupini. Seminarje bil <strong>za</strong>nje zelo poučen, pohvaliliso tudi predavatelje. Izrazili so željopo udeležbi tožilcev, sodnikov, strokovnjakoviz zdravstva in šolstva terizpostavili nekatere teme, o katerihbi želeli slišati še kaj več, npr. o razgovorihz žrtvami.2. V spomladanskem delu so nekaterianketiranci poudarili, da si želijo ševeč tovrstnih srečanj. Tudi <strong>za</strong>črtanasmer je prava, so dejali nekateri. Želijosi, da bi tudi v prihodnje potekalasamostojna srečanja <strong>za</strong> multiplikatorjein da bi seminar trajal tri dni,saj je to pomembno <strong>za</strong> izmenjavoizkušenj. Pohvalili so izvedbo seminarjain izrazili željo, da bi tožilec natovrstnih srečanjih v prihodnje ostalletnik LX/št. 2/2012SPLOŠNOJESEN2011(17.-19.10.)POMLAD2012(15.-17.2.)Število udeležencev 35 39Spol (M/Ž) 25/10 30/9Delovni staž v Policiji ~ 18 let ~ 19 letStaž na področju nasilja v družini~ 5 let,2 mes.~ 6 let,5 mes.ORGANIZACIJA USPOSABLJANJAOrgani<strong>za</strong>cija usposabljanja 4,48 4,71 0,23Prejeto gradivo 4,64 4,77 0,13Izbor predavateljev 3,43 4,29 0,86O PRIČAKOVANJIH, ZNANJIHPričakovanja 4,14 4,46 0,32Dajanje predlogov, pobud 4,57 4,64 0,07Ustreznost skupinskega dela 4,31 4,69 0,38Možnost izmenjave mnenj, izkušenj 4,65 4,75 0,10Pridobljena (nova) znanja, informacije 3,38 3,23 -0,15Uporabnost (novih) znanj, informacij 3,74 3,92 0,18O PREDAVATELJIHZnali pritegniti pozornost 4,31 4,67 0,36Bili prepričljivi v odgovorih 4,28 4,64 0,36Usmerjenost razlage udeležencem 4,42 4,28 -0,14Sproščeno vzdušje 4,57 4,84 0,27Dinamično podana snov 4,42 4,79 0,37Preproste razumljive razlage 4,45 4,74 0,29Kakovost nastopov 4,54 4,77 0,23Splošna ocena predavateljev 4,48 4,79 0,31OCENA CELOTNEGA USPOSABLJANJA 4,46 4,71 0,25RAZLIKAdalj časa. Nekateri so bili mnenja, dabi se morali srečanja udeležiti tudisodniki, morda varuhinja človekovihpravic. Teme, ki jih anketiranci želijoobravnavati, so razgovor z otrokom,govorica telesa in razvojna prihologija.Ocena celotnega usposabljanja, kotse je glasilo samostojno vprašanje anketirancem,je v jesenskem delu znašalakar 4,46, v spomladanskem delu pa jebila višja še <strong>za</strong> dodatnih 5 odstotkov,tj. 4,71. Razlog, da je bila ocena višja,je tudi ta, da so bila mnenja udeležencevdejansko upoštevana in ker je biloudeležencem omogočeno spontano insproščeno izražanje mnenj, izkušenj inproblemov.49
STROKOVNI PRISPEVEKVArNOSTFoto: Brigita Petric, Sektor <strong>za</strong> odnose z javnostmi SGDP GPU50letnik LX/št. 2/2012
VArNOSTSTROKOVNI PRISPEVEKNasilje v družini in nekateri poudarkiDruštva <strong>za</strong> nenasilno komunikacijo <strong>za</strong> delopolicistov v SlovenijiAnton Toni Klančnik, mag.,UKP GPUPričujoči prispevek je nastal na podlagi udeležbe avtorja na različnih predavanjih in pogovorov s strokovnjaki Društva<strong>za</strong> nenasilno komunikacijo. V nadaljevanju navajam torej trenutno pomembnejše poudarke <strong>za</strong> kakovostno in strokovnodelo policistov na področju nasilja v družini, marsikatera informacija pa bo dobrodošla tudi <strong>za</strong> delo pravosodnih organov– v mislih imam zlasti sodnike pa tudi zdravstveno in vzgojno-izobraževalno stroko. V prvi vrsti pa so informacije,kot je razvidno že iz naslova prispevka, namenjene policistom.Sodelovanje policije znevladnimi organi<strong>za</strong>cijamiV okviru sodelovanja med policijo innevladnimi organi<strong>za</strong>cijami na področjunasilja v družini so pri usposabljanju policistovin kriminalistov multiplikatorjevsodelovali tudi predstavniki Društva <strong>za</strong>nenasilno komunikacijo (DNK), kjer stav pomladanskem delu Katja Kerin Zabukovecin Robert Miklavčič opozorila na šezlasti pomembno delo s povzročiteljemnasilja. Na seminarju o nasilju v družiniv pove<strong>za</strong>vi z vplivom nasilja na duševnozdravje, ki ga je ŠENT organiziral maja2012, je Katja Kerin Zabukovec predstavilaše izkušnje, ki so jih sami <strong>za</strong>znali pridelu z žrtvami nasilja (pričakovanja žrtvedo policije, komunikacijske težave, osvežitevznanja o informacijah, ki naj jih policistsporoča storilcu nasilja, aktualna definicijanasilja nad ženskami). Ker znanjanikoli ni dovolj in ga je mogoče uporabitikot pojasnilo »sodnim mlinom«, predstavljampomen in vlogo varne hiše, kot juje decembra lani v Cankarjevem domu vLjubljani predstavila Tanja Hrovat Svetičična srečanju nevladnih organi<strong>za</strong>cij, kidelujejo na področju nasilja v družini.Pričakovanja žrtev dopolicistovSvetovalke DNK so iz neposrednih stikovin pri delu z uporabnicami njihovihstoritev <strong>za</strong>znale, da žrtve nasilja od policistov,na katere se obrnejo po pomoč, pričakujejopredvsem:— da ob intervenciji prev<strong>za</strong>mejo moč innadzor (nad storilcem),— da odločno sporočijo, da se nihče nimapravice vesti nasilno,— da jim omogočijo, da povedo svojozgodbo,— da jih verbalno opogumljajo, da delajoprav, ko pripovedujejo o nasilju,— da pokažejo, da jim je mar,letnik LX/št. 2/2012— da od njih dobijo varnostne napotkekot tudi informacije, kaj lahko pričakujejov nadaljnjih postopkih,— da pokažejo sočutje (človeški stik),— da si <strong>za</strong>pomnijo imena njihovih otrokin posamezne stvari, ki se jim zdijo pomembne,— da jih neverbalno spodbujajo pri pripovedovanju,— da jim dajo občutek, da žrtev ni zgoljštevilka, in so pripravljeni narediti <strong>za</strong>njoveč od predpisanega minimuma(biti torej vsaj optimalni, če že ne proaktivni).Posebno pomembna so tudi tri temeljnasporočila, ki naj jih žrtve prejmejo neposrednood policistov. Prvo sporočilo je,da žrtev ni kriva, da se storilec (mož, partner,oče, kdorkoli) nad njo ali otroki vedenasilno. Drugo sporočilo je, da je edinoprav, da je žrtev poklicala na pomoč oz.se oglasila na policijski postaji in prijavilastorilca nasilja. In tretje sporočilo: nasilje jekaznivo in policisti bodo naredili vse, kar jev njihovi moči, da bo žrtev od zdaj naprejvarnejša. Policisti se morajo <strong>za</strong>vedati, kakozelo pomembni so <strong>za</strong> žrtev.Ovire v komunikaciji medpolicistom in žrtvijoV vsaki komunikaciji lahko pride donajrazličnejših <strong>za</strong>pletov, komunikacijskihšumov in nerazumevanja prejetih sporočil;tudi sami lahko oddajamo verbalna alineverbalna sporočila, ki lahko zelo zmotijonašega sogovornika. Pri žrtvah nasilja, kiso še posebno ranljive <strong>za</strong>radi doživetegahudega nasilja in poniževanj, travm in psihičnihstisk, so lahko dvomljiva in nekonsistentnasporočila policistov zelo neprijetna.Neustrezna sporočila, ki jih oddajajorazlične uradne osebe, tudi policisti, sonajvečkrat naslednja:— opazno je, da se uradni osebi oz. policistuzelo mudi,— sporočanje, da žrtev ne pripovedujebistvenih stvari,— govor o tem, česa ni možno storiti, namestopoudarjanja, kaj policija lahkostori,— sklepanje na podlagi predsodkov,— prehitro sporočanje informacij, da bi sijih žrtev v stiski lahko <strong>za</strong>pomnila,— uporaba strokovnega jezika, ki ga žrtevne razume,— pokroviteljsko obnašanje do žrtve,— spraševanje žrtev o vzrokih storilčevega(nasilnega) vedenja, kar v žrtvi zbujaobčutke, da bi lahko bila ona odgovorna<strong>za</strong> njegovo vedenje.O sporočilih, ki naj jih policistdaje storilcu nasiljaGotovo se je najprej primerno vprašati,kakšni so storilci. Na podlagi različnih študijin izkušenj imajo mnogi, ne pa vsi, tudisami osebne izkušnje z nasiljem iz otroštvain odraslosti. Storilci so obdani z družbenimisporočili, ki ustvarjajo ženskost inmoškost, predvsem pa poudarjajo različnostmed spoloma. Moški svojo agresijopogosteje izražajo navzven, marsikdaj dožensk. Vsak posameznik se sam celostnoizpopolnjuje in ustvarja, <strong>za</strong>radi česar soizrednega pomena reprezentacije, ki si jihvsakdo izbere <strong>za</strong>se, in samoreprezentacije,ki jih koncipira v razmerju do drugih ljudi.Nasilno vedenje je vselej izbira posameznika.To je toliko bolj pomembno, saj jepo nekaterih ocenah približno 20 odstotkovmoških dejansko storilcev nasilja – kjeje ostalih 80 odstotkov moških, <strong>za</strong> katereni mogoče reči, da so storilci nasilja.Storilec ima <strong>za</strong> svoje nasilno vedenjenajrazličnejša opravičila. Pogosto trdi, daženska izziva, a ko dobi, kar išče, kliče napomoč in ob tem še pretirava ali pa da jihoče le dobro in kako je na splošno bolje,da jo je on /…/ kot kdo drug, ki ima šetežjo roko. Izgovori tudi projicirajo krivdona druge: govorjenje o nasilju je ženska51
STROKOVNI PRISPEVEK<strong>za</strong>rota, ženske o nasilju lažejo, potem paščitijo ena drugo, sprevideti je treba, saj sopovsod le ženske (sociala, zdravstvo, sodišča).Nekateri izgovori vodijo tudi v minimaliziranje,<strong>za</strong>nikanje ali celo upravičevanjenasilja, npr. samo prijel jo je, da ne biona udarila njega; ne ve več, kako je lahkoprišlo do zloma njene roke; morda se hočemaščevati, ker je ljubosumna, ipd.Iz izkušenj in poročanj svetovalk DNKizhaja, da se še vedno prepogosto dogaja,da navedene izgovore storilcev nasiljapolicisti še dodatno podkrepijo z neprimernimipripombami. Nekatere izmednjih so npr.: razumem vas, res je glasna;če se boste zdaj umirili, bomo odšli in vsebo v redu; vaša žena hoče, da vas odpeljemo;če boste nehali piti, nam ne botreba več prihajati sem; kaj je, sta se spetskregala; so spet tisti dnevi v mesecu; bopolna luna, kajne; zdaj pa samo še enkratskoči nanjo, pa te bom moral ukleniti. Stakšnimi neumestnimi pripombami storilcinasilja psihično rastejo, namesto dabi jim policisti dali jasno vedeti, da je njihovonasilje kaznivo, nesprejemljivo, nedopustno,neustrezno, nepravilno, nevarno.Zato je izrednega pomena, kaj policistsporoča storilcu, ko pride z njim v stik.Nekaj primerov: nasilje je prepovedanoin kaznivo; <strong>za</strong> nasilje ni opravičila; je<strong>za</strong> ninasilje; nasilje je vedenje, ki ste ga samiizbrali; moči ne kažete z nasiljem, z nasiljemkažete nemoč; pravi moški ne tepe;ni res, da bi jo na vašem mestu vsak udaril– jaz je ne bi; obstaja program <strong>za</strong> storilcein svetujem, da se vključite vanj; v težavahste <strong>za</strong>radi vašega nasilnega vedenja,ne <strong>za</strong>radi nje ipd.Seveda se takoj lahko pojavi pravnadilema, ali policist sme storilcu sporočatiinformacije na tak način. Odgovor je pritrdilen.Policist sme opo<strong>za</strong>rjati na ravnanja,ki ogrožajo življenje, osebno varnost alipremoženje ljudi, kot tudi na splošno nevarnost,kar izhaja iz prvega odstavka 34.člena Zakona o policiji (Uradni list RS, št.49/98 in novejše).Programi <strong>za</strong> storilce nasiljaDNK izvaja tudi posebne programe,v katerih storilce najprej učijo sprejematiodgovornost: ti namreč odgovornosti <strong>za</strong>nasilje, ki so ga povzročili, največkrat nesprejemajo, še zlasti takrat ne, ko se nasiljestopnjuje in ko ne pride do zunanjegaposega v dogajanje. Margo Willson inMartin Daly ugotavljata, da so ženske, ko<strong>za</strong>puščajo nasilnega partnerja, lahko kar<strong>za</strong> 75 odstotkov bolj izpostavljene tveganju,da jih bo partner umoril. Čeprav staomenjena avtorja te izsledke dobila z raziskovanjemkriminološkega vedenja medameriškem in kanadskem prebivalstvom,lahko brez poglobljene analize trdimo <strong>za</strong>52slovenski prostor, da je razpad zveze enonevarnejših tveganj <strong>za</strong> osebno varnost.Družba vsekakor mora sporočati, da je vedenjestorilcev (ne žrtev!) nesprejemljivo,kaznivo, <strong>za</strong>htevati mora spremembo. Ravno<strong>za</strong>to ni dovolj ponujati zgolj programe<strong>za</strong> žrtve nasilja, marveč tudi <strong>za</strong> storilce nasilja.Z umikom žrtve na varno se storilecne ustavi – našel si bo novo žrtev.S storilci naj torej dela le strokovnjak,ki ima veliko izkušenj pri delu z žrtvami inzna prepoznati manipulacije, racionali<strong>za</strong>cije,minimaliziranje, opravičevanje nasilja,projekcijo krivde drugam ipd. Edini pravicilj pri delu s storilci je večja varnost žrtve,nikakor pa ohranjanje njenega odnosa sstorilcem.Vloga in pomen varne hiše <strong>za</strong>žrtve nasiljaVArNOSTVarna hiša je stanovanjska hiša, ki <strong>za</strong>gotavljavaren prostor, kamor se lahkopred nasiljem umaknejo ženske z otroki.Tak objekt se navzven ne razlikuje oddrugih, razen v eni bistveni značilnosti: vvarni hiši je z različnimi ukrepi v največjimožni meri poskrbljeno <strong>za</strong> varnost stanovalkin njihovih otrok, <strong>za</strong>to je tudi lokacijatajna. Bivanje v hiši je omejeno na največeno leto.Za sprejem je potreben uvodni razgovor,na katerem ženska predstavi svoj položaj,hkrati pa se seznani s pravili bivanjav hiši. Če se odloči <strong>za</strong> prihod, se je trebaz njo dogovoriti <strong>za</strong> nastanitev, pravilomadan po uvodnem razgovoru. S seboj lahkoprinese toliko stvari, kolikor jih lahko ima vsobi, saj v varni hiši ni prostora <strong>za</strong> hrambovečjih stvari (npr. hladilnik).Neposredno ogroženo žensko ali njeneotroke je treba torej v krizni situacijiusmeriti v Krizni center <strong>za</strong> ženske in otroke,žrtve nasilja, ki te sprejema po načelu»24/7/365«.Z vsako žensko se po njenem prihoduizdela varnostni načrt (predvidena oz.načrtovana možnost lastne <strong>za</strong>ščite v konkretnihsituacijah, ustrezno obveščanje),ki je izrednega pomena, saj gibanje zunajvarne hiše ni omejeno (ženske hodijo vslužbo, po opravkih ali v trgovino, otrokevozijo v vrtec, šolo idr.). Vzpostavi se tudistik s pristojnima centrom <strong>za</strong> socialno deloin policijsko postajo. Med bivanjem v varnihiši je vsaka stanovalka deležna psihosocialnepomoči, <strong>za</strong> kar skrbijo <strong>za</strong>poslene svetovalkein oskrbnica. Vsaka stanovalka imasvojo svetovalko, ki ji pomaga urejati najrazličnejšestvari v vseh postopkih; lahkose odloči <strong>za</strong> spremstvo in <strong>za</strong>govorništvona različnih inštitucijah.Ker je lokacija varne hiše tajna, obiskiniso dovoljeni. Sicer pa je varna hiša <strong>za</strong>časnidom, kjer si vsaka stanovalka organiziravsak dan po svoje, čeprav z nekaterimiomejitvami (skrb <strong>za</strong> ključ in vstop v hišo,prepoved uživanja alkohola in kajenja).Strogo so prepovedane vse oblike nasilja.Mesečni prispevek <strong>za</strong> bivanje je enoten<strong>za</strong> vse varne hiše in znaša 30 odstotkovsocialne denarne pomoči.V Sloveniji je 15 varnih hiš in <strong>za</strong>vetiščter trije krizni centri <strong>za</strong> ženske, ki so žrtvenasilja. Dve varni hiši in dve varni stanovanjidelujeta v okviru programa DNK, drugevarne hiše in <strong>za</strong>točišča pa v okviru centrov<strong>za</strong> socialno delo ali nevladnih organi<strong>za</strong>cij.Namesto sklepaSlovar slovenskega knjižnega jezikapravi, da je nasilje 'dejaven odnos dokoga, značilen po uporabi sile, pritiska'.Toda ta definicija ne daje ustrezne razlageglede na vsebinski kontekst uporabenasilja (= zlorabe nasilja v družini nadženskami). Nasilje je lahko način, kako semoški borijo proti lastnim frustracijam,ranljivosti in osebnemu napadu. Nasiljeuporabijo, ko imajo občutek, da je njihovamoč ogrožena in jo želijo vrniti, <strong>za</strong>držati,povečati. Prav tako je nasilje sredstvoustrahovanja, kontrole in utišanjapartnerke. Nasilje jim torej pomaga doprivilegiranega položaja.Glede na zgoraj predstavljeno vsebinosodi k sklepnemu delu <strong>za</strong>gotovo tudi aktualnadefinicija nasilja v družini oz. nasiljanad ženskami, ki pravi, da je to oblikadiskriminacije žensk, saj jim onemogočapolno življenje. Storilci želijo z nasiljempridobiti, <strong>za</strong>držati in/ali povečati moč inkontrolo nad žrtvijo, kar udejanjajo v odnosih,saj so prepričani, da tu posledic nebo ali pa bodo najmanjše.Izrednega pomena je tudi predstavitevvloge in pomena varnih hiš, saj lahko te informacijepolicisti uporabijo tudi v svojihuradnih dokumentih (npr. če je žrtev umaknjenav varno hišo, se lahko to dejstvouporabi kot obrazložitev v pisni odredbi oprepovedi približevanja, kaj umik v varnohišo sploh pomeni in da ne gre <strong>za</strong> dopust,počitnice, hotel).Na <strong>za</strong>dnjem predavanju sem »ujel« tudisporočilo, namenjeno vsem policistom,ki se vsakodnevno trudijo in strokovnoopravljajo svoje delo na področju nasiljav družini: »Hvala <strong>za</strong> delo, ki ga opravljate,in zlasti <strong>za</strong> vse, kar delate, pa tega niv opisu vaših del in nalog.« Videti je, dazunanje ustanove veliko bolj spoštujejoin cenijo naša pri<strong>za</strong>devanja, kot smo sito pripravljeni priznati sami. Svoje delomoramo opravljati kakovostno in učinkovito– le tako bomo preprečili marsikaterodružinsko tragedijo.letnik LX/št. 2/2012
VArNOSTSTROKOVNI PRISPEVEKletnik LX/št. 2/2012Foto: Anita Kovačič, Sektor <strong>za</strong> odnose z javnostmi SGDP GPU53
STROKOVNI PRISPEVEKVArNOSTDarko Novak,okrožni državni tožilec,ODT LjubljanaOsnovni pravni vidiki kaznivih dejanj nasilja vdružini ter <strong>za</strong>nemarjanje mladoletne osebe insurovo ravnanjePrispevek s tem naslovom je bil namenjen izključno usposabljanju policistov in kriminalistov multiplikatorjev na področjunasilja v družini, <strong>za</strong>to je besedilo seveda najprej namenjeno tistim, ki se s tovrstno problematiko srečujejo vsak danpri svojem delu. Prispevek ni <strong>za</strong>snovan z znanstvenoteoretičnega vidika navedenih kaznivih dejanj.Njegov namen je odgovoriti na tista najbolj pogosta vprašanjapolicista, ki prvi prispe na kraj kaznivega dejanja in opravljasvoje naloge v skladu s področno <strong>za</strong>konodajo.Uvodoma je treba navesti, da vsak člen KZ-1 načeloma vsebujetri sestavine, ki morajo obstajati kumulativno, da lahko govorimoo razlogih <strong>za</strong> sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje.To so:— <strong>za</strong>konski znaki kaznivega dejanja,— izvršitveno ravnanje in— prepovedana posledica kaznivega dejanja.54Kaznivo dejanje nasilje v družini (191. členKZ-1)(1) Kdor v družinski skupnosti z drugim grdo ravna, gapretepa ali drugače boleče ali ponižujoče ravna, gaz grožnjo z neposrednim napadom na življenje alitelo preganja iz skupnega prebivališča ali mu omejujesvobodo gibanja, ga <strong>za</strong>lezuje, ga prisiljuje kdelu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnimomejevanjem njegovih enakih pravic spravljav skupnosti v podrejen položaj, se kaznuje z <strong>za</strong>poromdo petih let.(2) Enako se kaznuje, kdor stori dejanje iz prejšnjegaodstavka v kakšni drugi trajnejši življenjski skupnosti.(3) Če je dejanje iz prvega odstavka storjeno protiosebi, s katero je storilec živel v družinski ali drugitrajnejši skupnosti, ki je razpadla, je pa dejanje s toskupnostjo pove<strong>za</strong>no, se storilec kaznuje z <strong>za</strong>poromdo treh let.Kaznivo dejanje <strong>za</strong>nemarjanje mladoletneosebe in surovo ravnanje (192. člen KZ-1)*(1) Starši, skrbnik, rejnik ali druga oseba, ki hudo kršisvoje dolžnosti do otroka, se kaznuje z <strong>za</strong>porom dotreh let.(2) Starši, skrbnik, rejnik ali druga oseba, ki sili otrokak pretiranemu delu ali k delu, ki ni primerno njenistarosti ali k opuščanju dela, ali jo iz koristoljubnostinavaja k beračenju ali drugim dejanjem, ki soškodljiva <strong>za</strong> njen razvoj, ali z njo surovo ravna ali jotrpinči, se kaznuje z <strong>za</strong>porom do petih let.* Vsebina te določbe upošteva tudi spremembo iz 77. člena KZ--1B (Uradni list RS, št. 91/2011), ki spreminja naziv kaznivegadejanja in v drugem odstavku uvaja dodatno besedno zvezoglede opuščanja dela.Zakonski znaki kaznivega dejanja so tisti elementi, ki morajoobstajati že na samem <strong>za</strong>četku preiskovanja določenegaravnanja, ki se ga nato pravno opredeli po določilih veljavnegakazenskega <strong>za</strong>konika. Pri kaznivem dejanju nasilja v družini jetak element nedvomno družinska oziroma druga trajnejša življenjskaskupnost med storilcem in žrtvijo. Če tega elementani, prav gotovo ne gre <strong>za</strong> omenjeno kaznivo dejanje, ampak<strong>za</strong> kakšno drugo (npr. nasilništvo po prvem odstavku 296. člena,ogrožanje varnosti po prvem odstavku 135. člena, lahkatelesna poškodba po prvem odstavku 122. člena, prisiljenjepo prvem odstavku 132. člena, vsa opredeljena v KZ-1). Pri<strong>za</strong>konski in zunaj<strong>za</strong>konski skupnosti med storilcem in žrtvijotega elementa ne bo težko doka<strong>za</strong>ti, težave utegnejo nastati,če gre <strong>za</strong> fanta in dekle, ki živita nekaj časa skupaj, nato pa nekajčasa ločeno, malo pri enih ali drugih starših, ali v primerutradicionalnih kmečkih družin, kjer več generacij živi pod istostreho. Vodilo pri tem naj bo, ali gre <strong>za</strong> enovito gospodinjstvo,kjer se stroški delijo med vse člane skupnosti, ali so jasno določenenaloge med njimi, ali gre <strong>za</strong> isti naslov bivanja, ali se žrtevsploh lahko umakne storilcu ipd.Element izvršitvenega ravnanja pa pomeni, da je kaznivodejanje možno storiti le na način, kot je navedeno v določenemčlenu. Torej v konkretnem primeru kaznivega dejanja po191. členu KZ-1 le na način, da se z drugim grdo ravna, pretepa,drugače boleče in ponižujoče ravna ipd. Pri fizičnem nasiljune bo težko doka<strong>za</strong>ti tovrstnih ravnanj, težje je pri ostalihizvršitvenih oblikah, ki lahko <strong>za</strong>jemajo zelo široko paleto ravnanjstorilca. V primeru omejevanja svobode gibanja gre <strong>za</strong>ravnanja storilca, ki ponavadi žrtvi prepoveduje obiskovanjesorodnikov in prijateljev, kulturnih prireditev, nakupe v trgovinah,včasih tudi <strong>za</strong>poslitve, in gre v bistvu <strong>za</strong> izoliranje žrtveiz kroga oseb, s katerimi se je družila, in posledično nekakšnoneracionalno ve<strong>za</strong>nje žrtve na neposredno bližino storilca.Pri <strong>za</strong>lezovanju pa gre <strong>za</strong> neposredno kontrolo storilca nadgibanjem žrtve, kar se v večini primerov kaže kot neprestanotelefoniranje in poizvedovanje, kje se žrtev nahaja, s kom je,kaj dela, kdaj pride domov, kje je med prevozom v službo iniz nje, <strong>za</strong>sledovanje žrtve. Pri tem je pomemben tudi notranjiobčutek žrtve, in sicer misel, da ni nikjer sama, ampak vednopod nadzorom in v bližini storilca, ki ve praktično <strong>za</strong> vsak njenkorak in jo morebiti celo opazuje. Pri drugačnih nasilnih omejevanjihenakih pravic žrtve s spravljanjem v podrejeni položajpa so mišljena ravnanja, kot je razgrajanje v prostoru, razbijanjeinventarja, tudi žalitve, ki so podkrepljene z razgrajanjem,in ekonomska odvisnost žrtve, pri čemer je dohodek storilcaedini vir v skupnosti, kar storilec izkorišča pri izvajanju nasilja. Stem omejuje pravici do osebnega varstva in dostojanstva žrtvev lastnem bivalnem prostoru.Prepovedana posledica pomeni, da mora <strong>za</strong>radi ravnanjastorilca nastati določena posledica, ki jo <strong>za</strong> vsako kaznivo deja-letnik LX/št. 2/2012
VArNOSTnje določa vsak člen Kazenskega <strong>za</strong>konika.V primeru kaznivega dejanja nasilja v družinipo prvem odstavku 191. člena KZ-1 jeto podrejeni položaj žrtve, ki se kaže na večnačinov. Skupni imenovalec vseh pa je, dasi storilec s svojim ravnanjem podredi žrtevv tolikšni meri, da ta brezpogojno upoštevavoljo in <strong>za</strong>hteve storilca, se mu v ničemerne zoperstavi, niti si ne upa izraziti svojihstališč glede življenja v skupnosti, postanenekako otopela na vsa ravnanja storilca, kiga največkrat niti ne upa prijaviti policiji,ravno <strong>za</strong>radi strahu, ki ga čuti do storilca.V sodni praksi se je izoblikovalo stališče,da gre pri prvem odstavku 191. člena KZ-1<strong>za</strong> tako imenovano kolektivno kaznivo dejanje.To pomeni, da gre <strong>za</strong> neko trajnejšeravnanje storilca z vsemi zgoraj naštetimielementi in da enkraten dogodek pravilomane pomeni storitve tega kaznivegadejanja.V pove<strong>za</strong>vi s kaznivim dejanjem <strong>za</strong>nemarjanjaotroka in surovega ravnanja poprvem odstavku 192. člena je treba poudaritiosnovno izhodišče. Otroci so ponavadiočividci ravnanj storilca nad žrtvijo (pravilomamaterjo), <strong>za</strong>to je treba ugotoviti, kakšneposledice so ravnanja storilca pustilana njih v smislu, da je bil s tem ogrožennjihov zdrav psihosocialni in osebnostnirazvoj, kar predstavlja prepovedano posledicotega kaznivega dejanja. To se kažev spremenjenem vedenju v vrtcu ali šoli,slabšem učnem uspehu, raznih čustvenihstiskah ipd. V predkazenskem postopkuje <strong>za</strong>to dobrodošlo pridobiti poročila šole,vrtca ali centra <strong>za</strong> socialno delo, v kazenskempostopku pa se to ugotavlja z izvedencikliničnopsihološke stroke.Foto: Brigita Petric, Sektor <strong>za</strong> odnosez javnostmi SGDP GPUIz relevantne sodne prakseSTROKOVNI PRISPEVEK1. Ko obtoženi z različnimi izvršitvenimi oblikami iz prvega odstavka191. člena KZ-1 izvaja nasilje v družinskem krogu do svoje ženevpričo njunih otrok in da je to takšno, ki prehaja v stanju, s temstori ne samo kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku191. KZ-1, ampak tudi kaznivo dejanje <strong>za</strong>nemarjanja otroka po prvemodstavku 192. člena KZ-1, če se ugotovi, da takšen vedenjskivzorec obtoženca vpliva na nadaljnji psihofizični razvoj njegovihotrok (iz sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, št. II Kp 973/2009, sejasenata 5. 1. 2010).2. Pri kaznivem dejanju nasilja v družini mora iti praviloma <strong>za</strong> nekotrajnejše ravnanje storilca, ki poruši normalne medosebne odnosev družini tako, da ostanejo določeni družinski člani brez toplinedoma, brez občutka varnosti, da so prestrašeni ipd. oziroma soravno <strong>za</strong>radi obdolženčevega ravnanja spravljeni v podrejen položajoziroma v položaj, ki je temu pojmu po vsebini primerljiv (izsodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. I Ips 815/2010,seja senata 3. 3. 2011).3. Spravljanje v podrejen položaj ne pomeni zgolj ene od izvršitvenihoblik kaznivega dejanja nasilja v družini, temveč gre <strong>za</strong> objektivnipogoj kaznivosti. Praviloma mora iti <strong>za</strong> neko trajnejše ravnanjestorilca, ni pa mogoče izključiti, da bi tudi enkraten, izjemen eksceslahko imel hude posledice <strong>za</strong> družinske člane (iz sodbe Vrhovnegasodišča Republike Slovenije, št. I Kp 1/2011, seja senata22. 3. 2011).4. Zakonski znaki kaznivega dejanja po prvem in drugem odstavku201. člena KZ se uresničijo le s trajnejšim delovanjem storilca, kotizhaja že iz samega <strong>za</strong>konskega opisa, ki pri naštevanju izvršitvenihoblik uporablja nedovršne glagolske oblike; <strong>za</strong>jema niz dejavnostioziroma ponavljajočih se ravnanj, v takšnem primeru pa je že“po sili <strong>za</strong>kona” stek izključen (iz sodbe Vrhovnega sodišča RepublikeSlovenije, št. I Ips 260/2005, seja senata 6. 4. 2006).5. Kaznivo dejanje po drugem odstavku 201. člena KZ pomeni kvalificiranoobliko kaznivega dejanja, <strong>za</strong>to je <strong>za</strong>konodajalec predpisal<strong>za</strong>nj tudi višjo kazen kot <strong>za</strong> temeljno obliko kaznivega dejanja poprvem odstavku istega <strong>za</strong>konskega določila. Že pri privilegiraniobliki <strong>za</strong>kon <strong>za</strong>hteva hudo kršitev dolžnosti skrbi in vzgoje, torejgre <strong>za</strong> ravnanja, ki očitno presegajo meje običajne skrbi in vzgojnihukrepov proti mladoletniku v okviru uresničevanja roditeljske praviceter pomenijo kršitev temeljnih dolžnosti staršev in so trajnejšenarave. Gre <strong>za</strong> ustvarjanje stanja resne in trajnejše ogroženostivzgoje, preživljanja, skladnega osebnostnega razvoja ali življenjain zdravja mladoletne osebe. Kvalificirana oblika tega kaznivegadejanja po drugem odstavku pa obsega med drugim surovo ravnanjeali trpinčenje, ki prav tako nedvomno pomeni hudo kršitevdolžnosti skrbi in vzgoje, vendar pa gre tukaj še <strong>za</strong> bolj intenzivnokršenje teh dolžnosti, gre <strong>za</strong> fizično ali psihično maltretiranje vgrobi obliki. Zakon ne daje napotkov o tem, kako razmejiti surovoravnanje in trpinčenje torej kvalificirano obliko kaznivega dejanjaod privilegirane oblike, <strong>za</strong>to mora sodišče v vsakem konkretnemprimeru to samo presoditi (iz sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, št.I Kp 495/2005, seja senata 7. 9. 2005).6. Pomen vrednostnih pojmov iz kazenskopravne norme prvega odstavka201. člena KZ, kot so skrb, vzgoja, <strong>za</strong>nemarjanje, je trebavsebinsko razlagati ne le v pove<strong>za</strong>vi z okoliščinami konkretnegaprimera, pač pa tudi v pove<strong>za</strong>vi z Zakonom o <strong>za</strong>konski zvezi in družinskihrazmerjih, ki pojasnjuje vsebino roditeljskih dolžnosti naeni strani ter otrokove pravice in koristi na drugi strani (iz sodbeVrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. I Ips 11/2005, seja senata3. 3. 2005).letnik LX/št. 2/201255
STROKOVNI PRISPEVEKVArNOSTNasilje v družini skozi oko operativnokomunikacijskedejavnostiAndreja Razpet,OKC UPS GPU»To, kar mu je bilo pri njej/njem všeč, ga danes razburja. Jezi ga/jo njeno/njegovo obnašanje, govor. Prav tako je z materami,očeti. Včasih ga je občudoval, bil je njegov idol, danes je le siten, postaran starec, izžet od dela in napora. Pravtako mati. Včasih se je počutil varnega v njenem objemu, danes mu predstavlja le obvezno skrb. Nima denarja <strong>za</strong> dom <strong>za</strong>ostarele, <strong>za</strong>to bo moral skrbeti <strong>za</strong>nju.«56Premalo je denarja in časa ter prevečskrbi. To se danes sliši najpogosteje.Pa ni res. Po<strong>za</strong>bljamo, kako lepo namje bilo v družbi mater, očetov, deklet, kiso danes naše žene, fantov, ki so danesnaš možje. Skozi čas smo se odtujili, vsepreveč smo bili naklonjeni materialnimdobrinam, pri tem pa po<strong>za</strong>bili, da nasnekaj minut pogovora s starši nič nestane, prinese pa <strong>za</strong>dovoljstvo in jim davedeti, da niso po<strong>za</strong>bljeni, da znamo cenitinjihovo dano skrb in ljubezen. Pravtako je s partnerjem. Namesto, da molčeobsedimo pred televizorjem, lahkopartnerja razveselimo z malenkostmi inpozornostmi. Odtujenost, rutina, naveličanostin neprava beseda ob nepravemčasu ustvarjajo idealne razmere <strong>za</strong> klicna intervencijsko številko policije 113.»Sin doma razgraja in razbija. Očeta jeudaril.«»Mož me je ravnokar pretepel, ušlasem iz stanovanja, čakam pri sosedi.«»Mož že dalj časa izvaja nad mano psihičnonasilje, danes me je udaril. Prej nisemmogla poklicati, si nisem upala. Sedajsem se umaknila v otroško sobo.«Danes je vse preveč takih klicev. Hitraanali<strong>za</strong> marčevskih klicev pokaže, dasmo v Sloveniji obravnavali 93 primerovkaznivih dejanj nasilja v družini. 1 Od tegaso operativno-komunikacijski centripolicijskih uprav (OKC PU) na intervencijskoštevilko policije 113 prejeli 60 klicev,v ostalih primerih so se žrtve sameoglasile na policijskih postajah ali se <strong>za</strong>upalepolicistom.Ob sprejemu klica je pomembnozbrati čim več podatkov o dogodku instorilcu. Posamezen podatek, ki se obsprejemu klica lahko zdi nepomemben,utegne policistom pomagati pri obravnaviteh primerov na terenu. Najprej jetreba žrtvi pustiti, da pove informacijo,nato pa <strong>za</strong>staviti konkretna vprašanja.letnik LX/št. 2/2012
VArNOSTV <strong>za</strong>četni fazi so pomembni predvsemsledeči podatki:— kdaj se je nasilje dogajalo in ali šetraja;— v kakšni obliki in s kakšnimi sredstvije bilo storjeno nasilje (npr. fizičnasila, orožje, psihično ali spolno nasilje);— kje se je nasilje dogajalo ali se šedogaja (največkrat se nasilje izvaja vstanovanjih, ki potencialno predstavljajonajvečjo nevarnost <strong>za</strong> varnostpolicijskih postopkov, npr. v kuhinjije veliko predmetov, ki so lahko primerni<strong>za</strong> napad);— kdo je storilec (takoj preveriti njegovopredobravnavanost v policijskihevidencah);— ali so v stanovanju otroci, živali(obravnava v prisotnosti otrok <strong>za</strong>htevadrugačen pristop, morebitneživali pa lahko predstavljajo nevarnost<strong>za</strong> policiste);— ali je bilo ob prijavi v o<strong>za</strong>dju slišatizvoke kot npr. jok otrok, kričanje,zmerjanje, izrečene grožnje zoperživljenje, rožljanje s kuhinjskimi nožiin drugimi predmeti (nasilje še poteka);— čim točnejšo lokacijo dogodka –nasilja. Pomembno je, da policistob sprejemu klica vpraša, ali gre <strong>za</strong>stanovanjsko hišo ali stanovanjskiblok, koliko je vhodov, ali so vrata<strong>za</strong>klenjena, kako je mogoče vstopiti,v katerem nadstropju je stanovanjeipd.Delovni proces v OKC PU se deli nasprejem klica in napotitev policijskihpatrulj na kraj dogodka. Če gre <strong>za</strong> sprejemintervencijskega dogodka, kamorspada tudi nasilje, policist OKC že obsprejemu klica opozori sodelavca, da<strong>za</strong>čne z napotitvijo patrulje. Policistomv patrulji še pred prihodom na kraj posredujejotudi ostale pridobljene informacije,pomembne <strong>za</strong> varno in strokovnoizvedbo postopka. Patrulja obprihodu na kraj dogodka sporoči svojprihod (najava <strong>za</strong>četka postopka); odtega trenutka dalje policisti OKC bdijonad izvajanjem policijskega postopka(intervencije). To pomeni, da se morapatrulja v 10 minutah od najave postopkaznova javiti OKC PU ter sporočiti,ali postopek obvladujejo in da nisov nevarnosti. V nasprotnem primeru (čese znova ne javijo) policisti OKC na istikraj napotijo dodatne policijske patrulje.Pri kaznivem dejanju nasilja v družinije treba obvestiti tudi državnega tožilca,ki usmerja nadaljnji predkazenskiletnik LX/št. 2/2012postopek. Pomembno je, da policističim natančneje sporočijo svoje ugotovitvepolicistom OKC oziroma pristojnemudržavnemu tožilcu, da ta lahkoustrezno in kakovostno usmerja delopolicistov v vsakem posameznem primeru.Nikakor ne moremo spregledati, daje od kakovostno zbranih prvih obvestil(največkrat od žrtve) do ustreznega prenosateh informacij do policistov v patrulji,ki morajo strokovno izvesti prvenujne ukrepe na kraju intervencije terSTROKOVNI PRISPEVEKs korektnim obveščanjem pristojnegadržavnega tožilca, ki bo podal obveznanavodila policistom, odvisno, ali bodoizvedena vsa potrebna preiskovalnaopravila in ukrepi policistov. Res pa je,da se tedaj, ko se postopek obravnavenasilja v družini <strong>za</strong> OKC PU <strong>za</strong>ključi, <strong>za</strong>policiste največkrat šele <strong>za</strong>čne.Vloga OKC PU je tudi ta, da skrbi, daso nujna opravila izvedena v celoti instrokovno.Foto: Štefan Abraham, PU Murska Sobota57
STROKOVNI PRISPEVEKVArNOSTSodelovanje centrov <strong>za</strong> socialno delo inpolicije pri obravnavi nasilja v družini– ne le v teoriji, tudi v praksiMarjana Milek Ogrinc,regijska koordinatorica <strong>za</strong>obravnavo nasilja v družiniCSD DomžaleIzobraževanja multiplikatorjev <strong>za</strong> obravnavo nasilja v policiji, ki se je odvijalo v Gotenici, semse kot predstavnica regijskih koordinatoric <strong>za</strong> obravnavo nasilja oz. centrov <strong>za</strong> socialno delo(CSD) udeležila oktobra 2011 in februarja 2012.Moja vloga je bila udeležence ustrezno seznaniti z delovanjemin pristojnostmi CSD ter možnimi načini skupnega sodelovanjapolicije in CSD pri preprečevanju nasilja v družini. Ker smotako centri kot policija prvi, ki smo pozvani k <strong>za</strong>ščiti žrtve nasilja,se je moja prisotnost na izobraževanju izka<strong>za</strong>la <strong>za</strong> učinkovito, sajsmo vse morebitne nejasnosti oz. dileme o delovanju CSD razreševalisproti in prenašali v prakso.Sodelovanje CSD in policije pri obravnavi nasilja nad otrokiin v družini opredeljujejo tako Zakon o preprečevanju nasilja vdružini (ZPND) kot tudi Pravilnik o sodelovanju policije z drugimiorgani in organi<strong>za</strong>cijami pri odkrivanju in preprečevanju nasiljav družini ter Pravilnik o sodelovanju organov in delovanju centrov<strong>za</strong> socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih službpri obravnavi nasilja v družini, kjer so določeni postopki medsebojnegaobveščanja in usklajenega delovanja obeh institucij ob<strong>za</strong>znavi nasilja.kje smo danes v praksi?Poleg osnovne naloge centra, da <strong>za</strong>ščiti in poskrbi <strong>za</strong> mladoletnegaotroka, ki je žrtev nasilja, moramo pomagati tudi odrasližrtvi nasilja, tako da se odpravi njena neposredna ogroženost inposkrbi <strong>za</strong> njeno dolgoročno varnost, vzpostavi stik s povzročiteljemnasilja in ustanovi multidisciplinarni tim (MDT). Obveščenosto nasilju je seveda prva stvar, ki sproži naše nadaljnje aktivnosti,in tukaj policija in CSD že zelo dobro vedo, kako ravnati, sajpoteka obveščanje dosledno in na terenu ni <strong>za</strong>znati večjih težav.Sledi <strong>za</strong>ščita žrtve nasilja v družini, oblikovanje načrta pomoči žrtvi,kadar je to potrebno, in sklic MDT. Delo usklajuje CSD, vsakainštitucija pa lahko (ni avtomatizem) predlaga sklic multidisciplinarnegatima, katerega CSD mora sklicati oz. mora obvestiti predlagateljao razlogih, <strong>za</strong>kaj tim ne bo sklican. Naloga vsakega strokovnjaka,ki je bil povabljen k sodelovanju v timu, je predvsemta, da se odzove vabilu ter s svojo prisotnostjo in poznavanjemprimera pripomore k iskanju najučinkovitejših rešitev pomoči <strong>za</strong>žrtev nasilja. Kot izhaja iz vsakoletnih statističnih podatkov CSD,je policija organ, ki je najpogosteje vabljen k sodelovanju v MDT,se na ta vabila najpogosteje odzove in aktivno sodeluje pri pripravinačrta pomoči <strong>za</strong> žrtev nasilja. V <strong>za</strong>dnjih dveh letih se je izooblikovalapraksa našega dobrega skupnega sodelovanja tudi obintervencijah na terenu, saj je bila na regijskih CSD ustanovljenainterventna služba (IS), ki opravlja svoje naloge zunaj poslovnegačasa CSD in je dosegljiva vse dni v letu. IS, ki je bila po sklepuvlade organizirana leta 2010 pri vseh CSD v vseh regijah v Sloveniji,opravlja naloge posredovanja v vseh nujnih in neodložljivihprimerih na podlagi obvestila policije, kadar gre <strong>za</strong>:— žrtev nasilja v družini,— mladoletnega otroka, ki je ogrožen, ostane brez staršev ipd.,— namestitev žrtve nasilja v varno okolje, kar velja tudi <strong>za</strong> mladoletnoosebo, ki ji je izrečen ukrep prepovedi približevanja,58— izrek ukrepa prepovedi približevanja po Zakonu o policiji,— prisotnost ob <strong>za</strong>slišanju mladoletnega tujca, ki je brez spremstva,— osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšanaroditeljska pravica in ostane brez varstva in oskrbe,— starejšo osebo, ki je brez svojcev in se <strong>za</strong>radi starostnih razmerznajde v hudi stiski ali se izgubi.Bistvenega pomena pri teh primerih je hitro obravnavanje,iskanje rešitev in <strong>za</strong>gotovitev konkretne pomoči v čim krajšemčasu (čim prejšnji stik z žrtvijo nasilja, dajanje pomoči, obveščanjeipd.).Interventno službo obvešča policija po telefonski številki, kiso jo prejele vse policijske postaje in se je strankam ali drugimslužbam ne daje! Če druge službe ugotovijo, da bi morale v reševanjeprimera vključiti interventno službo, se obrnejo na policijo.Ta oceni, ali je sodelovanje strokovnega delavca IS potrebno;če je, ga tudi pokliče.Zakaj je nujno oz. pomembno, da med seboj sodelujemo?Nasilje v družini je vsestranski, večplasten problem, skrit vdružinskem okolju. Ker ga ena sama oseba – ali pa vsak <strong>za</strong>se – nemore reševati, moramo sodelovati skupaj. In če želimo, da Zakono <strong>za</strong>ščiti žrtev pred nasiljem v družini dobro deluje v praksi, moramodelovati usklajeno, od obveščanja do <strong>za</strong>gotavljanja strokovnepomoči.Da bodo naše dejavnosti res usklajene, je v prvi vrsti pomembno,kako med seboj komuniciramo. Pogovarjati se moramože prej, tj. poznati ključne besede s področja dela, in nešele takrat, ko moramo rešiti nujen primer. Poznati moramonaloge in pristojnosti, ki jih ima vsaka inštitucija, saj tako lahkopreprečimo negodovanje in kritiziranje z ene ali/in druge stranio tem, kaj bi moral kdo narediti, obenem pa smo učinkovitejšipri skupnem iskanju najboljših rešitev <strong>za</strong> žrtev nasilja. Zavedatise moramo, da mora imeti žrtev nasilja občutek varnosti in<strong>za</strong>upanja, da sistem deluje, da ji bodo inštitucije pomagale, dase nasilje ustavi. Žrtev potrebuje tudi veliko različnih informacijo tem, kje lahko dobi pomoč, saj se bo tako lahko odločila,kaj je <strong>za</strong>njo tisti trenutek najbolje <strong>za</strong> njeno <strong>za</strong>ščito, <strong>za</strong>gotovitevvarnosti in odločitev o tem, kako bo živela dalje. Le tako bodožrtve nasilje prijavile in poiskale strokovno pomoč že, ko bodonasilje v družini doživele prvič.Če na kratko pov<strong>za</strong>mem oceno dosedanjega sodelovanjamed policijo in CSD pri obravnavi nasilja v družini, lahko <strong>za</strong>pišem,da je Zakon o preprečevanju nasilja v družini to sodelovanješe jasneje opredelil in znatno pripomogel k učinkovitejšemudelu obeh služb.letnik LX/št. 2/2012
VArNOSTSTROKOVNI PRISPEVEKletnik LX/št. 2/2012Foto: Anita Kovačič, Sektor <strong>za</strong> odnose z javnostmi SGDP GPU59
STROKOVNI PRISPEVEKVArNOSTVsebina, vloga in pomen spremljevalcažrtve nasilja v družini k inštitucijam vRepubliki SlovenijiNeža Miklič,UKP GPUAnton Toni Klančnik, mag.,UKP GPUNamen prispevka je razjasnitev pojma spremljevalec žrtve na področju obravnave nasiljav družini, predstavitev razmišljanja o pomenu njegove prisotnosti, kadar pride do nasilja vdružini. Prispevek ne ponuja odgovora tistim, ki bi želeli postati spremljevalci polnoletnihžrtev, pa sami niso v sorodstveni pove<strong>za</strong>vi z njimi (partnerska zve<strong>za</strong>, sorodnik, del žrtvinedružine), marveč so v vlogi »tujca«, ki je drastično posegel v osebno ali spolno integriteto žrtve.Gre <strong>za</strong> širši kontekst nasilja v družini in primere spolnega nasilja, ko storilec ni v bližnjemsorodstvu z žrtvijo (neznanec).V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 16/2008, s 15. 2. 2008 je bil objavljen Zakon o preprečevanjunasilja v družini (v nadaljevanju: ZPND), ki je nekatere bolj ali manj znane institute (varstvoidentitete žrtve, dolžnost prijaviti nasilje, status otroka v postopku idr.) združil v enoten predpis,hkrati pa nekaterim institutom, ki so se v praksi izka<strong>za</strong>li <strong>za</strong> ustrezne, smiselne in pomembne, dalpravno-formalno težo. Med slednje prav gotovo sodi institut spremljevalca žrtve, ki ga opredeljujedoločba 7. člena ZPND:60»1) Žrtev nasilja si lahko izbere osebo, ki jo lahko spremlja vvseh postopkih, pove<strong>za</strong>nih z nasiljem (v nadaljnjem besedilu:spremljevalec).2) Za prisotnost spremljevalca v postopkih iz prejšnjega odstavka<strong>za</strong>dostuje, da žrtev pred <strong>za</strong>četkom postopka ali vpostopku izjavi, da jo določena oseba spremlja in da želi,da je v postopku prisotna.3) Spremljevalec je lahko vsaka polnoletna oseba, ki v postopkuni obravnavana kot povzročitelj nasilja.4) Spremljevalec pomaga žrtvi pri <strong>za</strong>ščiti njene integritete vpostopkih pred organi in organi<strong>za</strong>cijami, pomaga pri iskanjurešitev in nudi žrtvi psihično oporo.5) Organ, ki vodi postopek, prepove osebi spremljati žrtev vpostopku, če ne izpolnjuje pogoja iz tretjega odstavka tegačlena oziroma če obstaja verjetnost, da oseba ne bo moglaopravljati nalog iz prejšnjega odstavka glede na sorodstveneali druge pove<strong>za</strong>ve z žrtvijo ali povzročiteljem nasilja.«Institut sicer ni posebna novost, saj je med strokovnjaki 1 , kise ukvarjajo z nasiljem v družini in zlorabami otrok, že poznanpod drugimi imeni – <strong>za</strong>upna oseba, <strong>za</strong>upnik, podporna oseba;nedvomno pa gre <strong>za</strong> enega izmed temeljnih načel ZPND, kipredstavlja dodatno pomoč in senzibilnost do žrtev 2 . Ne gledena različno poimenovanje pa je njihova funkcija prav<strong>za</strong>pravenotna, enaka.Še pred sprejetjem ZPND so žrtve nasilja v družini v postopkihpreiskovalnih organov (npr. policija) že lahko spremljalispremljevalci. Žrtev nasilja v družini je o želji, da jo priobravnavi na policiji spremlja spremljevalec, predhodno seznanilapreiskovalca. Navedla je, kdo je njen spremljevalec inv kakšni vlogi nastopa. Običajno so žrtve izrazile željo, da jih vpostopkih policije spremlja predstavnik nevladne organi<strong>za</strong>cije(npr. Društva SOS – telefon <strong>za</strong> ženske in otroke, žrtve nasilja).Spremljevalec žrtve je potemtakem lahko razumel pomenpolicijskega postopka in delo preiskovalca, ki preiskuje morebitnisum storitve kaznivega dejanja. Policijski postopek in»<strong>za</strong>slišanje«, kot ga laično razumejo žrtve nasilja v družini, jespremljevalec žrtvi predstavil in pojasnil različne informacijev posameznem postopku, s sámo prisotnostjo pa ji je bil izjemnamoralna podpora in hkrati v veliko pomoč preiskovalcupri razumevanju sporočil in vedenja žrtve. Pravila so bila jasna,sodelovanje pa pogostokrat dobro, saj so svetovalci nevladnihorgani<strong>za</strong>cij prav <strong>za</strong>radi poznavanja vseh vidikov nasilja v družini(tj. funkcioniranja žrtve, dela preiskovalcev, tudi svoje vloge,specifike in dinamike takega nasilja) pripomogli k hitrejšemuin učinkovitejšemu postopku.Ne glede na u<strong>za</strong>konjenost instituta spremljevalca žrtve seizpostavljajo najrazličnejši življenjski položaji, ki terjajo racionalne,ustrezne in objektivne rešitve. Te je vsaj s svojega etičnegavidika dolžan sprejeti vsak strokovnjak, ki žrtev in njenegaspremljevalca sprejme v obravnavo. To je še posebej očitnopri obravnavi nasilja v družini v najširšem smislu 3 , še zlasti, kadarso v krogu nasilja udeleženi prav najšibkejši družinski člani(otroci, starostniki, invalidi, ljudje s posebnimi potrebami oziromarazličnimi duševnimi motnjami 4 , težavami v duševnemzdravju 5 ). Preiskovalec mora <strong>za</strong>to upoštevati, da je žrtev nasiljav družini tudi v posebnem psihofizičnem stanju, ki je pogostoopazno v njenem porušenem osebnostnem ravnovesju, izgubiobčutka varnosti in <strong>za</strong>upanja, v občutkih krivde, podoživljanjatravm, razdražljivosti, anksioznosti, motnji hranjenja,depresiji in tudi v mnogih drugih (možnih) posledicah. Stopnjain intenziteta takšnih posledic pri žrtvi je odvisna zlasti od oblike,vrste doživetega (preživetega) nasilja, žrtvine zmožnostisoočiti se z nasiljem, pogostosti in trajanja nasilja, pa tudi odžrtvine osebnostne strukture, starosti, čustvene stabilnosti, celostnegarazvoja in morebitne reviktimi<strong>za</strong>cije. Prav <strong>za</strong>radi navedenihokoliščin je potrebna posebna senzibilnost strokovne(preiskovalci, zdravniki, socialni delavci, psihiatri, terapevti) inlaične javnosti (npr. svojci, znanci, ad hoc spremljevalec žrtve)ter poznavanje oziroma razumevanje specifik nasilja v družini(njegove osnovne <strong>za</strong>konitosti in dinamike, strategije preživetjažrtev in posledic, principov delovanja povzročiteljev nasilja,rizičnih dejavnikov <strong>za</strong> možen nastanek najhujših posledic idr.),vključno z vso kompleksnostjo obravnave tovrstnega nasilja.Na tem mestu izpostavljava dejstvo, da je žrtev lahko pogostopod ne<strong>za</strong>vednim vplivom povzročitelja nasilja, <strong>za</strong>radi česarlahko pride do ravno nasprotne reakcije žrtve od pričakovane:žrtev se utegne zoperstaviti celo svojim »rešiteljem«, da bi»ugodila svojemu rablju 6 «. Glavni vzrok <strong>za</strong> takšne situacije, kiletnik LX/št. 2/2012
VArNOSTniti niso redke, so kompleksnejše emocionalne in druge pove<strong>za</strong>vežrtve 7 s povzročiteljem nasilja.Vse to so torej okoliščine, ki naj bi jih preiskovalec skupajs spremljevalcem žrtve razumel, poznal in upošteval. Oba statorej lahko oz. bi morala biti osebi, ki delujeta skupaj, z roko vroki, z jasno razmejenimi vlogami in pričakovanji pri doseganjukakovostne in strokovne obravnave ter pomoči žrtvi nasiljav družini.SPREMLJEVALEC ŽRTVE PO TELEOLOŠKI RAZLAGIKadar se govori o tem, da žrtev želi, hoče ali <strong>za</strong>hteva obsebi spremljevalca, naj ne bi bilo nobenih dilem in vprašanj prižrtvi, predvsem pa jih ne bi smelo biti pri strokovnjaku, ki bo(je) sprejel žrtev v svojo strokovno obravnavo. Pa je res tako?Relativno nedvoumna in <strong>za</strong>okrožena je vsebina določbe 7. členaZPND, ki navaja (prva dva odstavka, op. a.), da si žrtev lahkoizbere spremljevalca in da <strong>za</strong>dostuje neposredno izražena voljažrtve po njegovi navzočnosti. Ta je lahko izražena kadarkoli:pred ali med postopkom.Iz obrazložitve predloga ZPND 8 glede spremljevalca žrtveizhaja, da si ga žrtev izbere sama in ji ga ne postavi noben državniorgan, kar pomeni, da se žrtev lahko sama odloči, da bonjen spremljevalec oseba, ki ji je čustveno blizu (<strong>za</strong>upna oz.podporna oseba, <strong>za</strong>upnik), ali pa oseba s specifičnimi znanji(npr. predstavnik nevladne organi<strong>za</strong>cije 9 , ki deluje na področjuobravnave žrtve). Žrtev opravi izbiro po lastni presoji, k njeniodločitvi pa jo bo vodil razmislek o tem, da bo izbrana osebasposobna opravljati vlogo njenega <strong>za</strong>ščitnika integritete vpostopkih pred državnimi institucijami, ki obravnavajo njen»primer«, hkrati pa tudi vlogo njenega pomočnika pri iskanjurešitev in nudenju psihične opore. Predlagatelj <strong>za</strong>kona je v obrazložitvi10 navedel tudi, da četudi neki organ, ki vodi določenpostopek, ne vpliva na žrtvino izbiro spremljevalca oziroma jopri njeni odločitvi ne omejuje, ima strokovnjak tega organa <strong>za</strong>radivarovanja koristi žrtve izključno dolžnost, da izbrani osebiprepove opravljati vlogo spremljevalca. Takšno dolžnostnoupravičenje je definirano v petem odstavku 7. člena ZPND:»(5) Organ, ki vodi postopek, prepove osebi spremljati žrtevv postopku, če ne izpolnjuje pogoja iz tretjega odstavkatega člena 11 oziroma če obstaja verjetnost, da oseba nebo mogla opravljati nalog iz prejšnjega odstavka 12 gledena sorodstvene ali druge pove<strong>za</strong>ve z žrtvijo ali povzročiteljemnasilja.«Iz te določbe izhajajo trije pogoji, dva konkretna in edenabstrakten. Strokovnjak institucije, pri kateri poteka postopek,sme prepovedati osebi spremljati žrtev v posameznem postopkuže <strong>za</strong>radi nastanka enega izmed pogojev:— če torej predvideni spremljevalec ni polnoleten,— če je predvideni spremljevalec že bil oziroma je pravkarobravnavan kot povzročitelj nasilja nasproti osebi (žrtvi), kinaj bi jo spremljal, ali pa se to v postopku celo ugotovi.V okviru abstraktnega pogoja pa se osebi prepove spremljatižrtev, če obstaja verjetnost, da predvideni spremljevalecne bo mogel opravljati nalog, ki naj jih izpolnjuje spremljevalec,in sicer <strong>za</strong>radi sorodstvenih ali drugih pove<strong>za</strong>v z žrtvijo alipovzročiteljem nasilja (čustvena vpletenost, nekdanji partnerali <strong>za</strong>konec, intimni partner, iskana oseba, ki jo je treba prijetioz. privesti v drug postopek, medijsko izpostavljanje, zlorabe<strong>za</strong>upanja, finančna, psihična in druga odvisnost spremljevalcaod žrtve ali povzročitelja nasilja, status spremljevalca žrtve kotnelegitimen poseg v pravice tretjih oseb, žrtvi postavlja nerazumne<strong>za</strong>hteve, ne<strong>za</strong>interesiranost osebe biti spremljevalec,oseba je do žrtve žaljiva, predrzna, nesramna, vsiljiva ali pa izkoriščažrtvin neugoden položaj – okoriščanje na škodo žrtve).letnik LX/št. 2/2012STROKOVNI PRISPEVEKJe torej lahko spremljevalec žrtve tudi oseba, ki je v policijskipreiskavi očividec? Je lahko spremljevalec žrtve tudi oseba,ki ne nastopa v vlogi <strong>za</strong>govornika v klasičnem pomenu (odvetnik),temveč kot oseba, ki aktivno vodi storitveno dejavnostpo pravilih, ki veljajo <strong>za</strong> gospodarske družbe in druge statusneoblike podjetij (npr. družba z omejeno odgovornostjo, delniškadružba, komanditna družba, samostojni podjetnik)?Precizen preiskovalec obravnave nasilja v družini se mora<strong>za</strong>vedati vseh pasti in samo vztrajni, temeljiti, dosledni terpogumni preiskovalci, ki vedo, kaj in kako delajo, so lahkouspešni in učinkoviti. Zato v situacijah, ki niso v korist žrtve in/ali policijskega preiskovalnega postopka, preiskovalec sme inmora <strong>za</strong>vrniti ali celo odkloniti spremljevalca žrtve.Tako lahko preprečimo manipulacijo z žrtvijo s strani tretjih,ki bi sicer utegnili 13 postati njeni spremljevalci 14 , pa tone morejo (ne smejo) postati <strong>za</strong>radi svojih sorodstvenih pove<strong>za</strong>vs povzročiteljem nasilja, pa tudi <strong>za</strong>radi svojih osebnihlastnosti ne morejo žrtvi nuditi čustvene opore (prištevnost,prisebnost, nagajivost, škodoželjnost) ali celo ne delujejo vnjeno korist (zlonamerna ravnanja, zloraba <strong>za</strong>upanja, izneverjenje,povzročanje bolečine, stiske ali nevarnosti <strong>za</strong> žrtev,opuščanje pomoči, sen<strong>za</strong>cionalizem, samopromocija, okoriščanjena račun žrtve, neupravičeno neupoštevanje žrtvinegamnenja ipd.).Bistveno je, da spremljevalec žrtve deluje v dobri veri in vpomoč žrtvi.Spremljevalec žrtve mora ohraniti vse <strong>za</strong>upne podatke(skrivnosti) <strong>za</strong>se, ne sme jih izpostaviti nepoklicanim osebamali javnosti brez soglasja žrtve, upoštevati mora določbe predpisov15 o varstvu identitete žrtve. Gre <strong>za</strong> to, da spremljevalecžrtvi pomaga s čustveno oporo in svetovalno vlogo, da lažjeprebrodi svojo psihično stisko, pomaga ji iti skozi različne uradnepostopke (npr. materialna dejanja organov), ki <strong>za</strong> žrtevlahko pomenijo stresno situacijo.Nikakor pa ob tem ne smemo spregledati določbe 5. členaZPND, kjer je opredeljena dolžnost organov, da <strong>za</strong>varujejoupravičene koristi polnoletne žrtve, še zlasti pa žrtve, mlajšeod 18 let (otroci, mladoletniki).Iz obrazložitve 16 izhaja tudi, da si spremljevalca lahko izberetapolnoletna in mladoletna žrtev, center <strong>za</strong> socialno delo paima vlogo pri izbiri spremljevalca mladoletnih žrtev le, če sopo <strong>za</strong>konu, ki ureja družinska razmerja 17 , izpolnjeni pogoji <strong>za</strong>postavitev kolizijskega skrbnika 18 .Vsekakor je tu pomembna starost naznanitelja, saj je po 16.letu lahko oškodovanec upravičen sam dajati izjave in opravljatiprocesna dejanja v (pred)kazenskem postopku 19 . Če jeoškodovani mladoletnik, mlajši od 16 let, oziroma gre <strong>za</strong> osebo,ki ji je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, je njegov<strong>za</strong>koniti <strong>za</strong>stopnik upravičen dajati vse izjave in opravljati procesnadejanja namesto njega tako, kot to <strong>za</strong>kon predpisuje <strong>za</strong>oškodovanca 20 . Torej se kot <strong>za</strong>koniti <strong>za</strong>stopnik lahko pojavijostarši, rejniki, posvojitelji, pa tudi skrbniki (npr. center <strong>za</strong> socialnodelo 21 ). Lahko pa takšen oškodovani mladoletni naznaniteljizvršuje svoje pravice po pooblaščencu (odvetniku) 22 . Kadar jemladoletna oseba žrtev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost(19. poglavje KZ-1), kaznivega dejanja <strong>za</strong>nemarjanjaotroka in surovega ravnanja (192. člen KZ-1) ter kaznivega dejanjatrgovine z ljudmi (113. člen KZ-1) 23 , jo »spremlja« pooblaščenec,lahko pa ima tudi spremljevalca po ZPND.Pomembno je, da imata žrtev in spremljevalec vzpostavljenv<strong>za</strong>jemen, spoštljiv in kakovosten odnos, ki temelji naspoštovanju žrtvine <strong>za</strong>sebnosti in intime, v izjemnih primerihtudi na upoštevanju volje skrbnikov oziroma roditeljev (npr.pri otrocih, ki jih ogrožajo tretje osebe – nečlani družine).61
STROKOVNI PRISPEVEKČe pov<strong>za</strong>memo: ob pričujoči razlagi, ki jo je definiral predlagateljZPND 24 , je v sprejetem besedilu <strong>za</strong>kona, ki se v temdelu bistveno ni spremenil, kar nekaj pogojev in vprašanj, kiterjajo ustrezno upoštevanje in tehten premislek strokovnjaka,ko ta obravnava žrtev nasilja v družini:— žrtev izbere osebo, ki bo spremljevalec (ne strokovna aliuradna oseba, ki že vodi njen primer nasilja);— spremljevalec lahko spremlja žrtev (ni pa nujno, obvezno;gre <strong>za</strong> žrtvino možnost izbire);— spremljevalec lahko žrtev spremlja v vseh tistih postopkih,ki so v interakciji z nasiljem v družini, torej v postopkih, kiso v tesni vzročni zvezi z obravnavanim nasiljem v družini(to velja <strong>za</strong> kriminalistične, tožilske, upravne, inšpekcijske,sodne – izvršilne, kazenske, pravdne, nepravdne idr. postopke);— <strong>za</strong>dostuje torej svobodna in resnična volja žrtve, izražena zustno izjavo,VArNOST— polnoletnost spremljevalca;— spremljevalec ni obravnavan kot povzročitelj nasilja;— dejanska vloga spremljevalca žrtve: pomoč žrtvi pri <strong>za</strong>ščitinjene integritete v postopkih pred institucijami, ki obravnavajonjen »primer«, pomoč pri iskanju rešitev in nudenjepsihične opore žrtvi.TEORIJA IN PRAKSA V REALNIH PRIMERIHKaj pomeni izjava žrtve, da jo določena oseba spremlja, daželi njeno prisotnost? Je dovolj, da to ustno pove strokovnjaku,uradni osebi? Se lahko žrtev med postopkom premisli in izraziželjo po spremljevalcu? Kaj se zgodi, če žrtev nasilja v družinis seboj pripelje spremljevalko – prijateljico ali sodelavko, kihkrati nastopa v vlogi očividke, v kasnejših postopkih pa priče?Ali naj spremljevalec spremlja žrtev neposredno pri posameznemopravilu neke uradne institucije, javne službe, sodišča?62letnik LX/št. 2/2012
VArNOSTV vseh primerih je odgovor pritrdilen, le kadar gre <strong>za</strong> spremljevalca,ki hkrati nastopa v vlogi očividca (in kasneje celokot priča), lahko pride do omejitev. Preiskovalec naj upoštevasubjektivne (želje, potrebe, mnenje žrtve) in objektivne okoliščine(narava, vsebina obravnave, okoliščine primera, o<strong>za</strong>djaspremljevalca žrtve) vsakega primera posebej. Zagotovo pabodo ustrezen komunikacijski pristop preiskovalca, korektnoobojestransko sporočanje informacij in relevantnih pojasnil(žrtvi in spremljevalcu), prilagajanje ter dovzetnost <strong>za</strong> nasprotnamnenja ključ do razumevanja udeleženih (žrtev, spremljevalec,preiskovalec).Gre <strong>za</strong> to, da je treba žrtvi nasilja v družini omogočiti spremljevalca,hkrati pa upoštevati preudarnost in smiselnost takšneodločitve.Kako pomembna je torej izjava žrtve? Kdo je v njeni navzočnosti,ko jo izpove ali jo <strong>za</strong>radi kakršnihkoli drugih <strong>za</strong>držkovpredstavi pisno, preko tretje osebe ali s pomočjo tolmača,STROKOVNI PRISPEVEKprevajalca? Dejstvo je, da je izjava žrtve lahko dana na različnenačine, pa tudi, da je <strong>za</strong> preiskovalca izjemnega pomena.Običajno je izjava žrtve tista, s pomočjo katere preiskovalecdobi kar največ informacij <strong>za</strong> <strong>za</strong>četek oz. <strong>za</strong> nadaljnjo preiskavo.Izkušen preiskovalec bo žrtev skozi pogovor vodil tako, dabo dobil informacije <strong>za</strong> preiskavo, četudi bo žrtev pričakovala»terapevtsko obravnavo«. Zato je vloga spremljevalca tu ključna;da pove in obrazloži ter žrtev nasilja v družini pripravi napostopek. Pisne izjave so zgolj izjave oz. enostranski opis situacijeali dogodkov, ki jih je treba preveriti in ovrednotiti z vidikakriminalistično-policijske preiskave. Terjajo oseben stik žrtvenasilja v družini in preiskovalca, in tudi pisno dopolnjevanje tovrstnihizjav ne daje kakovostnega končnega izdelka. Izjave alinavedbe v obliki anonimnih sporočil so problematične z vidikaverodostojnosti, pri obravnavi nasilja v družini pa bi se vsi udeleženiv obravnavi morali <strong>za</strong>vedati, da je končni uspeh v izpostavitvi,»izstopu iz množice« in javnem ter glasnem izražanjuprepričanja, da smo tudi »glas žrtve«, s tem, da se odzovemopričanju v vseh fa<strong>za</strong>h postopka.Kaj pa o<strong>za</strong>dje spremljevalca žrtve? Ali on ne sme biti obravnavankot povzročitelj nasilja zgolj sedaj, trenutno, v sedanjiku?Je relevantna tudi njegova pretekla obravnavanost <strong>za</strong> nasilje?Odgovor je jasen. Takšno osebo je treba izločiti oziroma ji<strong>za</strong>radi <strong>za</strong>ščite pravic žrtve prepovedati biti njen spremljevalec.SKLEPFoto: Anita Kovačič, Sektor <strong>za</strong> odnose z javnostmi SGDP GPUletnik LX/št. 2/2012Slovenska <strong>za</strong>konodaja pozna še mnoge druge vloge oseb, kibi se utegnile vsaj navidezno poistovetiti s spremljevalcem žrtvenasilja v družini in morda neukemu povzročiti nemalo preglavic.Tako bi lahko govorili še o <strong>za</strong>konitem <strong>za</strong>stopniku 25 , ki pride v poštevpri strankah, ki nimajo opravilne sposobnosti (mladoletniki– starši; pravne osebe – direktorji, predsedniki uprav; osebe, kijim sodišče odv<strong>za</strong>me poslovno sposobnost – skrbniki), o <strong>za</strong>časnem<strong>za</strong>stopniku 26 , pooblaščencu 27 (gre <strong>za</strong> <strong>za</strong>stopnika, ki si gapostavi stranka na lastno željo; obvezen je le, kadar je postopekpri upravnem organu uveden na <strong>za</strong>htevo stranke, ta stranka paje aktivna stranka z bivališčem zunaj Slovenije, kar torej otežujekomunikacijo z organom; lahko je tudi odvetnik, kar ni nujno,vendar če je pooblaščenec odvetnik, je to posebej opazno priobsegu <strong>za</strong>konskih pooblastil), o odvetniku 28 , skupnem predstavniku29 , strokovnem pomočniku 30 in stranskem udeležencu 31(intervient). Nikakor pa ne gre spregledati <strong>za</strong>govornika otroka 32 ,ki na svojo ustrezno umeščenost v slovenski pravni red še čaka.Slednji naj bi imel velik potencial in bo tudi korenito posegal vvse uradne postopke ter opravila strokovnjakov.Kdo torej ne more biti spremljevalec? Kdor je mlajši od 18let. Kdor ne bo zmogel ustrezno in objektivno <strong>za</strong>varovati koristižrtve (ji nuditi opore in pomoč). Kdor je že bil nasilen dožrtve ali drugih oseb, tudi do živali. Kdor ima očitno druge namenekot pa dejansko spremljanje žrtve oz. so njegovi nameniv nasprotju z racionalnimi pričakovanji žrtve in v neskladju spredpisano vlogo spremljevalca žrtve. Kdor je že zlorabil <strong>za</strong>upanježrtve ali se je okoristil na njen račun, ji torej škodoval,povzročil bolečino, psihično stisko, težave, se ji je izneveril alipreprosto izkoristil svoj položaj ali vpliv v škodo žrtve, ki naj bijo spremljal.Spremljevalec žrtve naj bo torej nekdo, ki mu lahko žrtevnasilja v družini popolnoma <strong>za</strong>upa o vseh <strong>za</strong> žrtev pomembnihstvareh iz njenega intimnega, čustvenega, družinskega,<strong>za</strong>sebnega, zdravstvenega in mentalnega življenja. Spremljevalecžrtvi po najboljših močeh pomaga pri njenih odločitvah,da bodo te žrtvi nudile ustrezno varstvo in nekakšnoobliko varnosti – zniževanje stopnje stresa in višanje zmožnostisodelovanja v različnih postopkih institucij. Torej brezskrivnih o<strong>za</strong>dij!63
STROKOVNI PRISPEVEKVIRI IN LITERATURA1. Kazenski <strong>za</strong>konik, KZ-1, Uradni list Republike Slovenije, št.55/2008.2. Kazenski <strong>za</strong>konik, KZ-1B, Uradni list Republike Slovenije, št.91/2011.3. Okvirni sklep Sveta EU (2001) o položaju žrtev v kazenskempostopku (2001/220/PNZ), dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32001F0220:SL:HTML (18. 6. 2011).4. Predlog Družinskega <strong>za</strong>konika, št. EPA 0817-V, http://www.dz-rs.si/index.php?id=101&vt=46&sm=k&q=dru%C5%BEinski+<strong>za</strong>konik&mandate=-1&unid=PZ|B32 95388B4D49DC2C12576DB002ACAA6&showdoc=1 (28. 5. 2011).5. Predlog <strong>za</strong>kona o preprečevanju nasilja v družini, EVA 2006-2611-0097, http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/z_preprec_nasilj a_vlada_sep07.pdf (29. 5. 2011).6. Zakon o duševnem zdravju, ZDZdr, Uradni list Republike Slovenije,št. 77/2008.7. Zakon o kazenskem postopku, ZKP, Uradni list Republike Slovenije,št. 32/2007 UPB4.8. Zakon o odvetništvu, Uradni list Republike Slovenije, št.18/93, 24/1996. Odl. US: U-I-201/93-19, 24/2001, 48/2001.Odl. US: U-I-371/98-34, 111/2005. Odl. US: U-I-212-03-14,54/2008, 35/2009.9. Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ZPND, Uradni list RepublikeSlovenije, št. 16/2008.10. Zakon o splošnem upravnem postopku, Uradni list RepublikeSlovenije, št. 24/2006 UPB2.11. Zakon o <strong>za</strong>konski zvezi in družinskih razmerjih, ZZZDR, Uradnilist Republike Slovenije, št. 69/2004 UPB1.OPOMBE1S tem izrazom so mišljene vse uradne in strokovne osebe, ki imajo ustreznaznanja, veščine in pristojnosti pri celostni obravnavi žrtev in povzročiteljev nasiljav družini, torej policisti, kriminalisti, socialni delavci, psihologi, zdravniki,pedopsihiatri, sodniki, tožilci, terapevti, svetovalci, pediatri itn. Kjer bo smiselno,je uporabljena besedna zve<strong>za</strong> »uradna oseba«, s katero so poudarjene takšneosebe.2Žrtev je tista fizična oseba, ki je doživela škodo, vključno s telesno ali duševnopoškodbo, čustvenim trpljenjem ali ekonomsko izgubo, ki so jo neposrednopovzročila dejanja ali opustitve, ki kršijo kazensko <strong>za</strong>konodajo države članice.Tako žrtev definira določba točke a, člena 1 Okvirnega sklepa Sveta EU (2001) opoložaju žrtev v kazenskem postopku (2001/220/PNZ).3V članku bo ves čas rabljen izraz nasilje v družini v najširšem kontekstu, kotto razlagam v tej opombi. Gledano z vidika prvega odstavka 3. člena ZPND, kipravi, da je nasilje v družini vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega aliekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članuoziroma <strong>za</strong>nemarjanje družinskega člana (žrtve) ne glede na starost, spol alikaterokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročiteljice oziroma povzročiteljanasilja, pri čemer se <strong>za</strong> družinskega člana upošteva določba 2. člena ZPND,ki pravi, da so to naslednje osebe: <strong>za</strong>konec ali zunaj<strong>za</strong>konska partnerica oziromapartner, bivši <strong>za</strong>konec ali bivša zunaj<strong>za</strong>konska partnerica oziroma partner,partnerica oziroma partner ali bivša partnerica oziroma partner v registriraniistospolni partnerski skupnosti, krvna sorodnica oziroma sorodnik v ravni vrsti,krvni sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, sorodnik po svaštvudo vštetega drugega kolena, posvojiteljica oziroma posvojitelj in posvojenkaoziroma posvojenec, rejnica oziroma rejnik in rejenka oziroma rejenec, skrbnicaoziroma skrbnik in varovanka oziroma varovanec, osebe, ki imajo skupnegaotroka, osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Glede na takšno definicijonasilja v družini je treba upoštevati tudi dejstvo, da je lahko prišlo do izvršitveprotipravnega dejanja z elementi nasilja (prekršek ali celo kaznivo dejanje) pripovzročitelju nasilja.4Po definiciji iz 3. točke 2. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RepublikeSlovenije, št. 77/2008, v nadaljevanju: ZDZdr) je duševna motnja <strong>za</strong>časnaali trajna motnja v delovanju možganov, ki se kaže kot spremenjeno mišljenje,čustvovanje, <strong>za</strong>znavanje, vedenje ter dojemanje sebe in okolja. V isti določbi jeopredeljeno, da se neprilagojenost moralnim, socialnim, političnim ali drugimvrednotam družbe sama po sebi ne šteje <strong>za</strong> duševno motnjo.5Duševno zdravje je stanje posameznika, ki se kaže v njegovem mišljenju, čustvovanju,<strong>za</strong>znavanju, vedenju ter dojemanju sebe in okolja (4. točka 2. členaZDZdr).6Žrtev vpričo povzročitelja nasilja pogosto skuša minimalizirati nad njo izvršenonasilje in pomen tega nasilja (npr. ob intervenciji policistov).7Gre <strong>za</strong> znane situacije, ko žrtev nenadoma reagira povsem nasprotno: lahkocelo napade npr. policista, ki se je odzval na njen klic na pomoč. Žrtev se jeprav<strong>za</strong>prav naučila strategije prilagajanja, da bi preživela; nekoliko pogostejši64VArNOSTso izogibanje (narediti vse, da bo prilagojeno njeno vedenje, ki ne bi omogočilonastanek novega izbruha nasilja), »separacija« (razdvajanje lastne samopodobein podobe povzročitelja nasilja; išče dobre/slabe strani obeh, ter opravičujenjegovo vedenje) in identifikacija s povzročiteljem nasilja (postavlja se v njegovpoložaj in skuša enako razmišljati kot on, da bi se izognila vnovičnemu nasilju,tj. stockholmski sindrom).8Predlog <strong>za</strong>kona o preprečevanju nasilja v družini, EVA 2006-2611-0097, http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mdds z.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/z_preprec_nasilja_vlada_sep07.pdf (29. 5. 2011).9Prav tam.10Prav tam.11Celotno besedilo na <strong>za</strong>četku tega prispevka.12Prav tam.13Znašel bi se tudi kdo, ki bi pri žrtvi hotel doseči potrebno privolitev, čeprav bipri tem ne bilo prave volje žrtve. Lahko bi si privolitev izprosil, jo <strong>za</strong>hteval ali karizsilil (tj. s prisiljenjem) <strong>za</strong>radi lastnih vzgibov ali interesov.14Glej opombo št. 8.15Več različnih določb govori o tem, a le nekaj <strong>za</strong> ilustracijo. Npr. iz 9. členaZPND izhaja, da o žrtvah ali povzročiteljih nasilja ne smejo biti javnosti posredovanipodatki, na podlagi katerih bi bilo mogoče prepoznati žrtev ali njenodružino. Posredovanje podatkov je dopustno le, če polnoletna žrtev s tem izrecnosoglaša; starši ali otrokov skrbnik, rejnik, posvojitelj so dolžni v okviruizvajanja skrbi <strong>za</strong> otroka tega varovati pred izpostavljanjem javnosti. Drugiodstavek 287. člena KZ-1 pa npr. pravi, da kdor objavi osebne podatke otroka,ki je udeleženec v sodnem, upravnem ali v kakršnemkoli drugem postopku, aliobjavi druge informacije, na podlagi katerih bi bilo mogoče prepoznati njegovoidentiteto, se kaznuje z denarno kaznijo ali z <strong>za</strong>porom do 3 let. Določbi1. in 5. odstavka 143. člena KZ-1 (KZ-1B, Uradni list Republike Slovenije, št.91/2011): »(1) Kdor brez podlage v <strong>za</strong>konu ali v osebni privolitvi posameznika,na katerega se osebni podatki nanašajo, osebne podatke, ki se obdelujejo napodlagi <strong>za</strong>kona ali osebne privolitve posameznika, posreduje v javno objavoali jih javno objavi, se kaznuje z denarno kaznijo ali <strong>za</strong>porom do enega leta.[…] (5) Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena tako, da posreduje vjavno objavo ali javno objavi občutljive osebne podatke, se kaznuje z <strong>za</strong>poromdo dveh let.16Glej opombo št. 8.17To je Zakon o <strong>za</strong>konski zvezi in družinskih razmerjih, ZZZDR, Uradni list RS, št.69/2004 UPB1. Sicer je bil v parlamentarni proceduri sprejet Družinski <strong>za</strong>konik(št. EPA 0817-V), ki naj bi na novo uredil to vprašanje, vendar je prišlo po njegovemsprejetju do naknadnega <strong>za</strong>konodajnega referenduma, pri katerem je bilomenjeni <strong>za</strong>konik <strong>za</strong>vrnjen.18Glej predvsem določbe od 211. do 215. člena ZZZDR.19Oškodovanec, ki je dopolnil šestnajst let, je upravičen sam dajati izjave in opravljatiprocesna dejanja (2. odstavek 64. člena Zakona o kazenskem postopku– ZKP, Uradni list Republike Slovenije, št. 32/2007 UPB4).20Glej 64. člen ZKP.21Najpogosteje v primeríh, kadar je mladoletna oseba žrtev nasilja svojih starševoziroma tistih, ki bi <strong>za</strong>njo morali skrbeti po najboljših močeh.22Glej 65. člen ZKP.23Meniva, da bi zlasti mladoletna oseba morala imeti ob sebi pooblaščenca tudipri drugih hujših kaznivih dejanjih z elementi nasilja, izvršenih na njeno škodo(npr. spravljanje v suženjsko razmerje po 112. členu KZ-1).24Glej opombo št. 8.25Glej določbe 46. do 48. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradnilist Republike Slovenije, št. 24/2006 UPB2), v nadaljevanju: ZUP-UPB2.26»Če procesno nesposobna stranka nima <strong>za</strong>konitega <strong>za</strong>stopnika ali je treba opravitikakšno dejanje zoper osebo, katere prebivališče je neznano in nima pooblaščenca,ji postavi organ, ki vodi postopek, <strong>za</strong>časnega <strong>za</strong>stopnika, če to narekujenujnost <strong>za</strong>deve ali interes stranke in je treba izvesti postopek.« (določba 1. stavka1. odstavka 51. člena ZUP-UPB2).27O pooblaščencu glej določbe 53. do 60. člena ZUP-UPB2. Seveda pa so tudi razlikemed <strong>za</strong>konitim <strong>za</strong>stopnikom in pooblaščencem očitne, npr. v okviru <strong>za</strong>stopanjastrank, o obsegih pooblastila (<strong>za</strong>koniti <strong>za</strong>stopnik v celoti, pooblaščenec lepo volji stranke), o načinu postavitve enega ali drugega (<strong>za</strong>konitega <strong>za</strong>stopnikase postavi z odločbo, pooblaščenca pa stranka s pooblastilom), omejitve gledevprašanja, kdo sploh sme postati <strong>za</strong>koniti <strong>za</strong>stopnik ter o sprejetju <strong>za</strong>stopanjastranke, kar <strong>za</strong> pooblaščenca niti ni nujno.28»(1) Odvetnik v okviru opravljanja odvetniškega poklica pravno svetuje, <strong>za</strong>stopain <strong>za</strong>govarja stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavlja listinein <strong>za</strong>stopa stranke v njihovih pravnih razmerjih. (2) Pred sodišči lahko strankoproti plačilu <strong>za</strong>stopa samo odvetnik, če <strong>za</strong>kon ne določa drugače.« (2. člen Zakonao odvetništvu, Uradni list Republike Slovenije, št. 18/93, 24/1996. Odl. US:U-I-201/93-19, 24/2001, 48/2001. Odl. US: U-I-371/98-34, 111/2005. Odl. US: U-I-212-03-14, 54/2008, 35/2009).29Skupnega predstavnika definira 52. člen ZUP-UPB2, poenostavljeno povedanogre <strong>za</strong> to, da pride v poštev tedaj, ko v nekem upravnem postopku <strong>za</strong>stopa dveali več strank z istimi interesi. Zaradi načela gospodarnosti pa <strong>za</strong>kon v takemprimeru določa, da se ena izmed teh strank določi kot predstavnik vseh.30Poleg omenjenih »<strong>za</strong>stopnikov« ZUP-UPB2 v 61. členu opredeljuje tudi strokovnegapomočnika, ki pa ni pravi <strong>za</strong>stopnik, ker strank ne nadomešča. Jim zgoljsvetuje in pomaga, posebnih pooblastil pa nima.31Stranski udeleženec je oseba, ki sodeluje, vstopi v tuj postopek, da bi <strong>za</strong>ščitilasvoj pravni interes, kar izhaja iz določbe 43. člena ZUP-UPB2.32Gre <strong>za</strong> projekt, <strong>za</strong> katerega trenutno skrbi varuh človekovih pravic RepublikeSlovenije. Več na www.varuh-rs.si.letnik LX/št. 2/2012
VArNOSTSTROKOVNI PRISPEVEKletnik LX/št. 2/2012Foto: Anita Kovačič, Sektor <strong>za</strong> odnose z javnostmi SGDP GPU65
STROKOVNI PRISPEVEKVArNOSTJe <strong>za</strong> duševno zdravje policistov dobroposkrbljeno?Barbara Dolničar,vodja projekta10. in 11. maja smo v Mariboru uspešno izvedli eno od dveh usposabljanj <strong>za</strong> policiste in kriminaliste multiplikatorje odelu z žrtvami nasilja v družini in pove<strong>za</strong>vi z duševnim zdravjem. Usposabljanje smo organizirali v okviru ŠENT-a (Slovenskozdruženje <strong>za</strong> duševno zdravje), in sicer kot del aktivnosti v evropskem projektu Train, Improve, Reduce, ki gasofinancira Evropska unija (program DAPHNE III).V dveh dneh smo se vsiveliko naučili eden od drugegain upamo, da bomo pridobljenoznanje čim prej uporabiliv praksi. Na tem mestu biradi poudarili dva vidika.Med usposabljanjem policistovin kriminalistov <strong>za</strong> deloz žrtvami nasilja v družini,ki imajo lahko tudi težave vduševnem zdravju, smo spoznali,da je prva informacija,ki se pošlje, izrednega pomena.Ko namreč na pomočpokličemo policiste, jim moramonatančno opisati dogajanje,postopke ukrepanjapred klicem, našteti ogroženeosebe ipd.Če strokovni delavecŠENT-a pokliče policista, topomeni, da strokovna pomočne <strong>za</strong>došča <strong>za</strong> rešitev krize. Toje <strong>za</strong> policista alarm, ki mu davedeti, da so razmere izrednoresne. Treba se je torej <strong>za</strong>vedati,da je policija represivniorgan, <strong>za</strong>to je potrebna obojestranskaprilagodljivost.Radi bi poudarili, da je vprimeru prisilne hospitali<strong>za</strong>cijeali intervencije policijetreba paziti na diskretnost priintervenciji, saj so v dnevnihcentrih vedno prisotni tudiostali obiskovalci in lahkoravnanje policistov še poslabšarazmere in vpliva tudina duševno ravnovesje drugihčlanov ŠENT-a.V največ primerih jasenopis oziroma razlaga situacijein diskretno ukrepanje omogočijointervencijo na mirennačin, brez uporabe nasilnihsredstev in nadaljnje ukrepes privolitvijo uporabnika, ki jebil npr. nasilen.Zaradi delaz osebamis težavami vduševnemzdravju imajoŠENT-ovi strokovnidelavcienkrat mesečno omogočenosupervizijo, ki pomeni skrb <strong>za</strong>njihovo duševno zdravje. Natem mestu je treba obveznopoudariti, da strokovni delavci,ki skrbimo <strong>za</strong> duševnozdravje ljudiv kurativnemin preventivnempomenu,vidimoveliko pomanjkljivostv tem, da policistom takšnamožnost ni dana. Policisti sovsakodnevno izpostavljeniživljenjsko ogrožajočim dejavnikom,<strong>za</strong>to je nedopustno,da supervizijski procesni omogočen tudi njim, karpomeni, da je <strong>za</strong> njihovo duševnozdravje slabo poskrbljeno.Nenehen stres vodido blažjih duševnih stisk, tepa se pozneje lahko razvijejov duševne bolezni. Meja jetanka in <strong>za</strong>to je o tem nujnotreba razmišljati pravočasno.Dva skupaj preživetadneva sta odprla še mnogovprašanj in porodila ideje onadaljnjem sodelovanju. Enamožnost je izobraževanjepolicistov o duševnem zdravjuv lokalnem okolju. Ob prvipriložnosti jo bomo vsekakorizkoristili, saj bo sodelovanjes policisti nedvomno šeizboljšalo njihove postopkeintervencije in prineslo kakovost<strong>za</strong>gotovljene pomočiljudem s težavami v duševnemzdravju.Na koncu se želimo odgovornimv policiji <strong>za</strong>hvaliti <strong>za</strong>sodelovanje in upamo, da bo<strong>za</strong> podobna srečanja in povezovanjaše več priložnosti vprihodnje.Več o ŠENT-u lahko preberetena www.sent.si, o projektupa na http://trainimprovereduce.wordpress.com/Foto: Brigita Petric, Sektor <strong>za</strong>odnose z javmostmi SGDP GPU66letnik LX/št. 2/2012
VArNOSTSTROKOVNI PRISPEVEKMichael Moran: ˝Ljudje morajo spoznati, da ne gre <strong>za</strong>pornografijo, pač pa <strong>za</strong> spolno zlorabo otrok.˝letnik LX/št. 2/201267
STROKOVNI PRISPEVEK12. in 13. aprilom je na Brdu pri Kranju potekal 11. strokovniposvet kriminalistov, tožilcev, sodnikov in pooblaščencevotrok z naslovom »Nasilje nad otrokom – že razumemo?«, kista ga organizirala Uprava kriminalistične policije Generalnepolicijske uprave in Društvo državnih tožilcev Slovenije v sodelovanjus Centrom <strong>za</strong> izobraževanje v pravosodju Ministrstva<strong>za</strong> pravosodje in javno upravo. Na strokovnem posvetu so bileobravnavane različne teme s področja psihologije, psihoterapije,socialnega dela in sodnih postopkov, v okviru drugegadela pa teme, ki so pove<strong>za</strong>ne predvsem s spolnimi zlorabamiotrok in sodobnimi tehnologijami. Na to temo je kot predavateljspregovoril tudi predstavnik Interpola, sicer svetovnopriznani strokovnjak Michael Moran, ki je vsem navzočim slikovitopredstavil sodobne trende, pojavne oblike tovrstne kriminalitetein nas posebej opozoril, kako pomembno je medsebojnosodelovanje.Michael Moran je vršilec dolžnosti pomočnika direktorja<strong>za</strong> kibernetsko varnost in kriminaliteto ter koordinatorInterpola <strong>za</strong> kazniva dejanja zoper otroke. Prihaja izAn Garda Síochána – državne policije Republike Irske.VArNOSTVendar pa morate k sodelovanju pritegniti vse <strong>za</strong>interesiranedeležnike, zlasti socialne delavce, ki so prav tako pomembnina tem področju.Kakšne prednostne naloge naj si v boju proti spolnim zlorabamotrok določi slovenska policija?Lansko leto je Interpol na svoji generalni skupščini v Hanojusprejel resolucijo št. 5 (ki je na voljo na spletu), v katerismo vse države, članice Interpola, vključno s Slovenijo, pozvalik uvedbi nacionalne enote, ki se bo osredotočila na žrtve inanalizirala vso gradivo, <strong>za</strong>seženo v državi. V prvi fazi bi policistiposkušali pri analizi odkriti, ali gre <strong>za</strong> otroke »njihove« države.V nasprotnem primeru bi posnetke poslali v mednarodnookolje, kjer bi jih pregledali policisti s celega sveta in poskusiliidentificirati otroka na posnetku – narava interneta je namrečtakšna, da lahko ima nekdo v Sloveniji posnetke otroka, ki soga zlorabili bodisi v Kanadi, Avstraliji ali denimo Latviji. Država,kot je Slovenija, ne bi potrebovala velikega centra – delo bilahko opravljal že en policist, saj imamo na voljo tehnologije inpodatkovne zbirke, ki mu lahko pomagajo pri delu. Bi pa moraliv policiji določiti pravila, da se vse <strong>za</strong>seženo gradivo, torejposnetke, po tem, ko bi jih poslali tožilstvu in drugim institucijam,pošlje tudi v nacionalni center.Ne glede na stopnjo družbenega razvoja so spolne zlorabeotrok vedno obstajale, med nami pa živeli ljudje, ki soiskali tovrstno gradivo.Zagotovo. Takšni ljudje bodo tudi še naprej obstajali invedno bo prihajalo do spolnih zlorab otrok kot že od nekdaj.Ob tem pa se moramo vprašati, kaj bomo naredili v boju protispolnim zlorabam otrok. Otroke je treba najprej opolnomočiti,sami pa moramo več razpravljati o tej problematiki, boljse je moramo <strong>za</strong>vedati in v parlamentih sprejeti <strong>za</strong>kone <strong>za</strong> bojproti takšnim zlorabam. Na splošno se torej s to problematikovedno bolje spopadamo že, če govorimo o njej. Z internetomin razpoložljivostjo novega gradiva, novih posnetkov, ki dnevnoprihajajo na splet, se zlorabljajo novi in novi otroci. Tokratpa imamo prvič v zgodovini priložnost, da v imenu otroka tozlorabo razkrijemo, da posežemo vanjo. Spolna zloraba otrokanamreč običajno poteka v tajnosti, <strong>za</strong>sebnosti, s tem, ko se tiposnetki pojavijo na internetu, dobimo priložnost, da se s toproblematiko spopademo in ukrepamo. Prepričan sem, da botak pristop, pri katerem se osredotočamo na žrtve, v 10 do 15letih postal nekaj povsem običajnega in da bomo ukrepali sistematično.V tem trenutku pa takšni seminarji – kot ta v Sloveniji,ob katerem čestitam slovenski policiji, tožilcem ter sodnikom,da se zberejo vsako leto – predstavljajo velik napredek.68Kako pa bi prednosti centra predstavili z vidika prakse?Lahko navedete kakšen primer?Lanskega novembra je bostonski policist aretiral nekegafanta in mu <strong>za</strong>segel računalnik, na katerem je našel od 10 do 15posnetkov zlorabe dojenčka in jih poslal v center v Washington.Tam so <strong>za</strong>posleni specialisti <strong>za</strong> identifikacijo žrtev s celegasveta, ki pregledajo takšne posnetke in iščejo podatke, ki bi jihlahko vodili naprej. Ko je posnetek, na katerem je dojenček držalmedvedka, videla nizozemska policistka, je bila prepričana,da gre <strong>za</strong> nizozemskega otroka, saj je bila prepričana, da gre<strong>za</strong> igračo, ki jo ima doma skorajda vsak nizozemski otrok, <strong>za</strong>toje primer raziskovala naprej ter tako dolgo izvajala pritisk nanadrejene, da jih je naposled prepričala. Fotografijo dojenčkaso objavili v televizijskem programu, v katerem denimo prikazujejofotografije bančnih ropov in tako naprej. Že drugi alimorda tretji telefonski klic je bil klic matere, ki je spraševala,<strong>za</strong>kaj objavljajo posnetek njenega sina. Sklepala je, da je bil posneteknarejen v vrtcu. Na podlagi enega samega primera, enesame slike z medvedkom so policisti v preiskavi odkrili kar 85žrtev zlorabe, med njimi tudi tega dojenčka in prijeli moškega,<strong>za</strong>poslenega v vrtcu, ki je <strong>za</strong>grešil te zlorabe. V nedeljo popoldneso v hotelu v Amsterdamu priredili posebno srečanje, nakaterem so bili ob županu in šefu policije tudi starši otrok iztega vrtca. Si lahko predstavljate, kako je videti srečanje, na kaletnik LX/št. 2/2012
VArNOSTterem moraš staršem povedati, da so njihove otroke zlorabljaliv vrtcu, kjer so jih mirno puščali, preden so odšli v službo. Toje resnično grozno. Ta fant je sedaj v <strong>za</strong>poru <strong>za</strong>to, da ne bi večzlorabljal otrok. S tem je namreč prenehal šele, ko so ga odkrili,odkrili pa so ga zgolj <strong>za</strong>radi sistema identifikacije z žrtvami. Resničnorotim slovensko policijo, da postane del tega sistema,saj smo tega moškega lahko ustavili le ob pomoči Interpola.Vsi ti otroci namreč še niso mogli govoriti in se komu <strong>za</strong>upati,saj so bili še dojenčki. Šlo je torej v resnici <strong>za</strong> edini način, s katerimsmo ga lahko <strong>za</strong>ustavili.Na posvetu ste spregovorili tudi o drugačnem načinu preiskovanjaprimerov trgovanja z gradivom, ki prikazujespolno zlorabo otrok.Na Interpolu smo opravili raziskavo, v kateri smo ugotovili,da poznamo pri trgovanju z gradivi, ki prikazujejo spolnozlorabo otrok, štiri ravni: na najnižji ravni imamo osebe, ki siogledujejo tovrstna gradiva, iščejo po brskalnikih, se ob temsamo<strong>za</strong>dovoljujejo, potem poslovijo in preverijo elektronskopošto, morda pišejo kakšnemu prijatelju. Gre <strong>za</strong> skupino ljudi,ki pogosto plačuje, da lahko dostopa do teh posnetkov, torejplačuje tem organiziranim kriminalnim združbam. Naslednjaskupina so ljudje iz odprtega kroga, ki skrito trgujejo s temigradivi. Gre <strong>za</strong> uporabnike omrežij P2P (ang. peer to peer, vprevodu 'vsak z vsakim'), ki torej do tovrstnih gradiv dostopajona nekoliko višji ravni. Delujejo odkrito in jih <strong>za</strong>to zlahkaodkrijemo, ker pa jih je veliko, je to tako, kot bi iskali iglov senu. Ugotovili smo tudi, da se kar 78 odstotkov policistov,ki so usposobljeni <strong>za</strong> preiskovanje primerov, pove<strong>za</strong>nih z najvišjimiravnmi, dejansko ukvarja s spodnjima ravnema. S temiosebami bi se prav<strong>za</strong>prav morali spopadati običajni policisti.Ti bi morali vedeti, da takšne vrste kaznivih dejanj obstajajo vnjihovem lokalnem okolju in da gre <strong>za</strong> enako <strong>za</strong>htevna kaznivadejanja, kot so vlomi in preprodaje drog, kršitve javnega reda.To vedenje mora torej postati del običajnega, vsakodnevnegapolicijskega dela. Posedovanje in razpošiljanje gradiva, ki prikazujespolne zlorabe otrok, morata predstavljati vrsto kriminalitete,s katero se ukvarjajo običajni policisti. O tem jih moramopoučiti že na akademiji, <strong>za</strong>četi pa moramo že zdaj, <strong>za</strong>toSTROKOVNI PRISPEVEKda bo čez 10, 15 let tak način dela običajna praksa. Z zgornjimadvema ravnema, kjer gre <strong>za</strong> »<strong>za</strong>prto trgovanje« in t. i. »strokovnjake«,pa se morajo ukvarjati posebne enote. Biti morajo namrečdrugače usposobljene. Strokovnjaki morajo poznati geslo,biti del njihove skupnosti, delovati pod krinko, včasih tuditrgovati, seveda pa morajo imeti tudi sposobnost, da najdejote osebe. Zelo težko je najti dovolj <strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong> takšno delo.Ali lahko izpostavite kazniva dejanja, do katerih prihaja vo<strong>za</strong>dju spolne zlorabe otrok in katerim ne namenjamo dovoljpozornosti?Eno takšnih je navedeno v prej omenjeni direktivi: snubljenje,napeljevanje, pri preiskovanju katerega potrebujemo posebnovpletenost policije, saj gre <strong>za</strong> to, da so policisti prisotnina internetu in se predstavljajo kot otroci. Včasih lahko ob temgovorimo o kršitvi človekovih pravic, ampak drugače se ne dapreiskovati. Pri tem poznamo tri policijske dejavnosti: reaktivnoin proaktivno dejavnost ter pove<strong>za</strong>vo obeh. Pri reaktivni policijskidejavnosti se odzoveš na nekaj, kar slišiš. Ko torej nekdosnubi otroke, greš na internet in jih poskušaš odkriti. Tukaj je šeproaktivni način, pri katerem se na spletu predstaviš kot otrokin poveš, da iščeš vrstnike <strong>za</strong> spolna dejanja, se dogovoriš <strong>za</strong> sestanekin tako pride do odvzema prostosti. Potem pa poznamoše kombinacijo obeh, ko se na primer neka mama pritoži <strong>za</strong>radimoškega, ki se na seksualen način pogovarja z njenim otrokompreko interneta. Takrat moraš biti proaktiven in reaktiven, morašna internet, kjer poskušaš odkriti njegovo identiteto in mu skušašnastaviti past. Ta oseba namreč morda ne bi storila kaznivegadejanja, če ga k temu ne bi napeljala policija. Bistveno je, dase <strong>za</strong>vedamo, da takšni storilci obstajajo, da prihaja do snubljenja.Ne gre samo <strong>za</strong> to, da govorimo o internetu, pomembno je,da govorimo o informacijsko-komunikacijski tehnologiji, torejinternetu, pametnih telefonih, torej o komunikacijskih tehnologijah,ki jih takšni storilci uporabljajo pri snubljenju ter spodbujanjuotrok k sodelovanju pri takšnih dejanjih.Besedilo: Anita Kovačič, Sektor <strong>za</strong> odnose z javnostmi SGDP GPU, inAnton Toni Klančnik, mag., UKP GPUFoto: Anita Kovačič, Sektor <strong>za</strong> odnose z javnostmi SGDP GPU»Vsakič, ko z miško kliknete posnetek, vbistvu <strong>za</strong>grešite ponovno zlorabo otroka.Medtem ta otrok odrašča. Enkrat bodopolnil 16 let, kasneje 26 let, nekje nainternetu pa bo še vedno ostajal spominna to zlorabo, ki jo je otrok utrpel vsvojem otroštvu. Prav <strong>za</strong>radi tegamorajo ljudje razumeti, da tukaj negre <strong>za</strong> pornografijo, temveč zgolj<strong>za</strong> spolno zlorabo otrok.«letnik LX/št. 2/201269
STROKOVNI PRISPEVEKVArNOSTVinko Žgajner,Zavod 116Mednarodni dan pogrešanih otrokTudi v Sloveniji deluje vseevropska brezplačnaštevilka <strong>za</strong> prijavo pogrešanih - 116 000Teodor Goznikar,Zavod 116Tako kot se je leta 1979očetu pogrešanega EtanaPat<strong>za</strong> porodila <strong>za</strong>misel, dabi poleg objav v medijih indrugje številko <strong>za</strong> sporočanjekakršnihkoli informacijo pogrešanem sinu objavilna embalaži <strong>za</strong> mleko, so leta2007 v Evropski komisijirazmišljali, da bi v državahčlanicah EU poenotili sistem<strong>za</strong> prijavo pogrešanih otrokin vzpostavili enotno vseevropskoštevilko; ta je posklepu Evropske komisijepostala 116 000. Postavljenje bil tudi skrajni rok <strong>za</strong> njenouvedbo v vseh državahEU, in sicer 25. maj 2011, aga v nekaterih državah <strong>za</strong>enkratše niso upoštevali. VRepubliki Sloveniji ima odločbo<strong>za</strong> upravljanje s številko<strong>za</strong> prijavo pogrešanihotrok Zavod 116.V skrbi <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje vzdržnihin sorazmernih družbenihodnosov nismo vedno uspešni,a vse odklone moramo hitroin učinkovito reševati.Še posebej je to pomembno,kadar govorimo o najobčutljivejšemdelu družbene skupnosti.Otroci, ki so pravilomanajmanj odgovorni in krivi<strong>za</strong> okoliščine, v kakršnihse znajdejo,na žalost največkratnosijo najtežje poslediceneurejenihin nenadzorovanihokoliščin.70letnik LX/št. 2/2012
VArNOSTDejstvo je, da iz različnih razlogov vsako leto opažamo povečanještevila otrok, ki po svoji presoji sprejemajo <strong>za</strong>nje inokolje neprijetne odločitve ali pa so v to prisiljeni. Nekateri seizgubijo, nekateri pobegnejo od doma ali se jim zgodi nesreča,lahko postanejo žrtve kaznivih dejanj. Hitra prijava in pomočob takšnih dogodkih je v veliko primerih ključnega pomena.Ob mednarodnem dnevu pogrešanih otrok, 25. maju, soposlali opozorilo iz Evropske komisije vsem državam, ki še nisoimplementirale te številke. Po podatkih slovenske policijeje bilo lani prejetih 77 prijav o pogrešanju otrok in mladoletnikov,ki so odšli od doma, in 383 prijav o pobegu mladoletnikoviz vzgojnih <strong>za</strong>vodov, kar govori o tem, da tudi našeokolje in čas, ki ga živimo, tovrstne težave niso obšle.Tudi podpredsednica Evropske komisije in evropska komisarka<strong>za</strong> pravosodje Viviane Reding je poudarila, da je ključnegapomena pri učinkovitejšem iskanju pogrešanih otrokpanevropska telefonska številka 116 000, <strong>za</strong> dostopnost kateresi morajo po najboljših močeh pri<strong>za</strong>devati vse države članiceEU. Klici na številko 116 000 so brezplačni. Storitev »prijave pogrešanihotrok« je na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu. Zavod116 sprejema klice s prijavami o pogrešanih otrocih in jihposreduje policiji, osebam, odgovornim <strong>za</strong> pogrešane otroke,svetuje, podpira preiskavo in, kjer lahko, tudi sodeluje v njej.Tovrstne storitve izpolnjujejo posebno družbeno potrebo,kajti prispevajo k blaginji in varnosti državljanov ali posebnihskupin državljanov, državljani si z njimi pomagajo vstiski, pomagajo obiskovalcem iz drugih držav, saj potekadelo na številki tudi v angleškem jeziku. V evidencah imamoseznam tolmačev, ki se lahko hitro vključijo v konkreten položajin tako z odpravo jezikovne prepreke pomagajo k čimhitrejšemu razpletu dogodkov. Enotna številka 116 000 dajestoritvi evropsko identiteto in tako omogoča o<strong>za</strong>veščanje teručinkovitost opravljanja storitve na evropski ravni. Ta pobudaomogoča tesno sodelovanje z nacionalnimi regulativnimiorgani.Evidence in statistika potrjujejo, da so vzroki <strong>za</strong> pobegali izginotje otrok različni, nikoli pa takšni dogodki ne smejoostati neopaženi, reševati jih je treba pove<strong>za</strong>no in hitro. Kernikoli ne vemo <strong>za</strong> celoten obseg vzrokov, nikoli ne moremoizključiti tudi kompleksnih okoliščin.Z implementacijo mednarodne številke 116 000 v Zavodu116 odpiramo več možnosti <strong>za</strong> rešitve težav, vsekakor palahko ob primernem informiranju, organi<strong>za</strong>cijskih pristopihin pove<strong>za</strong>vi na platformo mednarodne izmenjave informacijin izkušenj <strong>za</strong>gotovimo najvišjo raven evidentiranja in reševanjatežav.V Sloveniji je praksa reševanja tovrstnih težav in dogodkov<strong>za</strong>gotovo dobra in nihče ne razmišlja o omejevanju aliizključevanju dosedanjih akterjev, vsekakor pa je poslanstvoimplementacije številke 116 000 predvsem v tem, da se informiranje,dostopnost in obsežnost aktivnosti dvigne na višjoraven.Naš cilj in hotenje sta, da na področju preventive naredimomnogo več kot do sedaj. Ta cilj vključuje poziv vsem akterjemskupnosti, strokovni in laični javnosti k ponovnemu razmislekuo tem, kakšna skupnost smo in kakšna zmoremo ter želimo biti.Kajti prav vse deviacije imajo genezo v pasivni drži do <strong>za</strong>znanihodklonov. Evidentiranega je dovolj in preveč, sedaj je čas<strong>za</strong> ustvarjalno aktivnost, ki mora vključevati tudi manj običajnepristope in omogočati v fazi priprav novih izhodišč prav vsestrukture skupnosti. To pomeni, da moramo v snovanje novihstrategij povabiti vso javnost in ji omogočiti izrazni poligon.V različnih okoljih in na različnih nivojih se posamezniki inskupine ukvarjajo z razčlenitvijo težav in iščejo rešitve, najve-letnik LX/št. 2/2012STROKOVNI PRISPEVEKčja težava pa je v tem, da dosežki njihovega dela največkratniso implementirani in ne služijo namenu.Usklajevanje vseh akterjev v prihodnje bo omogočilonadgradnjo vseh členov in tako približalo <strong>za</strong>vedanje vsemnivojem. S tovrstnim osveščanjem in izobraževanjem bodoodkloni hitreje <strong>za</strong>znani, ob preventivnem delu pa bo manjneobvladljivih posledic.Torej implementacija 116 000 ne pomeni zgolj tehničnegavidika izpolnitve ene od norm, pomeni visoko stopnjo <strong>za</strong>vedanjain odgovornosti <strong>za</strong> vsebine, ki jih <strong>za</strong>jema in omogoča.Foto: Kuwait Times, UKP GPU in Brigita Petric, Sektor <strong>za</strong>odnose z javnostmi SGDP GPUSrečanje policistov in socialnih delavcev,ki delujejo na področju nasilja nad otrokiin njihove <strong>za</strong>ščiteNa Centru <strong>za</strong> socialno delo v Mariboru je ob dnevupogrešanih otrok, 25. maja potekal četrti strokovniposvet policistov in socialnih delavcev, ki delujejona področju nasilja nad otroki in njihove <strong>za</strong>ščite.Delovno srečanje je bilo usmerjeno k razreševanjuneposrednih praktičnih dilem ob najdbi pogrešanihotrok, udeleženci posveta pa so spregovorili tudio nasilju v družini. Predstavljeno je bilo še delovanjeoddelka Sirene (v okviru Sektorja <strong>za</strong> mednarodnopolicijsko sodelovanje GPU) in Zavoda 116, pa tudivsebina predvidenega protokola o sodelovanju medCSD in policijo pri izvajanju pomoči pogrešanim mladoletnimtujcem brez spremstva. Kot so ugotavljaliudeleženci posveta, imajo sicer policisti in socialnidelavci največ težav pri izročitvi otrok oziroma mladostnikovv razumnem času državam, ki so razpisalenjihovo iskanje.71
STROKOVNI PRISPEVEKVArNOST72Foto: Brigita Petric, Sektor <strong>za</strong> odnose z javnostmi SGDP GPUletnik LX/št. 2/2012
VArNOSTNOVICEPolicijsko upravo Celje od 1. maja vodi Jože SenicaJože Senica je s 1. majem prevzel vodenje Policijske uprave Celje, načelu katere je bil <strong>za</strong>dnja tri leta mag. Karol Turk, ki je z istim dnemprevzel funkcijo namestnika generalnega direktorja policije.Novi direktor Policijske uprave Celje Jože Senica je v policiji <strong>za</strong>poslen18 let. Z delom je po končani srednji policijski šoli <strong>za</strong>čel na Postajimejne policije Dobova in nadaljeval na Policijski postaji Velenje.Po končanem višješolskem študiju se je leta 1998 kot kriminalist<strong>za</strong>poslil v Uradu kriminalistične policije v Policijski upravi Celje, vSkupini <strong>za</strong> mladoletniško kriminaliteto, katere vodenje je prevzeltri leta kasneje, po končanem šolanju na Visoki policijsko-varnostnišoli v Ljubljani.Nato je dobro leto kot svetovalec na področju organizirane kriminalitetein boja proti terorizmu sodeloval v mednarodni mirovni misijiEU Proxima v Makedoniji. Po vrnitvi iz Makedonije je do leta 2008vodil Oddelek <strong>za</strong> organizirano kriminaliteto v Sektorju kriminalističnepolicije Celje, nato pa prevzel vodenje Sektorja kriminalističnepolicije na Policijski upravi Celje. V letu 2011 je končal magistrskištudij na Fakulteti <strong>za</strong> varnostne vede, s čimer si je pridobil naziv magistervarstvoslovja.Foto: Milena Trbulin, PU CeljeMinister Gorenak nagovoril udeležence prireditveob 22. obletnici demokratičnih sprememb inustanovitvi MSNZZdruženje <strong>za</strong> vrednote slovenske osamosvojitve inObčina Kočevje sta maja organizirala slavnostnoprireditev ob 22. obletnici demokratičnih spremembin ustanovitvi Manevrske strukture narodne <strong>za</strong>ščite(MSNZ) Republike Slovenije. Na prireditvi, ki je potekalav športni dvorani v Kočevju, je zbrane nagovoriltudi minister <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve dr. Vinko Gorenak.Prireditve sta se udeležila tudi državna sekretarja naMinistrstvu <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve Barbara Brezigar inmag. Robert Marolt.Foto: Maja Adlešič, PU LjubljanaJeseniški policijski postaji se obetajo boljši časiMinister <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve dr. Vinko Gorenak in generalnidirektor policije Janko Goršek sta obiskala Policijsko postajoJesenice. Gre <strong>za</strong> eno od policijskih postaj, kjer <strong>za</strong>posleni delajov precej slabih prostorskih razmerah, po besedah ministraGorenaka morda celo najslabših v Sloveniji. Po pogovoru z<strong>za</strong>poslenimi in ogledom prostorov je minister napovedal, dabodo <strong>za</strong> njihovo postajo poiskali primerno rešitev, generalnidirektor policije pa je izrazil upanje, da se bo to zgodilo do <strong>za</strong>četkaprihodnjega leta.Foto: PU Kranjletnik LX/št. 2/201273
NOVICEVArNOSTVodstvo policije obiskalokandidate <strong>za</strong> delo v Specialni enotiGeneralni direktor policije Janko Goršek,direktor Uprave <strong>za</strong> policijske specialnostiRobert Sušanj in poveljnik Specialne enoteMarjan Anzeljc so 15. maja obiskali kandidate<strong>za</strong> delo v Specialni enoti, ki so se vsklopu sedemmesečnega usposabljanjapo verificiranem programu osnovnegausposabljanja policistov Specialne enoteudeležili štirinajstdnevnega intenzivnegatreninga v okolici Gotenice.Gostje so si ogledali tabor kandidatov inse seznanili z razmerami, v katerih so delalikandidati. Inštruktorji so predstavilinačin usposabljanja in naloge udeležencev,kandidati <strong>za</strong> pripadnike enote pasvojo vizijo in cilje, pri tem pa povedali, dasi želijo predvsem uspešno <strong>za</strong>ključiti usposabljanje.Foto: Damjan DimičZaključen 20. glavni kriminalistični tečajSEPA 2012V okviru Srednjeevropske policijske akademije(SEPA) je bil organiziran 20. glavni kriminalističnitečaj, ki se je končal 25. maja.Trimesečno intenzivno delovno druženje 24kriminalistov iz 8 držav, tj. iz Nemčije, Avstrije,Švice, Poljske, Slovaške, Madžarske in Slovenije,se je <strong>za</strong>ključilo v Budimpešti. Tečaja, ki se je<strong>za</strong>čel 5. marca na Dunaju, sta se udeležila tudiUroš Školjak iz SKP PU Maribor in Igor Kozmeljiz SKP PU Ljubljana.V Sloveniji smo tečajnike gostili med 6. in 11.majem, in sicer v Poljčah pri Begunjah. Pozdraviljih je direktor Uprave kriminalistične policijedr. Jurij Ferme in vodja tečaja ter nacionalnikoordinator <strong>za</strong> sodelovanje s SEPA RobertU<strong>za</strong>r iz Policijske akademije.Štiriindvajseterica je spoznavala številne vidikepreiskovanja kaznivih dejanj, zlasti zelementi čezmejne kriminalitete in organiziranegakriminala. Veliko pozornosti je bilo namenjenemetodam in načinom mednarodnegapolicijskega sodelovanja, pridobivanju in izmenjaviinformacij ter izkušenj.Foto: Robert U<strong>za</strong>rNovi uslužbenci MNZ <strong>za</strong>čeli delo<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve ima od 1. aprila novo organi<strong>za</strong>cijsko strukturo.Nova državna sekretarka na ministrstvu je Barbara Brezigar. Imamo tudi nov direktorat, ki skrbi <strong>za</strong> organi<strong>za</strong>cijo in status državnega tožilstva,pravosodni nadzor nad poslovanjem državnega tožilstva, pravosodno upravo <strong>za</strong> področje državnega tožilstva, mednarodno sodelovanje inmednarodno pravno pomoč v delu, ki se nanaša na državna tožilstva. Vodi ga vršilec dolžnosti generalnega direktorja mag. Matija Vidmar.Direktorat <strong>za</strong> migracije in integracijo in Direktorat <strong>za</strong> upravne <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve sta se združila v Direktorat <strong>za</strong> upravne <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve, migracijein naturali<strong>za</strong>cijo. Vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata je mag. Bojan Trnovšek.<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve je prevzelo tudi naloge, javne uslužbence, opremo, dokumentacijo in pravice proračunske porabe Urada VladeRepublike Slovenije <strong>za</strong> narodnosti. Naloge dosedanjega urada v MNZ izvaja Služba <strong>za</strong> narodnosti, ki je sistemizirana kot samostojna službaministrstva. Službo vodi mag. Stanko Baluh.74letnik LX/št. 2/2012
VArNOSTNOVICEOpozorilni detektor mrtvega kota lahkopripomore k zmanjšanju števila prometnihnesrečV Centru varne vožnje na Vranskem je bil 9. majapredstavljen opozorilni detektor mrtvega kota <strong>za</strong><strong>za</strong>gotavljanje večje varnosti v prometu.Po besedah vodje Sektorja prometne policije vUpravi uniformirane policije na Generalni policijskiupravi mag. Ivana Kapuna detektor lahko pripomorek zmanjšanju števila prometnih nesreč <strong>za</strong>radiizsiljevanja prednosti. Zaradi slednjega je lani naslovenskih cestah umrlo 20 ljudi. S tem je pove<strong>za</strong>natudi neprilagojena hitrost, ki je kot vzrok prometnihnesreč še vedno na prvem mestu. Zaradi tega jev lanskem letu umrlo 56 udeležencev.Inovator Peter Koruna je dejal, da opozorilni detektor udeležence v prometu – zlasti v nepreglednihkrižiščih in na železniških prehodih – obvešča o možnosti trka. Naprava je že nameščena na šestih lokacijah,in sicer v Mariboru, Žalcu, Celju in Radečah. Lahko se namesti nad že obstoječi prometni znak– ogledalo ali pa kot samostojni znak. Uporablja dva ali več senzorjev, ki merijo v nevidni kot udeležencevprometa. Ko naprava <strong>za</strong>zna udeležence prometa na prednostni ter neprednostni cesti hkrati,udeležencu, ki je na neprednostni cesti, sporoči opozorilo o nevarnosti trka z drugim udeležencem prometa.Korun je še poudaril, da naprava posreduje samo v primeru možnosti trka in da je vozniki nesmejo dojemati kot semafor.Foto: Tadej Fischinger, SVZD UUČV MNZZgledno sodelovanje Slovenske vojske in Policijese nadaljujeGeneralni direktor policije Janko Goršek in načelnik generalštabaSlovenske vojske Dobran Božič sta se 27. marca skupajz najožjimi sodelavci pogovarjala o sodelovanju med obemainstitucijama v letošnjem letu.Da bi bilo sodelovanje med obema organoma tako uspešnokot v preteklosti, sta podpisala tudi sporazum o sodelovanjumed Policijo in Slovensko vojsko v letu 2012, ki določa več kotšestdeset konkretnih oblik sodelovanja. Obetata si, da bo pripomogelk še boljšemu delovanju in smotrni uporabi virov terh krepitvi ugleda in prepoznavnosti obeh struktur.Humanitarna akcija zbiranja denarnih sredstev <strong>za</strong> Vaneso Božič jekončanaZ izročitvijo zbranih prispevkov Venesi Božič, hčeri policista, ki je pred skoraj petimileti v prometni nesreči izgubil življenje, so člani in članice Policijskega sindikataSlovenije (PSS) <strong>za</strong>okrožili eno od največjih humanitarnih akcij, v kateri so pomagalidružini svojega člana. V akciji je sodelovalo tudi veliko drugih delavcev <strong>notranje</strong>gaministrstva in policije. Zbrali smo 17.819 evrov.Vanesin oče Egon je bil policist in član PSS. Na poti v službo se je poškodoval v prometninesreči, ki se je zgodila 9. julija 2007, in podlegel hudim poškodbam. Vanesa,ki ji je le nekaj let pred tem tragičnim dogodkom umrla mama, je ostala sama ssvojimi starimi starši.''Ko je oče umrl je bilo vsem zelo hudo. Tri leta sem bila čisto na tleh in vsaka pozornostprijaznih ljudi je bila dobrodošla. Z njihovo pomočjo sem se pobrala in hitrejeprešla to grozno obdobje. Še enkrat iskrena hvala iz vsega srca vsem, ki ste darovalidenar, in vsem, ki ste bili ob meni v tem pregroznem obdobju in me spodbujali,''je dejala Vanesa in se tudi v imenu ožjih svojcev <strong>za</strong>hvalila vsem, ki so ji pomagali.letnik LX/št. 2/201275
NOVICEVArNOSTS projekcijo filma in odprtjem fotografskerazstave počastili svetovni dan RomovOb svetovnem dnevu Romov smo 5. aprila v prostorih Policijskeakademije predstavili dokumentarni film z naslovomDu baro mesto avtorice Šarenke Hudorovac in odprlifotografsko razstavo Utrinki iz romskega življenja.Generalni direktor policije Janko Goršek je ob tej priložnostipovedal, da z razumevanjem razlik in sprejemanjemdrugačnosti počasi bledijo tudi najtrdovratnejšipredsodki in z njimi pove<strong>za</strong>ni strahovi. »Dejstvo je, daso stereotipi in predsodki del vsake družbe. Teh ne bomomogli nikdar izkoreniniti. Vsak od nas se včasih ujamevanje in s tem ni nič narobe. Težava pa nastane, ko pripadnikietničnih skupnosti <strong>za</strong>radi nezrelosti družbe vsak danznova spoznavate, kako hitro se lahko iz nerazumevanjakulturnih razlik razvijeta strah in nestrpnost. Od tu daljeje le še majhen korak do tega, da skupnost nespametnoodrinemo na skrajno obrobje družbe. Da do te točke nikdarne bi prišli, je treba negovati dobre odnose, spodbujatispoznavanje in krepiti obojestranski dialog. Mislim,da je današnji dogodek ena od takšnih priložnosti,« je šedodal Goršek.Mag. Marolt je ob odprtju dogodka izrazil <strong>za</strong>dovoljstvo,da tudi na <strong>notranje</strong>m ministrstvu skrbimo <strong>za</strong> ohranitevin obogatitev romske kulture. »Boj proti vsem oblikamnestrpnosti in diskriminacije je čedalje bolj tudi osrednjidel <strong>notranje</strong> politike in cilj, ki mu moramo slediti.« PredstojnikSlužbe <strong>za</strong> narodnosti MNZ mag. Stane Baluh pa jedodal, da živimo v času, ko smo v samostojni državi dosegli<strong>za</strong>dovoljivo raven varstva človekovih pravic. »Zatone smemo dovoliti, da varstvo človekovih pravic Romovali katerega koli posameznika postane predmet političnihpolemik.«Uvodoma je zbrane pozdravil pomočnik direktorja Policijskeakademije Janez Portir, ki je povedal, da policija od leta2010 z Društvom <strong>za</strong>veznikov mehkega pristanka izvajadelavnice v različnih romskih naseljih na temo varna potv šolo, in spomnil, da smo sodelovali tudi pri nastajanjufilma o delu policije v romskih skupnostih.Tokrat smo predstavili 7-minutni film s poslovenjenim naslovomV velikem mestu, ki prikazuje življenje treh Romovv prestolnici Slovenije in njihove vsakodnevne izkušnjepri srečevanju z drugimi ljudmi. Pred projekcijo ga je nakratko predstavila ena od avtoric, Šarenka Hudorovac.Zanj se je odločila na eni od delavnic, ki so potekale v Ljubljani,ker jo je <strong>za</strong>nimalo življenje tamkajšnjih Romov. Sfilmom je želela doseči dvoje: poka<strong>za</strong>ti drugim ljudem, daRomi niso takšni, <strong>za</strong> kakršne jih imajo, domačim Romompa, kaj vse se da doseči v življenju, če si želiš in se potrudiš.Prisotne je nagovorila še Dženi Rastohar, predstavnicaDruštva <strong>za</strong>veznikov mehkega pristanka, med gosti pa jebila tudi Janja Rošer, predsednica Romske skupnosti.V slovenski policiji področju varovanja človekovih pravicnamenjamo veliko pozornosti, tako v okviru izobraževalnihprogramov <strong>za</strong> policiste kot pri njihovem nadaljnjemusposabljanju na terenu.Prireditev je povezovala Nataša Brajdič Slivšek iz Policijskeakademije, ki sodeluje v usposabljanjih <strong>za</strong> delo policistovv večetnični družbi. Nataša je tudi sama Romkinja,ki si kot policistka še naprej uspešno pri<strong>za</strong>deva <strong>za</strong> praviceromskih žensk in otrok. Skupaj z idejnim vodjem projektain izvajalcem usposabljanj Branetom Novakom ter ostalimipolicisti na policijskih upravah usposabljata policiste<strong>za</strong> delo v večetnični družbi in jih učita osnov romskega jezika,po drugi strani pa pripadnike določenih etničnih skupnosti– v praksi predvsem Rome – seznanjata z veljavno<strong>za</strong>konodajo in pooblastili ter pristojnostmi policistov.Foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU76letnik LX/št. 2/2012
VArNOSTNOVICEPolicisti so se predstavili naprvem Otroškem ba<strong>za</strong>rju vMariboruPolicijska uprava Maribor se je odzvalavabilu <strong>za</strong> sodelovanje na prvemOtroškem ba<strong>za</strong>rju v Mariboru. Med 20.in 22. aprilom so se na sejmu v Lednidvorani na Taboru zvrstile številne izobraževalnein <strong>za</strong>bavne vsebine, prisnovanju katerih so dejavno sodelovalivsi, ki se ukvarjajo z najmlajšimi. Tudipolicisti.Foto: Brigita Žvajkar,PU MariborSkupaj nastopila slovenskipolicijski orkester in policijskiorkester Avstrijske Štajerske18. maja sta v okviru Evropske prestolnicekulture v Mariboru nastopila slovenskipolicijski orkester in Die PolizeimusikSteiermark (policijski orkesterAvstrijske Štajerske).Pred petimi leti se je namreč oblikovalaideja o projektu z imenom Policija brezmeja – Polizei Ohne Grenzen. Tradicionalnidogodek, ki se izmenično odvijav Sloveniji in Avstriji, je zgled dobregasodelovanja policistov obeh držav.Maribor v sodelovanju z drugimi partnerskimimesti letos nosi naziv Evropskaprestolnica kulture. Cilj Evropskeprestolnice kulture je opozoriti na bogastvokulturne raznolikosti v Evropiin postaviti v ospredje skupne vidikeevropskih kultur, izboljšati medsebojnopoznavanje med Evropejci in širiti<strong>za</strong>vest o pripadnosti isti evropski skupnosti.V tem duhu sta skupaj nastopilaoba policijska orkestra in navdušilaposlušalce.Foto: Franc Kure, PU Mariborletnik LX/št. 2/201277
NOVICEVArNOSTSlovenska policija v mednarodni kriminalistični preiskavi <strong>za</strong>segla večjekoličine prepovedanih drog in orožjaMaja smo podrobneje predstavili mednarodno kriminalistično preiskavo, v kateri je slovenskapolicija <strong>za</strong>segla večje količine prepovedanih drog in orožja. Gre <strong>za</strong> najobširnejšo preiskavoorganizirane kriminalitete v zgodovini samostojne Slovenije.Slovenski policisti in kriminalisti so v <strong>za</strong>ključni preiskavi <strong>za</strong>segli približno 35 kilogramov različnihvrst prepovedanih drog v vrednosti dobrih 500.000 evrov in tudi večje količine orožja, kibi po dosedanjih ocenah lahko bilo namenjeno <strong>za</strong> teroristično dejavnost.Kriminalisti in policisti več policijskih uprav so 11. maja končali aktivnosti v obsežni mednarodnikriminalistični preiskavi kaznivih dejanj organizirane kriminalitete. Prostost so odvzeliveč kot 60 osebam, že naslednjega dne pa so 29 pridržanih osumljencev privedli k preiskovalnimsodnikom v Ljubljani, Kranju in Kopru. Ostalim je bilo odpravljeno pridržanje, saj pripornihrazlogov ni bilo.Kot je na novinarski konferenci 14. maja poudaril pomočnik direktorja Uprave kriminalističnepolicije Marjan Fank, »je in bo ovadenih še več osumljencev, <strong>za</strong>nje bodo postopki stekli poredni poti. Nekaj osumljenih namreč med <strong>za</strong>ključno akcijo ni bilo v Sloveniji, <strong>za</strong>to že potekaizmenjava informacij z drugimi državami.« Ob privedbi so kriminalisti podali večino kazenskihovadb <strong>za</strong> skupaj 193 kaznivih dejanj, vendar število kaznivih dejanj in ovadenih osebše ni dokončno, saj nekatere aktivnosti še potekajo in bodo ovadbe še dopolnjene z novimiugotovitvami.Ob tej priložnosti je minister <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve dr. Vinko Gorenak obiskal kriminaliste in policistena PU Ljubljana in Kranj, ki so sodelovali v akciji, in jim izrekel tudi javno pohvalo. Meddrugim je dejal: »Ta primer kaže, da slovenska policija svoje delo opravlja strokovno, vestno,visoko kakovostno in profesionalno. Razbitje organizirane kriminalne združbe brez dvomapomeni pomemben prispevek k <strong>za</strong>gotavljanju varnosti vseh prebivalcev naše države.«Policijski <strong>za</strong>upniki tudi uradno<strong>za</strong>čeli deloGeneralni direktor policije Janko Goršekje 29. maja policijskim <strong>za</strong>upnikom podelilpotrdila o <strong>za</strong>ključenem usposabljanju,s katerim so tudi uradno dobili statuspolicijskega <strong>za</strong>upnika oz. <strong>za</strong>upnice, karpomeni, da so s tem dnem tudi uradno<strong>za</strong>čeli opravljali delo policijskega <strong>za</strong>upnika.Usposabljanje policijskih <strong>za</strong>upnikovje obsegalo več področij: obvladovanjestresa, sporočanje slabe novice, delo vskupini, delo s policisti po travmatskihdogodkih, komunikacija in obvladovanjekonfliktov, <strong>za</strong>upniki pa so se redno udeleževalitudi intervizij.Foto: Nina Djordjević, SOJ SGDP GPUMinister Gorenak v PomurjuPredsednik Vlade RS Janez Janša in minister <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>devedr. Vinko Gorenak sta se ob vladnem obisku 30. maja sestalas predstavniki madžarske narodne skupnosti. Po srečanju jeminister Gorenak obiskal Policijsko postajo Murska Sobota,kjer se je seznanil s tamkajšnjimi delovnimi razmerami in sesrečal z <strong>za</strong>poslenimi. Pozneje si je ogledal še Center <strong>za</strong> sodelovanjevarnostnih organov v Dolgi vasi in se sestal s predstavnikiromske skupnosti.Foto: Jožef Prša, PU Murska Sobota78letnik LX/št. 2/2012
VArNOSTNOVICEORGANIZACIJSKA MEDIACIJA V GOTENICIMed 22. in 24. majem je v Gotenici potekalousposabljanje <strong>za</strong> organi<strong>za</strong>cijsko mediacijo inreševanje konfliktnih situacij.Usposabljanje je organiziral Robert Šumi, policijskisvetnik v Sektorju <strong>za</strong> policijska pooblastilain preventivo SGDP GPU, vodila pa sta ga GroRossland in Iren Sørfjordmo iz norveškega centra<strong>za</strong> mediacijo Konfliktrådet (National MediationService – Central Administration).Za 23 udeležencev je bila to priložnost, da sepodrobno seznanijo z upravljanjem organi<strong>za</strong>cijskihkonfliktov na vseh ravneh v policiji, takov odnosu med enotami kot znotraj posamezneenote. Usposabljanje je bilo zelo praktično naravnano,saj so se udeleženci preko igre vlogučili veščin izvajanja mediacije, ki jih bodo lahkouporabili <strong>za</strong> razreševanje sporov med <strong>za</strong>poslenimi.Mediacija oz. posredovanje v sporu je procesreševanja konfliktov, ki ga usmerja mediator.Osebe, ki so v konfliktu, v njem sodelujejo prostovoljno,saj želijo razrešiti spor in poiskati možnerešitve, ki bi bile sprejemljive <strong>za</strong> obe strani.Namen mediacije je tudi izboljšati odnose medsprtima stranema in posledično izboljšati organi<strong>za</strong>cijskoklimo.Za izžrebane motoriste smo vPolicijski akademiji pripravilitrening varnejše vožnjeV Policijski akademiji v Tacnu smo 24. majaštiri motoriste povabili na trening varnevožnje. Izžrebali smo jih februarja med obiskovalciprireditve Motorsport Salon, ki sona razstavnem prostoru policije pravilnoizpolnili vprašalnike o pravilih varne vožnjez motornim kolesom.Motoriste je v Policijski akademiji sprejelinštruktor varne vožnje z motornimi kolesiSamo Rep. Najprej jim je v krajšem teoretičnemdelu predstavil pravila varne vožnje injih podučil, kako prepoznati, preprečevatiin reševati posamezne težave v prometu,po končanem predavanju pa so motoristiodšli na poligon, kjer jih je inštruktor opozorilna naj pogostejše napake pri speljevanju,ustavljanju in drži telesa na motornemkolesu ter jim poka<strong>za</strong>l, kako se jim izogniti.Foto: Nina Djordjević, SOJ SGDP GPUletnik LX/št. 2/201279
MEDNARODNO SODELOVANJEVArNOSTLetos prenovljeni proces BrdoNa odprtju letošnjega procesa Brdo 18. maja je minister <strong>za</strong> <strong>notranje</strong><strong>za</strong>deve dr. Vinko Gorenak predstavil uspešnih deset let razširjenegaprocesa Brdo. Naše aktivnosti v tem desetletju so temeljile na prenosudobrih praks in evropskih standardov. Privedle so do konkretnihrezultatov in boljšega sodelovanja. Razmere pa so se v teh letih vendarlezelo spremenile: družijo nas sicer enaki varnostni problemi, a vmočno spremenjenih okoliščinah. Države v regiji so v <strong>za</strong>dnjem obdobjuizpeljale številne reforme na področju notranjih <strong>za</strong>dev in so danesv različnih fa<strong>za</strong>h približevanja Evropski uniji. Dozdajšnji napredek napodročju varnosti in bistveno spremenjene okoliščine so izhodišče intemeljni kamen poslanstva našega foruma v prihodnje in vseh našihaktivnosti. Zahodnobalkanska regija si teh meja z državami članicamiEU že dolgo ne deli več, <strong>za</strong>to ne bomo varni, če si ne bomo pri<strong>za</strong>devali<strong>za</strong> celovitost in pove<strong>za</strong>nost skupnega varnostnega območja.Zaradi številnih novih dosežkov in okoliščin je nujno, da temu prilagodimonačin dela in sodelovanja. Zato smo poskušali narediti procesBrdo racionalen, operativen in učinkovit. Teme procesa bodo tudi vprihodnje zelo evropske, razpravo pa bomo izkoristili tudi <strong>za</strong> to, dabo Slovenija sporočila in sklepne ugotovitve konference prenesla institucijamEvropske unije.Letošnji proces Brdo so <strong>za</strong>znamovale tri teme. V prvem delu konferenceso ministri razpravljali o regionalnem sodelovanju in <strong>za</strong>gotavljanjukoordinirane pomoči EU pri izpolnjevanju pogojev iz predpristopnegaprocesa, <strong>za</strong>dnji del konference pa je bil posvečen še dvematemama: učinkovitemu uravnavanju mešanih migracijskih tokov in<strong>za</strong>ščiti prič na Zahodnem Balkanu.V razpravi o regionalnem sodelovanju in <strong>za</strong>gotavljanju koordiniranepomoči EU pri izpolnjevanju pogojev iz predpristopnega procesa soministri potrdili, da je približevanje držav regije članstvu v EU skupniinteres vseh držav, ki sodelujejo v procesu Brdo. Pomemben elementprocesa bo delitev znanja in izkušenj med državami; pomembno vlogopri tem bosta imeli zlasti Hrvaška in Slovenija, ki sta že uspešnokončali ta <strong>za</strong>hteven proces.Učinkovito uravnavanje mešanih migracijskih tokov je stalnica razpravna svetih ministrov <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve v Bruslju že dalj časa. Notranjiministri Zahodnega Balkana so se v razpravi strinjali, da je taproblematika zelo aktualna in pereča tudi <strong>za</strong> države v naši regiji. Prispevkedržav, ki so sodelovale v procesu Brdo, pa je minister Gorenakpredstavil tudi na junijskem <strong>za</strong>sedanju Sveta ministrov <strong>za</strong> <strong>notranje</strong><strong>za</strong>deve junija v Luksemburgu.Ministri <strong>za</strong>hodnobalkanskih držav so se v <strong>za</strong>dnji razpravi posvetiliše <strong>za</strong>ščiti prič. Gre <strong>za</strong> policijsko delo, <strong>za</strong> katero sta nujna diskretnostin dosledno spoštovanje strokovnih standardov. Zaradi lažjega sodelovanjana tem področju bi bilo treba oblikovati enotnejše standarde<strong>za</strong> sodelovanje strokovnih služb, ki so <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito prič pristojnena nacionalni ravni. Ministri so se tako strinjali s pripravo in sprejetjemstrokovnih podlag <strong>za</strong> boljše sodelovanje na področju <strong>za</strong>ščiteprič v regiji. Za pripravo in usklajevanje teh podlag, katerih sestavnidel bo tudi mednarodnopravni akt, bo odgovorna Slovenija. Pravtako so se ministri dogovorili, da se oblikuje neformalna mreža strokovnjakov<strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito prič. Prvo srečanje mreže bo Slovenija organiziralaše letos.Srečanje ministra Gorenaka z direktorjem CEPOL-aBanfijemMinister Vinko Gorenak se je srečal tudi z direktorjem CEPOL-a dr.Ferencem Banfijem, ki je v pogovoru pohvalil sodelovanje med Slovenijoin CEPOL-om, pri tem pa izpostavil vlogo slovenske Policijskeakademije. Minister Gorenak se je strinjal, da so slovenski strokovnjakina področju izobraževanja in usposabljanja policistov pomembnoprispevali k večjemu ugledu te evropske agencije.Srečanje ministra Gorenaka s črnogorskim kolegomBrajovićemTema dvostranskega srečanja ministra Vinka Gorenaka s črnogorskimkolegom Ivanom Brajovićem je bilo sodelovanje ministrstevin policij, ki je po njuni oceni dobro. Črna gora se kot kandidatka <strong>za</strong>članstvo v EU pripravlja na <strong>za</strong>četek pogajanj –ta so predvidena junijaletos. Pogajanja se bodo <strong>za</strong>čela v okviru 24. poglavja o notranjih<strong>za</strong>devah, in pričakovati je, da bodo še posebno <strong>za</strong>htevna, tudi <strong>za</strong>radiobsežnosti in občutljivosti področja. Kot je <strong>za</strong>gotovil minister Gorenak,je Slovenija tudi v prihodnje pripravljena nuditi pomoč in sodelovanjesvojih strokovnjakov pri izvajanju reform, ki so nujno potreb-Ob robu PROCESA Brdo več dvostranskih srečanjMinister <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve Republike Slovenije dr. Vinko Gorenak seje ob robu konference srečal z nekaterimi ministrskimi kolegi iz <strong>za</strong>hodnobalkanskihdržav. Prvo srečanje je bilo s hrvaškim ministrom <strong>za</strong><strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve Rankom Ostojićem. Glavna tema pogovorov je bilabližajoča se turistična sezona in sodelovanje obeh policij med sezono.Ministra sta se dogovorila, da se v skladu z dosedanjo prakso pred<strong>za</strong>četkom turistične sezone predstavniki slovenske in hrvaške mejnepolicije dogovorijo o potrebnih ukrepih, s katerimi bi na mejnih prehodih<strong>za</strong>gotovili čim krajše čakalne vrste , turistom pa omogočili čimhitrejše in nemoteno potovanje.80letnik LX/št. 2/2012
VArNOSTMEDNARODNO SODELOVANJEne <strong>za</strong> čim hitrejši napredek Črne gore pri vključevanju vevropske integracije.Srečanje ministra Gorenaka s kosovskim kolegomRexhepijemMinister Gorenak se je s kosovskim ministrom BajramomRexhepijem pogovarjal o procesu vizumske liberali<strong>za</strong>cije<strong>za</strong> Kosovo, pri tem pa je kosovski kolega ministra Gorenakaprosil <strong>za</strong> podporo. Pogovarjala sta se tudi o krepitvisodelovanja na področju migracij in se dogovorila<strong>za</strong> sklenitev sporazuma o preprečevanju organiziranekriminalitete.Srečanje ministra Gorenaka z makedonskokolegico JankuloskoNa<strong>za</strong>dnje se je minister Gorenak srečal z makedonskonotranjo ministrico Gordano Jankulosko. Strinjala sta se,da je sodelovanje med državama na področju notranjih<strong>za</strong>dev odlično. Ministrica Jankuloska se je ministru <strong>za</strong>hvalila<strong>za</strong> vso podporo, ki jo Slovenija daje Makedoniji.Dogovorila sta se, da bi sodelovanje nadgradili z novimsporazumom o policijskem sodelovanju.Besedilo: Služba <strong>za</strong> odnose z javnostmi MNZFoto: Nebojša Tejić, STA, in Služba <strong>za</strong>odnose z javnostmi MNZletnik LX/št. 2/201281
MEDNARODNO SODELOVANJEVArNOSTGoršek sprejel policista, ki sta odpotovala v mednarodnocivilno misijo v PalestinoGeneralni direktor policije Janko Goršek je 30. aprila sprejel dva policista,ki sta v okviru misije EUPOL COPPS <strong>za</strong> leto dni odpotovala v Palestino.Slovenska policija v mednarodni civilni misiji EUPOL COPPS v Palestinisodeluje prvič. Dva policista, Robert Urek in Gregor Hodnik, sta v Palestino,kjer bosta eno leto opravljala delo policijskih svetovalcev, odpotovala7. maja.Robert Urek iz Sektorja splošne policije Uprave uniformirane policije naGeneralni policijski upravi je v okviru misije EUPM že služboval v Bosniin Hercegovini, in sicer med letoma 2002 in 2003 ter med letoma 2008in 2009. Med delom v tujini je med drugim uspešno organiziral usposabljanjetamkajšnjih policijskih strokovnjakov <strong>za</strong> ponarejene listine inkot predavatelj sodeloval v različnih oblikah usposabljanj. Po vrnitvi izmisije pa je večkrat sodeloval pri usposabljanju novih policijskih mirovnikov.Gregor Hodnik s Policijske postaje Tržič Policijske uprave Kranj ima pravtako izkušnje iz mednarodnih civilnih misij. Prvič je služboval med letoma2001 in 2003 na Kosovu v okviru misije UNMIK, drugič pa med letoma2006 in 2007 v Jordaniji v okviru misije JIPTC. V tem času je uspešno usposabljaliraške policiste in opravljal naloge na mejnem prehodu, po vrnitviiz misije pa je kot inštruktor sodeloval pri več osnovnih usposabljanjihpolicistov mirovnikov.Cilj misije je prispevati k vzpostavitvi trajen in učinkovit policijski nadzorter svetovati palestinskim partnerjem v skladu z najboljšimi mednarodnimistandardi, in sicer v sodelovanju z institucijami Evropske unije, terpo programih, ki jih izvaja Evropska komisija.Policijska komponenta v misiji EUPOL COPPS je namenjena krepitvi zmogljivostipolicije. Policijski svetovalci s svojim znanjem in izkušnjami napodročju policijskega dela pokrivajo področja, kakor so usposabljanje,vodenje in nadzor, področje javnega reda in miru ter kriminala.Foto: Nina Djordjević, SOJ SGDP GPUnajboljše prakse <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje <strong>za</strong>ščite in podporežrtvam trgovine z ljudmi. Skupne preiskovalne skupineomogočajo tudi izmenjavo dobrih praks o uporabljenihstrategijah in tehnikah. Bistvenega pomena<strong>za</strong> izvajanje projekta je sodelovanje in usklajenodelovanje institucij EU in držav članic v partnerstvu stretjimi državami in organi<strong>za</strong>cijami, zlasti še z Europolomin Eurojustom. Težišče celotnega projekta sodelavnice, katerih namen je spodbuditi strokovnjakek delovanju v obliki skupnih preiskovalnih enot, sajlahko te pomembno pripomorejo k njihovim preiskavamter pomagajo pri razvoju mednarodnega sodelovanjav kazenskih <strong>za</strong>devah.Notranji ministri Zahodnega Balkana razpravljali o trgovini z ljudmi<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve je 17. maja organiziralo ministrsko konferenco z naslovomVzpostavljanje pogojev <strong>za</strong> ustanavljanje skupnih preiskovalnih skupin <strong>za</strong>potrebe boja proti trgovini z ljudmi v JV Evropi (JIT THB), ki sta jo s pozdravnim nagovoromodprla minister <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve dr. Vinko Gorenak in namestnik bolgarskega<strong>notranje</strong>ga ministra Veselin Vuchkov kot predstavnika držav partneric pri temprojektu. Pri projektu sodeluje tudi slovensko državno tožilstvo, ki ga je na konferenci<strong>za</strong>stopal generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer.Cilj projekta je vzpostaviti platformo <strong>za</strong> učinkovitejše delovanje organov odkrivanja,preiskovanja in pregona kaznivih dejanj trgovine z ljudmi ter razvijati in pospeševatiRazprava je poka<strong>za</strong>la, da je pristop vzpostavljanjapogojev <strong>za</strong> ustanavljanje skupnih preiskovalnih skupin<strong>za</strong> boj proti trgovini z ljudmi eden izmed učinkovitihukrepov. Minister je ob koncu povedal, da vsiskupaj podpiramo nadaljevanje projekta, saj je taprimer dobre prakse, <strong>za</strong>to ocenjujemo, da je njegovonadaljevanje oz. nadgradnja smiselna. Razprava jepoka<strong>za</strong>la, da je v nekaterih državah regije treba šeustrezno dopolniti ali spremeniti nacionalno <strong>za</strong>konodajo,ki bo omogočala uporabo t. i. orodja skupnihpreiskovalnih skupin, poleg <strong>za</strong>konskih podlag pa bostapotrebna tudi volja in usposobljenost <strong>za</strong> njihovouresničitev v praksi.Foto: Služba <strong>za</strong> odnose z javnostmi MNZSlovenski mejni policisti ob evropskem dnevu mejnih policistovv Varšavi predstavili svoje deloV počastitev sedme obletnice ustanovitve Agencije <strong>za</strong> vodenje operativnegasodelovanja na zunanjih mejah članic Evropske unije (Frontex) je 24. maja vVaršavi na Poljskem tretje leto <strong>za</strong>pored potekal evropski dan mejnih policistov.Prireditev, ki so se je skupaj s kolegi mejnih policij držav članic Evropske unijeudeležili tudi slovenski policisti, je bila v konferenčnem centru poljske vojskev Varšavi.Konferenco so spremljale tudi strokovne aktivnosti. Slovenski policisti so svojedelo predstavili na več predavanjih, <strong>za</strong>sedanjih in razstavnih prostorih. Dogodekje bil priložnost <strong>za</strong> izmenjavo izkušenj in dobrih praks, hkrati pa je bil namenjenkrepitvi in večji prepoznavnosti skupnosti evropskih mejnih policistov,kamor sodijo tudi slovenski.Foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU82letnik LX/št. 2/2012
VArNOSTMEDNARODNO SODELOVANJETretje leto sodelovanja slovenskih policistov vmednarodni civilni misiji v GruzijiVodstvo mednarodne civilne misije je 23. marca v regionalni pisarni vGoriju organiziralo svečano podelitev odlikovanj pripadnikom nadzornemisije Evropske unije (EUMM). Vodja terenske pisarne v Goriju ManfredMeyer je medalje podelil 31 pripadnikom različnih enot, med prejemnikipa sta bila tudi slovenska policista Matjaž Marolt in AleksanderMajhenič. Meyer se je ob tej priložnosti pripadnikom misije <strong>za</strong>hvalil<strong>za</strong> njihov prispevek k stabili<strong>za</strong>ciji in normali<strong>za</strong>ciji razmer v Gruziji.Po razpadu Zveze sovjetskih socialističnih republik je Južni Kavkaz postalobmočje različnih konfliktov, ki so v Gruziji prerasli v oboroženespopade. Gruzija je doživela kar dva, v Abhaziji in Južni Osetiji. Medtemko so 8. avgusta 2008 kamere z vsega sveta spremljale olimpijskeigre v Pekingu na Kitajskem, je v Gruziji potekala vojna. Glede konfliktain njenih vzrokov obstajajo različna stališča: ruski uradniki ter nekateristrokovnjaki in politiki v Evropi in ZDA pravijo, da je Gruzija <strong>za</strong>čela vojnoproti separatistični regiji Južni Osetiji, drugi podpirajo suverenostGruzije v okviru mednarodno priznanih državnih meja in s tem <strong>za</strong>miselo uporabi pravice do samoobrambe Gruzije avgusta 2008.Hiter odziv mednarodne skupnosti je preprečil še večjo tragedijo odtiste, ki jo je povzročila petdnevna vojna. Tako je 12. avgusta 2008 nekdanjifrancoski predsednik Sarkozy v imenu Evropske unije predlagalsklenitev sporazuma, ki so ga pozneje podpisali gruzijski predsednikSaakashvili, ruski predsednik Medvedjev in predstavnik EU Sarkozy.Sporazum je vseboval šest točk: neuporabo sile, dokončno ustavitevsovražnosti, <strong>za</strong>gotovitev prostega dostopa do humanitarne pomoči,umik gruzijskih vojaških sil v svoje baze in umik ruskih vojaških sil napoložaje, ki so jih te <strong>za</strong>sedale pred izbruhom sovražnosti. V pričakovanjumednarodnega mehanizma naj bi se ruske mirovne sile odločiletudi <strong>za</strong> dodaten varnostni ukrep in <strong>za</strong>čele mednarodne pogovore oureditvi varnosti in stabilnosti v Abhaziji in Južni Osetiji.15. septembra 2008 je Svet EU sprejel Skupni ukrep Sveta (2008/736/SZVP) o nadzorni misiji Evropske unije v Gruziji, EUMM Georgia. 1. oktobra2008 so opazovalci EU <strong>za</strong>čeli patruljirati na gruzijskem ozemlju,a ruske ter de facto južnoosetijske in abhazijske oblasti so še naprejonemogočale dostop do celotnega gruzijskega ozemlja in dostop pogojevales priznanjem neodvisnosti s strani EU. Takšna <strong>za</strong>hteva je bilav nasprotju s stališčem EU, da mora misija svoj mandat opravljati nacelotnem ozemlju mednarodno priznanih meja Gruzije.EUMM je bila sprva načrtovana kot misija, ki bo svoje naloge opravljalav tesnem sodelovanju z ZN in OVSE, vendar je po vetu Ruske federacijena razširitev opazovalcev OVSE <strong>za</strong> Južno Osetijo in ZN <strong>za</strong> Abhazijoostala sama.EUMM je civilna in neoborožena misija pod okriljem evropske varnostnein obrambne politike EU (EVOP). Sestavljena je iz poveljstva v Tbilisiju,območnih pisarn (Mtskheta, Gori in Zugdidi) in podporne enotev Bruslju. EUMM šteje približno 330 članov osebja, od katerih je okoli250 monitorjev iz 27 držav članic Evropske unije. Slovenska policijasodeluje v misiji od 31. januarja 2009, sprva na območju terenske pisarnev Zugdidiju, od 11. oktobra 2011 pa na območju terenske pisarnev Goriju.Glavne naloge EUMM so spremljanje, analiziranje in poročanje o razmerahv zvezi s stabili<strong>za</strong>cijskim procesom, ki temelji na doslednemspoštovanju sporazuma v šestih točkah, vključno glede umika čet, svobodegibanja in kršenja človekovih pravic in mednarodnega humanitarnegaprava. Poleg tega so naloge misije spremljanje, analiziranje inporočanje o razmerah v zvezi s procesom normali<strong>za</strong>cije civilnega upravljanjapri čemer je poudarek na pravni državi, učinkovitih strukturahkazenskega pregona in ustreznem javnem redu. Misija nadzira tudivarnost prometnih pove<strong>za</strong>v, energetsko infrastrukturo in javne storitvekot tudi politične in varnostne vidike vračanja <strong>notranje</strong> razseljenihoseb in beguncev. Pripadniki misije si pri<strong>za</strong>devajo <strong>za</strong> ublažitev napetostis povezovanjem, omogočanjem stikov med sprtima stranema indrugimi ukrepi <strong>za</strong> krepitev <strong>za</strong>upanja.Sodelovanje obeh slovenskih policistov z drugimi evropskimi kontingentiin mednarodnimi organi<strong>za</strong>cijami je odlično. V kratkem časunjunega službovanja v terenski pisarni v Goriju sta prejela kar nekajpohval. Rezultat njunega dela je tudi to, da sta že po nekaj mesecih napredovalain <strong>za</strong>menjala delovno okolje. Matjaž Marolt trenutno dela vskupini <strong>za</strong> skladnost predpisov (compliance team), Aleksander Majheničpa v dežurni službi, kjer opravlja naloge t. i. watchkeeperja). Obasta <strong>za</strong>čela delati tudi v skupini <strong>za</strong> vzpostavljanje <strong>za</strong>upanja (confidencebuilding team).V prostem času rada raziskujeta regijo Shida Kartli, kjer tudi živita indelata. Gruzija je država, kjer je življenje lahko zelo razkošno, a tudizelo revno. To velja predvsem <strong>za</strong> glavno mesto Tbilisi in mesta obČrnem morju, so pa tudi območja, kjer se je čas ustavil vsaj pred petdesetimileti. Tam <strong>za</strong>to ni težko najti volovske vprege ali pa hiše brezvodovoda, elektrike in druge infrastrukture, ki je <strong>za</strong> nas nekaj povsemvsakdanjega. Ogromna polja na podeželju ostajajo neobdelana, sajkmetje nimajo dovolj denarja <strong>za</strong> nakup kmetijske mehani<strong>za</strong>cije, <strong>za</strong>tojih obdelujejo tako, kot so to še počeli naši dedki in babice. Takšne razmereprevladujejo predvsem na območjih nedavnih konfliktov.In osebni vtis? »Že res, da sva daleč od doma in da bova domov odšlale nekajkrat na leto, vendar nama je veliko lažje, ko v očeh ljudi vidiva<strong>za</strong>dovoljstvo <strong>za</strong>radi naše prisotnosti in našega dela na konfliktnemobmočju. Čeprav so ljudje zelo revni, nekateri so brez vode, drugi brezelektrike, so veseli, da živijo v miru, brez spopadov in strahu, kaj se bozgodilo jutri. EUMM je bila v svojih pri<strong>za</strong>devanjih <strong>za</strong> umiritev in normali<strong>za</strong>cijorazmer do sedaj uspešna. Vsi pripadniki misije s svojim delomgradimo <strong>za</strong>upanje med sprtima stranema, pa čeprav z zelo počasnimikoraki. Domov bova oba odšla z <strong>za</strong>dovoljstvom in <strong>za</strong>vedajoč se, da svatudi midva kot pripadnika slovenskega kontingenta prispevala sicermajhen, a pomemben kamenček v mo<strong>za</strong>iku miru,« sta povedala policistaMatjaž Marolt in Aleksander Majhenič.Besedilo in foto: Matjaž Marolt, PAletnik LX/št. 2/201283
MEDNARODNO SODELOVANJEVArNOSTV Sloveniji potekala prva mednarodnadelavnica evropskega protikorupcijskegausposabljanjaKomisija <strong>za</strong> preprečevanje korupcije in Nacionalni preiskovalniurad sta v okviru evropskega protikorupcijskegausposabljanja organizirala prvo od treh mednarodnihdelavnic, ki je potekala 27. in 28. marca.Delavnice o uporabi tehnologije kot sredstva <strong>za</strong> učinkovitboj in preprečevanje korupcije so se udeležili predstavnikiprotikorupcijskih institucij držav članic EU, šengenskegaobmočja in Zahodnega Balkana.Tokratna delavnica je bila namenjena izmenjavi dobreprakse s področja uporabe tehnologije kot sredstva <strong>za</strong>učinkovit boj in preprečevanje korupcije. Cilj delavniceje bil okrepiti <strong>za</strong>vedanje, da je bila do sedaj tehnologijapremalo uporabljena <strong>za</strong> namene preprečevanja korupcijein da bi lahko protikorupcijske institucije z obstoječimijavno dostopnimi podatkovnimi zbirkami, njihovo povezljivostjoin učinkovitejšo rabo tehnologije že zdaj boljeobvladovale obsežen korpus podatkov.Slovenska policija sodeluje pri projektu CEUVISSlovenska policija skupaj z madžarsko in poljsko izvaja poskusni projekt CEUVIS (Central European Visa Information System).Gre <strong>za</strong> poskusni projekt srednjeevropske regije o uporabi vizumskega informacijskega sistema na zunanjih mejah inkonzularnih predstavništvih.Cilj projekta, ki je sofinanciran iz sredstev Evropske unije, je ugotoviti, kakšne posledice prinaša uvedba vizumskega informacijskegasistema na opravljanje mejne kontrole in kako vpliva nanjo.Projekt se je <strong>za</strong>čel izvajati že 1. januarja 2011, in sicer s pripravljalno fazo, ki je trajala do <strong>za</strong>gona vizumskega informacijskegasistema, tj. do novembra lani. V okviru preskusne faze, ki je od <strong>za</strong>četka aprila 2012 potekala na mejnih prehodih Gruškovjein Dobova, so policisti uporabljali stacionarno in mobilno opremo <strong>za</strong> preverjanje prstnih odtisov državljanov tretjih držav, kiv Evropsko unijo vstopajo z novimi, biometričnimi vizumi. O rezultatih projekta bo Madžarska, ki projekt koordinira, v imenuSlovenije in Poljske obvestila Evropsko komisijo.Goršek sprejel tri policijske strokovnjake,ki odhajajo na delo v Bosno in HercegovinoGeneralni direktor policije Janko Goršek je 30. aprilasprejel tri policijske strokovnjake, ki so odšli v Bosnoin Hercegovino in <strong>za</strong> dve leti sprejeli obveznosti vokviru projekta IPA.V Bosno in Hercegovino so 3. maja odšli Matjaž Šinkovec,Darko Lesjak in Almir Babić. Za <strong>za</strong>konodajobo skrbel Matjaž Šinkovec, dosedanji namestnik generalnegadirektorja policije, <strong>za</strong> komponento policijskihorganov v entitetah (kanton in okrožje Brčko) boodgovoren Darko Lesjak iz Sektorja <strong>za</strong> mednarodnepolicijske operacije v Službi generalnega direktorjapolicije, nosilno vlogo pri komunikacijah in informacijsko-telekomunikacijskihsistemih pa bo prevzelAlmir Babić iz Urada <strong>za</strong> informatiko in telekomunikacije.Cilj projekta je podpora Bosni in Hercegovini pri nadaljevanjureform dela organov odkrivanja in pregona,s poudarkom na <strong>za</strong>konodaji, krepitvi moči policijskihorganov ter sodelovanja in koordinacije medštevilnimi institucijami, delujočimi na tem področju.Na razpis Evropske komisije se je <strong>za</strong> projekt IPA (Podporapodročju dela organov odkrivanja in pregona),ki se <strong>za</strong>čne izvajati v <strong>za</strong>četku maja, prijavil konzorcijdržav in mednarodnih organi<strong>za</strong>cij, v katerega jevključena tudi Slovenija. Vlada Republike Slovenijeje julija lani sprejela sklep, s katerim soglaša s sodelovanjemMinistrstva <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve RS – Policijev tem projektu. Partnerska deklaracija nas <strong>za</strong>vezuje k aktivnemu sodelovanju z napotitvijostrokovnjakov <strong>za</strong> krajša ali daljša obdobja. Strokovnjaki bodo v projektvključeni skladno s programi dela po posameznih komponentah.V projektu IPA so še Madžarska, nemška zvezna dežela Brandenburg ter Avstrija kotvodilna država v projektu. Sodelujeta še mednarodni organi<strong>za</strong>ciji ICMPD (InternationalCentre for Migration Policy Development) in Transparency International BiH.Foto: Nina Djordjević, SOJ SGDP GPU84letnik LX/št. 2/2012
VArNOSTMEDNARODNO SODELOVANJEGoršek se je v Haagu udeležil srečanjaevropskih šefov policijGeneralni direktor policije Janko Goršek se je 31. majav Haagu na Nizozemskem udeležil konference evropskihšefov policij, ki sta jo organizirala dansko predsedstvoSveta EU in Europol.Konference se je udeležilo 250 šefov policij in visokihpredstavnikov držav Evropske unije, držav šengenskegaobmočja ter Albanije, Črne gore, Hrvaške, Srbije,Turčije, Izraela, Ukrajine, Rusije, Mehike, Kolumbije,Venezuele in ZDA, prišli pa so tudi predstavnikiEvropskega parlamenta, Evropske komisije, agencijEuropol, Eurojust, Cepol in Frontex, Interpola in akademskihustanov.Sodelujoči so razpravljali o aktualnih temah s področjakibernetske kriminalitete, mobilnih kriminalnihzdružbah, ki so usmerjene v izvajanje premoženjskihkaznivih dejanj, in izzivu, ki ga prinaša uspešno <strong>za</strong>gotavljanjevarnosti v času omejenih finančnih virov.Foto: Matjaž Vidic, UKPPolicisti mirovniki na sprejemu pripredsedniku državeSprejema, ki ga je predsednik republike in vrhovnipoveljnik obrambnih sil dr. Danilo Türk priredil 31.maja ob svetovnem dnevu pripadnikov mirovnihmisij Organi<strong>za</strong>cije združenih narodov in vseh misij,ki potekajo s soglasjem OZN, so se udeležili tudinamestnica generalnega direktorja policije mag.Tatjana Bobnar in državni sekretar mag. RobertMarolt z najožjimi sodelavci ter seveda policistimirovniki.Od leta 1997, ko je bil v misijo MAPE v Albanijo napotenprvi policist, slovenska policija aktivno prispevak skupnim pri<strong>za</strong>devanjem Evropske unije pri oblikovanjuevropske varnostne in obrambne politike(EVOP) in v mednarodnih civilnih misijah pod okriljemZN, EU in OVSE. Do sedaj so slovenski policistisodelovali v 14 misijah, danes pa v petih misijah(EULEX Kosovo, EUPM Bosna in Hercegovina, OVSESrbija, EUMM Gruzija, EUPOL COPPS Palestina) deluje20 policistk in policistov.Foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPUSlovenska policija prejela zlati znak policije RepublikeSrbskeNamestnik generalnega direktorja policije Matjaž Šinkovec je 4. aprilana svečani akademiji ob dvajsetletnici delovanja policije Republike Srbskesprejel zlati znak policije <strong>za</strong> dobro in učinkovito sodelovanje, ki ga jeslovenski policiji podelil tamkajšnji minister <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve StanislavČađo.Po svečani akademiji je bila priložnost tudi <strong>za</strong> krajše pogovore. Slovenskadelegacija je imela krajša ločena pogovora s predsednikom RepublikeSrbske Miloradom Dodikom in ministrom <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve RepublikeSrbske Stanislavom Čađom, ki sta se slovenski policiji <strong>za</strong>hvalila <strong>za</strong> uspešnosodelovanje in izrazila željo po dobrem sodelovanju tudi v prihodnje.Foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPUletnik LX/št. 2/201285
MEDNARODNO SODELOVANJEVArNOSTNapotitev policistov na Hrvaškokoristna zlasti <strong>za</strong> slovenske turisteMaja 2011 sem na intranetu <strong>za</strong>sledil članek osklenitvi Protokola med <strong>Ministrstvo</strong>m <strong>za</strong> <strong>notranje</strong><strong>za</strong>deve Republike Slovenije, Policijo, in <strong>Ministrstvo</strong>m<strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve Republike Hrvaške,Ravnateljstvom policije, o pravilih in pogojihdela slovenskih policistov v Republiki Hrvaškimed turistično sezono.V protokolu, ki sta ga vodstvi policij podpisali vhrvaški Opatiji, je <strong>za</strong>pisano, da bo slovenska policijamed turistično sezono na podlagi pravil, kijih določa omenjeni sporazum o čezmejnem policijskemsodelovanju med državama, napotilav Republiko Hrvaško dva slovenska policista.Tovrstna oblika sodelovanja je novost, saj slovenskapolicija na ozemlje Republike Hrvaškeod osamosvojitve še ni napotila slovenskegapolicista, ki bi tam opravljal naloge v uniformislovenske policije.Hrvaška je sicer že več let večkrat med poletnoturistično sezono v svojo državo na določeneturistične destinacije vabila predstavnike policijtistih EU držav, katerih državljani predstavljajovisok delež tujih turistov. Slovenija je bila ževečkrat povabljena k sodelovanju, vendar sevse do maja 2011 <strong>za</strong> tak način sodelovanja niodločila.Takšno sodelovanje je namenjeno predvsempromociji mednarodnega policijskega sodelovanjain izkazuje pripravljenost Hrvaške <strong>za</strong> odprtoin neposredno vključevanje tujih policistovv vsakodnevno delo. Sodelovanje slovenskihpolicistov v turistični sezoni na Hrvaškem <strong>za</strong>gotovododatno krepi odnose in vzpostavlja veliko<strong>za</strong>upanja med policijskimi službami. Vodstvoslovenske policije je ocenilo, da je dosedanjesodelovanje med policijama v vseh segmentihdobro, saj so se vsa nerešena vprašanja reševalasproti in na miren način.Policijska uprava Ljubljana je 13. maja 2011 vsesvoje policijske postaje pisno seznanila z napotitvijopolicistov na delo v Republiko Hrvaško vturistični sezoni. V dokumentu je predlagala, dase <strong>za</strong> napotitev izberejo policisti, ki opravljajodelo pomočnika komandirja, ali izkušeni vodjepolicijskih okolišev, ki dobro poznajo delovnapodročja policije in so komunikativni. Za Policijskoupravo Ljubljana je bila predvidena enanapotitev, in sicer na območje istrske policijskeuprave (od 15. julija do 1. avgusta 2011 na Policijskipostaji Pula in od 1. avgusta do 15. avgusta2011 na Policijski postaji Poreč). Odločil semse prijaviti, saj me je tovrstna oblika sodelovanjas hrvaško policijo <strong>za</strong>nimala. O izboru sem bilobveščen 14. junija 2011, ko sem prejel Protokolmed MNZ RS, GPU, in MNZ RH, GPU, o pravilihin pogojih dela slovenskih policistov v RepublikiHrvaški v turistični sezoni. Izbran je bil tudipolicist Janez Rojko, vodja policijskega okolišas Policijske postaje Ptuj, ki je bil napoten na območjeprimorsko-goranske policijske uprave vistem obdobju. Iz vsebine protokola so bile razvidnenaloge, in sicer sodelovanje pri policijskihdejavnostih, ki jih hrvaški policisti opravljajo vpove<strong>za</strong>vi s slovenskimi državljani, predvsem paomogočanje hitrejše komunikacije s slovenskimituristi ter dajanje predlogov glede obravnaveslovenskih državljanov. Protokol tudi določa,da se pri opravljanju nalog nosi standardna policijskauniforma brez oborožitve, da so <strong>za</strong> izvajanjepolicijskih pooblastil in ukrepov pristojnihrvaški policisti, da se med opravljanjem nalogizmenjava informacij o slovenskih državljanihopravlja preko Interpola in da se pri opravljanjunalog s hrvaškimi policisti uporablja slovenskijezik. Protokol vsebuje še določila, ve<strong>za</strong>na nadelovnopravno <strong>za</strong>konodajo, delo koordinatorjevin pogoje prekinitve napotitve.Pred odhodom na Hrvaško naju je sprejel generalnidirektor policije Janko Goršek ter nama<strong>za</strong>želel uspešno delo.12. julija sva se udeležila sprejema na VeleposlaništvuRepublike Slovenije v Zagrebu pri veleposlanikuVojku Volku, konzulu Gregorju Klemenčičuin policijskem atašeju Jožetu Sironiču.Policijski ataše nama je <strong>za</strong>gotovil informacije obilateralnih sporazumih, operativnem sodelovanjuin odnosih z Republiko Hrvaško. Istegadne sva se udeležila sprejema še pri direktorjuUKP GPU dr. Juriju Fermetu in vodji Centra <strong>za</strong>kriminalističnoobveščevalno dejavnost, RobertuLaliću. Seznanjena sva bila s podatki <strong>za</strong> stike<strong>za</strong> sporočanje koristnih informacij, pridobljenihmed opravljanjem nalog na ozemlju RepublikeHrvaške.Kot pomočnikkomandirja PolicijskepostajeLjubljana Bežigradsem si predodhodom na Hrvaškoželel čimveč terenskegadela in stikov zljudmi.Na območje primorsko-goranskepolicijskeuprave, sprvana Krk, poznejena Lošinj, jeodpotoval vodjapolicijskegaokoliša Policijskepostaje PtujJanez Rojko, kise je ob svoji napotitvi veselil zlasti spoznavanjanačina dela hrvaških policistov.Na službeno pot sem se odpravil 14. julija indopoldne prispel v Pulo, kjer me je na policijskipostaji skupaj s tremi pomočniki sprejel načelnikIvica Ezgeta in me seznanil z delovnim področjem,hrvaško <strong>za</strong>konodajo, organi<strong>za</strong>cijo dela,posebnostmi v času turistične sezone in dnevnimrazporedom dela. Že v uvodni seznanitvi semprepoznal vzporednice s slovensko policijo gledetristopenjske organiziranosti in delovnih mest,ki so podobna kot v slovenski policiji. V RepublikiHrvaški deluje 20 policijskih uprav, ki pa jih bodov prihodnosti <strong>za</strong>radi reorgani<strong>za</strong>cije <strong>za</strong>gotovozmanjšali. Policijske postaje in uprave so razdeljenena tri kategorije. Le <strong>za</strong>grebška uprava jeuvrščena v prvo kategorijo, saj je najštevilčnejšain najbolj obremenjena. Na Policijski postaji Pula(PP Pula) je sistemiziranih 130 delovnih mest,spada pa v prvo kategorijo policijskih postaj. Načelnikme je seznanil še s policijskimi pooblastilihrvaških policistov in statističnimi podatki o prekrških,kaznivih dejanjih in prometnih nesrečah.Državljani Republike Slovenije se v statističnih<strong>za</strong>pisih največkrat pojavljajo kot oškodovancimanjših kaznivih dejanj (tatvine, vlomi), storilcicestnoprometnih prekrškov in prekrškov zoperjavni red in mir ter udeleženci v prometnih nesrečah.Po številu turistov na Hrvaškem so takoj <strong>za</strong>Nemci in Italijani.Na PP Pula sta bila napotena tudi dva avstrijskapolicista. Novost v lanskem letu je bila, daso bili avstrijski policisti pri opravljanju nalog vuniformi oboroženi, saj je bil leta 2011 sklenjensporazum z Avstrijo, ki je avstrijskim policistomdovolil posest in nošenje službenega orožja včasu opravljanja nalog. Konec meseca julija senam je pridružil še srbski policist, ki je nalogemesec dni opravljal v civilnih oblačilih.V hrvaški policiji se od leta 2006 izvaja <strong>za</strong>nimivprojekt Kontakt policisti, ki ga je lokalna skupnostdobro sprejela. Temelji na filozofiji, po kateripolicisti, občani in ostale institucije, skupnorešujejo probleme na lokalni ravni.Na PP Pula sem sodeloval pri različnih policijskihdejavnostih, in sicer s »kontakt policisti«,86letnik LX/št. 2/2012
VArNOSTMEDNARODNO SODELOVANJEdelal sem na informacijski točki, skrbel <strong>za</strong> javni red in mir na prireditvi,nadzoroval cestni promet, izvajal intervencije, obravnaval kazniva dejanja,opravljal razgovore s slovenskimi turisti, dajal informacije in nasvetehrvaškim policistom pri obravnavanju slovenskih državljanov. Moje deloje vključevalo tudi preverjanje podatkov <strong>za</strong> slovenske državljane prek Interpola.Napotitev je vzbudila veliko <strong>za</strong>nimanja tudi med novinarji, saj meje pri delu spremljala tudi televizijska ekipa RTV Koper. Pri opravljanju nalogna informacijski točki, kjer sem sodeloval z avstrijskima policistoma,hrvaško policistko in vodjo oddelka <strong>za</strong> preventivo v uradu načelnika istrskepolicijske uprave Alico Rosić Jakupović pa sta nas obiskala še hrvaškipredsednik dr. Ivo Josipović in načelnik istrske policijske uprave MladenBlašković.Hrvaški kolegi so poskrbeli tudi <strong>za</strong> sprostitev in organizirali ogled nacionalnegaparka Brioni, trdnjave s pomorsko policijo, Pule, bazilike Evfrazijanain mestne hiše. Ogled mesta in bazilike je vodil direktor turističneagencije iz Poreča Zoran Popović, udeležili pa so se ga tudi načelnik istrskepolicijske uprave Mladen Blašković, njegov namestnik Božo Kirin, tiskovnipredstavnik istrske policijske uprave Valter Opasić in policijski ataše JožeSironič.Po 1. avgustu sem delo nadaljeval na Policijski postaji Poreč (PP Poreč),kjer naju je s policijskim atašejem sprejel načelnik policijske postaje GoranTerković. Že naslednji dan sem bil prisoten pri izvedbi hišne preiskavepri nemškem državljanu, ki je bil osumljen kaznivih dejanj s področjagospodarske kriminalitete. Nemška kriminalista sta na podlagi preiskave,ki je potekala v Nemčiji, z zbranimi podatki in informacijami s službenimvozilom prišla na PP Poreč skupaj s prevajalko. Ko so hrvaški kriminalistina podlagi podatkov pridobili odredbo <strong>za</strong> hišno preiskavo, so jo opraviliv prisotnosti nemških kriminalistov po določilih hrvaške <strong>za</strong>konodaje. Medpreiskavo so bili <strong>za</strong>seženi obsežna poslovna dokumentacija in osebni računalnik,ki ga je računalniški tehnik z istrske policijske uprave ustreznoZanimivo je, da hrvaški policisti pri intervencijah na področju javnegareda in miru kršitelje ter udeležence na kraju preizkusijo z elektronskimalkotestom, da ugotovijo, ali so bili v času storitve prekrška pod vplivomalkohola, kar je potem podlaga <strong>za</strong> odreditev pridržanja. O preizkusu sena kraju sestavi <strong>za</strong>pisnik. Pri spremljanju dela hrvaških policistov na lokalniravni sem dobil občutek, da je veliko manj administrativnega delakot pri nas (slovenski policist denimo obravnava kaznivo dejanje in potemnapiše <strong>za</strong>znavo, uradni <strong>za</strong>znamek, ogled kraja in kazensko ovadbo).Hrvaški policisti še vedno precej pišejo na roke (npr. obdolžilne predloge),prav tako ne opravljajo ogledov krajev kaznivih dejanj, kar počnejokriminalisti policijske postaje. Pri obravnavi manjših kaznivih dejanj, kakorso npr. tatvine in poškodovanja tuje stvari, hrvaški policisti sestavijouradni <strong>za</strong>znamek <strong>za</strong> evidenco, kadar pa tuj državljan <strong>za</strong>hteva potrdiloo prijavi, mora plačati upravne koleke in jih izročiti policistu, ki sestavi<strong>za</strong>znamek. Koleke policist nalepi na arhivski izvod <strong>za</strong>znamka, en izvodpa izroči prijavitelju.Moja pričakovanja glede opravljanja dela so bila izpolnjena, saj je bilo delovečinoma operativno ter tesno pove<strong>za</strong>no s slovenskimi turisti, ki so bilisprva <strong>za</strong>čudeni nad prisotnostjo slovenskega policista na Hrvaškem, pavendar <strong>za</strong>dovoljni, saj so se tako počutili varneje in bolj domače.Zadovoljstvo ob napotitvi pa so izrazili tudi načelnik istrske policijskeuprave, načelnika PP Pula in PP Poreč, prav vsi pa smo se strinjali, da bibilo takšno obliko sodelovanja dobro nadaljevati tudi v naslednji turističnisezoni.Besedilo: Antonio JeseničnikPP Ljubljana BežigradFoto: Nikolina Vukšić, PP Pula<strong>za</strong>varoval. Po preiskavi je bila nemškemu državljanu odvzeta prostost in jebil priveden na PP Poreč. Nemška kriminalista sta preko Interpola in nemškihvarnostnih organov predlagala razpis mednarodne tiralice. Na njenipodlagi je bil nemški državljan priveden v pripor v Puli. Hrvaški preiskovalnisodnik pa je 40 dneh odločil o izročitvi nemškega državljana nemškimvarnostnim organom.Med opravljanjem nalog na PP Poreč sem večino dela opravljal s »kontaktpolicisti«. Opravil sem več preverjanj preko Interpola in pomagal z nasvetislovenskim državljanom v postopkih, ki so jih vodili hrvaški policisti – najpogosteje<strong>za</strong>radi cestnoprometnih prekrškov – ter pri obveščanju slovenskegaveleposlaništva v Zagrebu <strong>za</strong>radi smrti slovenske državljanke, pridobilpa sem tudi nekaj koristnih informacij <strong>za</strong> nadaljnje operativno delo.Na Policijski postaji Buje, kamor sem odšel <strong>za</strong>radi obravnave slovenskegadržavljana pri kaznivem dejanju, se je name obrnil kriminalist z nevsakdanjoprošnjo. Prosil me je <strong>za</strong> pomoč pri vzpostavitvi kontakta z dvema slovenskimadržavljanoma, s katerima je leta 1990 v Uroševcu služil vojaškirok. Povedal je, da so bili prijatelji in so se veliko družili, vendar je izgubilstik z njima. Poznal je le njuni imeni in približno starost. Obljubil sem mu,da bom preko javno dostopnih virov poskušal najti njegova prijatelja injima posredovati njegovo telefonsko številko. Kmalu sem ju našel ter jimomogočil, da so se po več kot 20 letih ponovno srečali ter obudili prijateljstvo.Slovenska policista na Hrvaško tudi med letošnjoturistično sezonoGeneralni direktor policije Janko Goršek se je 10. maja v Valbandonuna Hrvaškem udeležil že tradicionalne konferencešefov policij pred <strong>za</strong>četkom turistične sezone, ki poteka z namenomvzpostavitve oblik tesnega policijskega sodelovanja in<strong>za</strong>gotavljanja varnega bivanja tujih državljanov na Hrvaškem.Konference so se kot opazovalci udeležili predstavniki policijAvstrije, Češke, Madžarske, Nemčije, Poljske, Makedonije,Ukrajine, Slovenije, Slovaške, Italije ter Bosne in Hercegovine.Udeleženci so se v okviru konference seznanili z rezultati projekta»Varna turistična sezona« v lanskem letu in s pripravamina letošnjo sezono na področju varnosti cestnega prometa, kriminaliteteter nadzora državnih meja.Predstavniki Avstrije, Češke, Madžarske, Poljske, Slovenije, Srbije,Italije in Črne gore so izrazili pripravljenost, da bi tudi letospodpisali sporazum o sodelovanju, na podlagi katerega bodopolicisti teh držav med letošnjo poletno sezono na Hrvaškempatruljirali skupaj s hrvaškimi policisti. Slovenija tako načrtuje,da bo v obdobju največje koncentracije slovenskih turistov naHrvaško tudi letos napotila dva slovenska policista.letnik LX/št. 2/201287
PROSTI ČASVArNOSTPOTEPANJE PO NIKARAGVITisti, ki naju poznajo, so dobro vedeli, da tudi tokrat pozimi ne bova zdržala doma.Tadeja Pajk iz Centra <strong>za</strong> varovanje in <strong>za</strong>ščito ter Matjaž Tomšič iz Specialne enoteUprave <strong>za</strong> policijske specialnosti sva se tako že sedmič odpravila v eksotične kraje,tokrat v Nikaragvo.Sredi januarja, ko je v Sloveniji pritiskal najhujši mraz okrepljenz burjo, sva že pristala v Managui, prestolnici Nikaragve.Po krajši <strong>za</strong>mudi na münchenskem letališču in nočitvi v NewYorku na stroške letalske družbe se je tako <strong>za</strong>čelo najino štiritedenskopotepanje po Nikaragvi, srednjeameriški državi, ki ležimed Atlantikom in Pacifikom.Zaradi vseh opozoril o nevarnostih glavnega mesta svatakoj z letališča s taksijem odšla v 30 km oddaljeno Masayo,kjer sva se spočila po naporni poti in si ogledala najbolj znanotržnico v državi, potem pa že naslednji dan odšla v 15 kilometrovoddaljeno Granado, najlepše kolonialno mesto v državi.Španska arhitektura v tem izjemno prijaznem turističnem mestunaju pri 30 °C ni pustila ravnodušna. Lokalne znamenitosti,pisane in urejene arhitekturne dosežke ter številne katedralesi je najlepše ogledati s kočijo, pri čemer vam prijazni kočijažislikovito opišejo zgodovino mesta in države. Kot naključnaturista so naju prosili, da sodelujeva pri promociji turističnepolicije, <strong>za</strong>dolžene <strong>za</strong> varnost turistov, in z veseljem sva se odzvala.Sprehodi ob jezeru Nicaragua ter turistični ogled aktivnegavulkana Masaya pa so še dodatno prispevali k najinemudobremu počutju v tem mestu.Dežela je znana po številnih aktivnih vulkanih in na enegaod višjih, tj. na Concepcion (1.610 m), sva se povzpela tudi nanajini naslednji postaji, otoku Ometepe na jezeru Nicaragua.Otok v obliki osmice meri 174.000 kvadratnih kilometrov in jeiz dveh vulkanov. Na vrhu vulkana je vedno oblaček, kar <strong>za</strong> nasplanince pomeni meglo. Proti vrhu so (<strong>za</strong> razliko od slovenskihgora) skale postajale vse bolj vroče, iz razpok in kraterja pa seje valil dim z močnim vonjem po žveplu.88letnik LX/št. 2/2012
VArNOSTRaj na KaribihNa vrhu ConcepcionaPot sva nato nadaljevala v južnopacifiškomesto San Juan del Sur, kjer svaobčudovala neskončne plaže ter se predajalasoncu. Tukaj sva vendarle preverilatudi zgodbo o najboljšem rumu nasvetu Flor de Cana.Naslednji postanek je bil na romantičnemtropskem otočku Little CornS turistično policijoKatedrala v GranadiIsland v Karibskem morju, kjer ni avtomobilovin motorjev in kjer sva se medkoralnimi grebeni z želvami, morskimipsi ter ogromnimi morskimi biči pet dnipredajala občudovanju pisanega podvodnegasveta, lenarjenju na vročem karibskemsoncu ter se osveževala s kokosovimiorehi, ki sva jih nabirala kot <strong>za</strong> stavo.PROSTI ČASPot naju je vodila naprej v univerzitetnokolonialno mesto Leon, ki pa sekljub slavi po najinem mnenju ne moreprimerjati z Granado. Puste in <strong>za</strong>nemarjene,vendar arhitekturno <strong>za</strong>nimivestavbe, pustijo grenak priokus, ki pa sega da zlahka popraviti v poceni in odličnihrestavracijah.Zadnji del poti je bil le 12 km oddaljenavasica Las Penitas na severnopacifiškistrani, kjer je raj <strong>za</strong> deskarje. Širokein neskončne pacifiške plaže ter temperaturemed 35 in 40 °C so nama vlileenergijo <strong>za</strong> vrnitev v Managuo, od kodersva varno poletela proti Münchnu.Čudilo naju je, da nisva srečala nobenegaSlovenca, tako kot sicer na vsehnajinih dosedanjih popotovanjih. Edinoznano govorico sva slišala med letom sCorn Islanda v Managuo, na kateremsmo se s srbskim parom pošteno <strong>za</strong>bavali,ko smo malo »popričali« in si obpokušanju ruma, ki so ga stregli na malemletalu družbe La Costena, izmenjalipotovalne izkušnje.Besedilo in foto: Matjaž Tomšič,Specialna enota UPSOsvojeni vulkan Conceptionletnik LX/št. 2/201289
ŠPORTVArNOSTštirje policisti so se udeležili evropskega prvenstvav judu, rok drakšič je osvojil bronMed 26. in 28. aprilom je v Čeljabinskuv Rusiji potekalo 23. evropsko prvenstvov judu, ki so se ga udeležili kar štirje vrhunskišportniki, <strong>za</strong>posleni v policiji. Nastopničkah v kategoriji do 66 kilogramovje blestel judoist Rok Drakšič, ki je domovprinesel bronasto medaljo in doka<strong>za</strong>l, daje odlično pripravljen na olimpijske igre vLondonu.Prvi tekmovalni dan evropskega prvenstvav judu je z osvojenim tretjim mestompopestril Rok Drakšič, <strong>za</strong>poslen vOddelku vrhunskih športnikov v Policiji.To je njegova že druga bronasta kolajna zevropskih prvenstev. Manjša nepazljivostga je žal stala uvrstitve v polfinale, <strong>za</strong>topa je borbi v repasažu opravil brezhibno.Najprej je porazil Gruzijca Šalve Kardave,nato pa po minuti borbe še MadžaraMikloša Ungvarija. Žal sta brez uvrstitevostala policista Sašo Jereb (v kategorijido 73 kg) in Aljaž Sedej (v kategoriji do 81kg), ki sta klonila v uvodnih dvobojih. PetraNareks je v svoji karieri do sedaj osvojilašest medalj na evropskih prvenstvih,toda tokrat se ji v Čeljabinsku ni uspelopribližati najboljšim. V svoji kategoriji (do52 kg) je uvodno borbo proti PoljakinjiZu<strong>za</strong>nni Pawlikowski dobila predčasno, vnadaljevanju pa priznala premoč ŠpankeLaure Gomez.Še vedno smo pod vtisom odličnegarezultata, ki ste ga dosegli na <strong>za</strong>dnjemevropskem prvenstvu (EP) v Rusiji. Zata izjemen dosežek vam iskreno čestitamo.Po nedavnih rezultatih lahkosklepamo, da ste najuspešnejši slovenskitekmovalec v judu. Kako vi viditeta uspeh?Najprej hvala <strong>za</strong> čestitke. Zelo semvesel, da mi je uspelo že drugič osvojitievropsko medaljo. Ta uspeh predvsempomeni, da sem na pravi poti glede pripravna olimpijske igre.Vaš trener Marjan Fabjan je pred EPomenil, da majhne države članiceMednarodne judoistične zveze nimajoizbire pri odločitvi o tem, ali sodelovatiali ne, medtem ko imajo velikein pomembne članice pri udeležbi večmanevrskega prostora. Kako to sprejemate,zlasti zdaj, ko se pripravljatena tekmovanje vseh tekmovanj, olimpijskeigre v Londonu?Res je, da imajo nekatere večje državeveč dobrih tekmovalcev, tako da lahko90Rok Drakšičnjihovi najboljši tekmovalci počivajo vpričakovanju olimpijskih iger. Sam se stem ne obremenjujem, tako da nimamposebnih težav, moram pa povedati, daso v moji kategoriji na evropskem prvenstvunastopali vsi najboljši.Kako bi opredelili ciklus priprav vpredtekmovalnem in tekmovalnemobdobju. V čem je razlika?Meni osebno veliko bolje ustre<strong>za</strong> ciklusv tekmovalnem obdobju, posebej<strong>za</strong>to, ker imaš takrat pred seboj cilj – tekmo,na katero so osredotočene vse misli.Zagotovo pa je zelo pomembno tudipredtekmovalno obdobje, saj je brezkakovostnega treninga nemogoče žetiuspehe.Ste izjemen garač, <strong>za</strong>ljubljen v judo.V borbi <strong>za</strong> vstop v polfinale na EP naDunaju leta 2010 ste si izpahnili ramo.Kljub hudim bolečinam ste jo dobesednopolepili in čez štiri ure že zmagaliv borbi <strong>za</strong> tretje mesto. To je skoraj nepredstavljivo.Kako se tega dogodkaspominjate vi?Še dandanes se naježim, ko se spomnimte tekme. Dober mesec prej semdobil pljučnico in teden dni preživel vbolnišnici, tako da je bil nastop na tekmipod vprašajem. S trenerjem sva se kljubtemu odločila, da odpotujem na evropskoprvenstvo. Imel sem torej težave žepred samo tekmo, seveda pa se mi je vpolfinalni borbi izpahnila še rama, takoda sem v borbi <strong>za</strong> tretje mesto trpel izjemnohude bolečine. Dobro se spominjamborbe, ki sem jo dobil šele po zlatitočki. Še vedno menim, da je bila to najtežjaborba v moji karieri.Ali bi način borbe in pristopa do njelahko razdelili po kontinentih? Se recimopristop afriškega borca v grobemrazlikuje od azijskega ali evropskega?V smučanju, denimo, poznamo različnevrste šol.Pri judu lahko razdelimo stile borb karpo državah. Znano je, da se na primer Rusiborijo bolj na moč, da dajejo Japoncivečji poudarek tehniki, medtem ko smoSlovenci znani po izjemni borbenosti.Japonska je dežela juda. S svojimi sotekmovalcijo pogosto obiščete. Kakoživijo tam, kako sprejemajo in obravnavajojudo? Menda ga poučujejo že vosnovni šoli?Japonska je res čudovita dežela. Najrajese je spominjam po čistoči, spoštovanjustarejših ter, seveda, po napornihtreningih. Judo prav<strong>za</strong>prav izhaja iz Japonske,<strong>za</strong>to je tudi logično, da Japonci zolimpijskih iger prinesejo največ medalj.Veliko vlagajo v ta šport, drži pa tudi, daimajo judo kot predmet že v osnovni šoli,tako kot mi matematiko ali slovenščino.Tako seveda vzgojijo veliko več judoistov.Kako se je judo spremenil od vaših prvihšportnih <strong>za</strong>četkov pa do današnjihdni?Ko sem <strong>za</strong>čel trenirati, judo v Slovenijini bil dobro poznan. Velikokrat se je zgodilo,da so ga <strong>za</strong>menjevali s karatejem aliveščino jujitsu. No, sedaj s tem ni težav,saj smo z našimi rezultati pripomogli tudik večji promociji tega športa v Sloveniji.V kakšnih odnosih pa ste judoisti –imate med tujimi sotekmovalci kakšnega,še posebej dobrega prijatelja?Moram reči, da smo vsi judoisti dobriprijatelji, saj se pogosto srečujemo natekmovanjih in tudi veliko treniramo skupaj.Imam pa jih tudi nekaj, s katerimi setu in tam slišimo ter si <strong>za</strong>želimo vse najboljšena tekmovanjih.letnik LX/št. 2/2012
VArNOSTSte trenutni evropski policijski prvak(na kar smo še posebej ponosni), sicerpa tudi diplomant gradbeništva. Kakodva treninga dnevno, številna potovanjain večtedenske odsotnosti usklajujetez drugimi življenjskimi interesi?Prav v tem času mineva leto, odkarsem postal evropski policijski prvak in ševedno imam zelo lepe spomine na to tekmo.Sam sem sicer mnenja, da smo lahko,če si dobro razporedimo svoj čas, uspešnina več področjih hkrati. Lani mi je uspelodiplomirati na Višji gradbeni šoli v Celju,tako da se lahko sedaj 100-odstotno posvečamtreningu v upanju, da se mi bo toobrestovalo na letošnjih olimpijskih igrah.Pred vami je še mesec dni priprav naolimpijske igre v Londonu, kjer bomonavijali tudi <strong>za</strong> vas. Želimo vam uspešnepriprave in srečno!Najlepša hvala! Ob tej priložnosti bi serad <strong>za</strong>hvalil še Oddelku vrhunskih športnikovin Policiji, ki me podpira pri uresničevanjumojih ciljev.Besedilo: Anita Kovačič, Sektor <strong>za</strong> odnosez javnostmi SGDP GPU, in Franc Rožman,Oddelek vrhunskih športnikov, PA10. maja je potekala mednarodnaultramaratonska kolesarskadirka okoli Slovenije DOSExtreme 2012, ki sta se je udeležilatudi slovenska policista.Dirka je uvrščena na koledartekmovanj <strong>za</strong> Svetovni pokal2012 in šteje kot kvalifikacijskadirka <strong>za</strong> tekmo Race AcrossAmerica (RAAM).Na dirko, dolgo 1.200 kilometrovin z višinsko razliko 14.000metrov, se je prijavilo 66 tekmovalcevv različnih kategorijah, med njimi pa so– kot vsa dosedanja leta – tudi letos tekmovalipolicisti in delavci slovenske policije.Po udeležbi junakov, kot so MarkoFon (doslej je sodeloval trikrat in je najboljuspešen policist doslej na dirki), FrediVirag, Luka Černuta, Anton Žnidaršič,Nejc Egrlič, Miha Žvikart in Jure Ličen, kiso že prestali »pekel DOS-a«, sta tokratže drugič tekmovala Sebastjan Nedoh(PU Koper) in Trajče Velički (PU Maribor).Na odprtju sta poleg ostalih prepoznavnihosebnosti udeležencem srečo<strong>za</strong>želela tudi vrhunska športnika, <strong>za</strong>po-ŠPORTNA DOS EXTREME 2012 TUDI SLOVENSKI POLICISTIslena v policiji, Mitja Petkovšek in RobertKranjec.Ob pogumnih tekmovalcih je tuditokrat imel pomembno vlogo policistCentra <strong>za</strong> tujce v Postojni UUP GPUAndrej Berginc, ki je že šestič izjemnouspešno opravil delo direktorja dirke.Pomembno delo so opravili tudi sodniki,»traserji« in spremljevalci. Vsi skupaj sokot prostovoljci pripravili enkraten dogodek,v tem posebnem letu pa njihovoprostovoljstvo cenimo še toliko bolj.Besedilo: Franc RožmanFoto: Boštjan Koletnik, PU Mariborv london tudi kanuist benjamin savšekMed vrhunskimi športniki, ki imajo vžepu že vstopnico <strong>za</strong> olimpijske igrev Londonu, je tudi kanuist BenjaminSavšek. Na izbirnih tekmah <strong>za</strong>slovensko reprezentanco v slalomuje Ljubljančan na petih preizkušnjahdosegel <strong>za</strong>htevane štiri zmage in sipo merilih Kajakaške zveze Slovenijepriveslal olimpijski nastop. Edennajobetavnejših mladih kanuistovna divjih vodah v slovenski državnireprezentanci je od decembra<strong>za</strong>poslen v Oddelku vrhunskihšportnikov.letnik LX/št. 2/201291
ŠPORTVArNOSTNajprej čestitke <strong>za</strong> pridobljenovstopnico na olimpijskeigre, pa tudi <strong>za</strong> nedavnodoseženo bronasto medaljona evropskem prvenstvu vnemškem Augsburgu. S temste vsekakor doka<strong>za</strong>li odličnopripravljenost, v čem pa stenajbolj napredovali?Mislim, da sem si veliko izkušenjiz preteklih let nabral že znastopi v finalih, nikoli pa nisembil dovolj psihično stabilen, dabi v finalu ponovil tako dobrovožnjo. Letos mi je šlo zelodobro. Zdi se mi, da sem pridobilpsihološko stabilnost, da znambiti bolj konstanten pri vožnjahin večkrat <strong>za</strong>pored poka<strong>za</strong>tidobro vožnjo brez napak.Verjetno zdaj treningeprilagajte olimpijskim igram?Čemu dajete poudarek?Cilj je seveda olimpijada, treningipa se odvijajo kot običajno.Mogoče bomo več treningovposvetili londonski progi, vsplošnem pa bomo treningeprilagajali kar sproti.92letnik LX/št. 2/2012
VArNOSTŠPORTBi si upali napovedati svojoolimpijsko uvrstitev?Kot ugotavljam iz <strong>za</strong>dnjegaevropskega prvenstva, znam bitinevaren nasprotnik. Vsekakor pabo olimpijada težka naloga in sebom nanjo kar najbolje pripravil.Ciljam torej visoko, preveč pa nebom napovedoval, saj se bom rajepustil presenetiti.Brez vstopnic <strong>za</strong> olimpijskeigre so ostali tudi nekateriiz vrha tega športa. Kako tokomentirate?Na žalost je tako, da lahko iz enedržave nastopi le po en kandidat.To seveda ni najboljše, kadarimajo države več kakovostnihtekmovalcev. Žal, takšni so pogoji.Bili ste že na treningu vLondonu. Je proga po vašemokusu? Kako se razlikuje odproge v ljubljanskem Tacnu,kjer trenirate?Proga mi je kar všeč, zelo miustre<strong>za</strong>. Je precej divja in tehničnoletnik LX/št. 2/201293
<strong>za</strong>htevna, tudi bolj moderna, voda jehitrejša. Valovi so večji: ima namrečumetno postavljene konfiguracijeravno <strong>za</strong>radi tega, da lahko vodousmerjajo tja, kamor želijo. Zahtevnejšaje od proge v Ljubljani, <strong>za</strong>hteva večmoči, <strong>za</strong>radi močnejšega toka pa jetreba bolje obvladati čoln.Kdaj ste <strong>za</strong>čeli sanjati o olimpijskihigrah, kdaj je želja po nastopupostala dovolj močna, da bi jodosegli?Mislim, da sem <strong>za</strong>čel olimpijadospremljati takrat, ko se je olimpijskihiger udeležil Andraž Vehovar, ko sobile vse oči uprte v to tekmovanje.To mi je dalo navdih. Seveda semtudi sam navijal zraven in takratsem <strong>za</strong>čel razmišljati, da bi tudi sammorda dosegel kaj takšnega. Z uspehina mladinskih in potem članskihtekmovanjih je ideja, da bi nastopil naolimpijskih igrah, prišla še bolj do izra<strong>za</strong>.Kako komentirate eksplozijodobrih rezultatov slovenskihtekmovalk in tekmovalcev? Karnekaj je namreč takšnih, na kateresmo lahko Slovenci upravičenoponosni.Mislim, da so k temu največ prispevalitrenerji, ki so v naših otroških letihdelali profesionalno in nas naučili, daje treba včasih trening narediti tudi <strong>za</strong><strong>za</strong>bavo. Tudi ko se poigravaš s tokomvode, dobiš veliko izkušenj. Ko odrastešv profesionalnega tekmovalca, sepozna vsaka malenkost iz mladosti,<strong>za</strong>to se mi zdi, da je res delo trenerjev»krivo« <strong>za</strong> to, da smo danes takodobra ekipa, v kateri podpiramo drugdrugega.Kaj pa vam pomeni <strong>za</strong>poslitev vOddelku vrhunskih športnikov? Jeto vplivalo na pogoje <strong>za</strong> treninge?Prej sem moral sam skrbeti <strong>za</strong>prihodke, si poiskati dodatno delo.VArNOSTZdaj se res lahko posvetim samo karieriin temu, da bom Slovenijo <strong>za</strong>stopal sčim boljšimi rezultati. Mislim, da mi je<strong>za</strong>poslitev tudi dvignila samo<strong>za</strong>vest.Da lahko športu namenjam več časa, jevsekakor velik korak naprej.Letos ste postali tudi mladi oče.Iskrene čestitke ob rojstvu vašehčerke! Si želite, da bi šla po vašihstopinjah?Če bo želela, jo bom pri tem <strong>za</strong>gotovopodprl. Imam toliko izkušenj, da ji bomlahko veliko poka<strong>za</strong>l in jo veliko naučil.Seveda pa je največ odvisno od tega,ali jo bo ta šport privlačil enako močno,kot privlači mene.Besedilo: Anita Kovačič, Sektor <strong>za</strong> odnosez javnostmi SGDP GPU, in Franc Rožman,Oddelek vrhunskih športnikov, PAFoto: Anita Kovačič, Sektor <strong>za</strong> odnose zjavnostmi SGDP GPU94letnik LX/št. 2/2012
Delavci Oddelka <strong>za</strong> protibombno <strong>za</strong>ščito Specialne enote so 10. aprila na poligonuPoček izpeljali uničevanje pirotehničnih in eksplozivnih sredstev.Tovrstna sredstva se uničujejo v »fugasah«, luknjah, v katere se zložijo eksplozivnaali pirotehnična sredstva, pokrijejo pa se z eksplozivom TNT oziroma Semtex.Uničevanje je eno naj<strong>za</strong>htevnejših in najnevarnejših nalog, saj bombni tehniki pri temporabijo približno 500 kilogramov eksploziva in 16 detonatorjev. Poskrbeti je treba <strong>za</strong>požarno varstvo, delovni stroj <strong>za</strong> izkop, reševalno vozilo, <strong>za</strong>varovanje kraja uničevanjain <strong>za</strong>časno <strong>za</strong>poro letalskega prometa. Uničevanje je uspešno, če na kraju uničevanjani nobenih ostankov uničenih sredstev, razen štirimetrskih kraterjev.Besedilo in foto: Specialna enota UPS GPU
Change language