Soboške novine številka 95 ______ 15. dec. 2010

15. december 2010 | številka 954 Novi sveti krajevnih skupnostiin mestnih četrti6 Odprtje doma starejših vMurski Soboti7 Murska Sobota mednajbolj zelenimi občinami9 Najstarejša Sobočankadopolnila 100 let17 50 let Ljudske univerzeMurska Sobota18 Četrti Festival računalništva insodobnih komunikacij23 Odprt 17. evropskitrienale male plastike26 Prekmurska godba Bakovciz Alfijem Nipičem35 Tomo Kološa evropskipodprvak v kickboxingu

Leto 2010 v Murski SobotiUmestitev novega škofa dr. Petra ŠtumpfaNovi podjetji v SOIC-u Wolford in XalVlado Sagadin, prejemnik kulturne nagrade 2010Slovenska ulica dobila novo podoboEvgen Titan, prejemnik Bloudkove nagradePoplave v središču mestaNovo krožišče Noršinska – Markišavska Občinski nagrajenci 2010Foto: Arhiv Mestne občine Murska Sobota

Leto obljub,spoznanj in odločitevKo se ob iztekajočem letu ozremo nazaj, nas pri tem vodi skrb, ali smo vse, kar smosi zastavili, tudi naredili in ali smo izpolnili pričakovanja vas, občank in občanov. Otem, kako dobro smo izpolnjevali svoje naloge in odgovornosti, ne le v letošnjemletu, temveč v preteklih štirih letih, ste v mesecu oktobru odločali tudi vi, ko steodšli na volišča in izrazili svojo voljo. Rad bi se vam še enkrat zahvalil za zaupanje,ki ste mi ga namenili že v prvem krogu, in mi z njim omogočili, da v naslednjihštirih letih dokončam ter uresničim vse stvari, ki sem jih skupaj s sodelavci začrtal.Vendar, kot pogosto slišimo: »Je čas volitev in je čas praznovanj.« Slednje so zanami, pred nami pa veseli prazniki. Čas pred božičem in novim letom se bo vsakegaod nas dotaknil na poseben način. December bi bil pust mesec, če ga ne birazsvetljevale praznične lučke in grele tople želje. Tudi mi želimo, kakor vsako leto,pristaviti kamenček v mozaik vaših predprazničnih dni. Mestna občina MurskaSobota je tako tudi letos pripravila program prireditev »Praznični december«, ki sose pričele 6. decembra z »Mikloševin senjon« in se bodo končale z že tradicionalnimsilvestrovanjem v središču mesta. Za dobro razpoloženje bosta letos poskrbeliglasbeni skupini Blue planet in Sončna uprava. Ob polnoči bosta sledila nagovorin že tradicionalni ognjemet.Kljub temu da nas zaradi finančne krize, ki jo bomo v prihodnjem leto verjetnoše vedno občutili, čakajo negotovi časi, ostanimo optimistični in upajmo, da nambo cilje, ki smo si jih zadali, uspelo uresničiti. Vi, drage občanke in občani, pa siustvarite praznični čas, ki bo poln lepih doživetij, zabave, druženja in daril. Vendarpri tem ne pozabite, da materialne dobrine nikoli ne morejo nadomestiti družinskesreče in topline.Vsako leto ob času prihajajočih praznikov voščimo veliko želja in besed tistim, kiživijo v miru in toplih domovih. Letos naj se najprej uresničijo tistim, ki teh osnovčloveka vrednega življenja nimajo. S to mislijo zaključujem zadnji županov kotičekv iztekajočem letu.Vaš županDrage občanke, dragi občani Mestne občine Murska Sobota!Spoštovani poslovni partnerji in prijatelji!Želimo vam blagoslovljene božične praznike,v letu 2011 pa veliko pozitivne energije,sreče, zdravja in zadovoljstva!Župan Anton Štihec z mestno upravo in svetniki3 december 2010 |

AKTUALNONova vodstva in člani svetovmestnih četrti Murska SobotaNa letošnjih lokalnih volitvah so bili izvoljeni novi člani svetovmestnih četrti Murska Sobota za mandatno obdobje 2010 –2014.Posamezni sveti mestnih četrti Murska Sobota so se že konstituirali,prav tako pa so bile izpeljane že prve delovne seje svetov, kjer so sesprejemali proračuni in program dela za leto 2011.V posamezne svete mestnih četrtiso bili izvoljeni naslednji člani:Mestna četrt TUROPOLJEJasna LOVRENČIČ – predsednicaAndrej KUHAR – podpredsednikČlani: Helena NEMEC, Rudolf HORVAT,Vlasta JEVŠEK, Alenka KUKEL, Ana SAPAČMestna četrt CENTERIztok ZRINSKI – predsednikErnest EBENŠPANGER – podpredsednikČlani: Angela NOVAK, Štefan OBAL,Daniela MÖREC, Jože STVARNIK, Evgen TITANMestna četrt PARTIZANMarija BAČIČ – predsednicamag. Marjan GUJT - podpredsednikČlani: Marjan MAČEK, Jasenka KEREC, OlgaBELEC, Katja TOTH, Jožef OBALMestna četrt PARKZoran HOBLAJ – predsednikNikolaj HOCHSTETTER –podpredsednikČlani: Jožefa FIŠER, Klaudija ZVER, mag.Borut KLEPEC, Igor VITEZ, Alenka GLAVAČGERŠANOVMestna četrt LEDAVALea FRIŠKIČ – predsednicaMilan SEČKO – podpredsednikČlani: Štefan BOŽANOVIČ, Jožef KUHAR,Zlata FICKO, Danijela CUG, Tatjana MAJERIČMAČEKNova vodstva in članisvetov krajevnih skupnostiNa letošnjih lokalnih volitvah so bili izvoljeni tudi novi člani svetovkrajevnih skupnosti za obdobje 2010 –2014. Posamezni sveti krajevnihskupnosti so se že konstituirali in izvolili svoje predsednike inpodpredsednike. Kot smo poročali v prejšnji številki Soboških novinje v krajevni skupnosti Bakovci po konstituiranju novega sveta šestčlanov podalo odstopno izjavo, zato bodo v tej krajevni skupnosti 9.januarja 2011 potekale predčasne volitve. Rok za oddajo kandidaturpoteče, 15. decembra 2010 ob 19. uri, zato vas bomo o kandidaturahobvestili v prihodnji številki Soboških novin.Predstavljamo vam nove predsednike svetov krajevnih skupnosti ternjihove članeKrajevna skupnost ČERNELAVCIMiran FORJANIČ – predsednikAndrej VIDONJA - podpredsednikČlani: Nada KUMIN, Roland ČONTALA,Darja MEOLIC, Sandi FARTEK,Štefan ŠANTAVECKrajevna skupnost KROGErika VOGRINČIČ BARBARIČ – predsednicaANITA KOVAČIČ - podpredsednicaČlani: Benjamin SAKAČ, Jožica HODŽAR,Jožef ŽITEK, Olga FLISAR HOLCMAN,Anton ŠKRABAN| december 20104

AKTUALNOKrajevna skupnost KUPŠINCIJožef RECEK – predsednikTomaž ŠIFTAR - podpredsednikČlani: Andreja ŠIFTAR, Mitja KOVAČIČ,Ana-Marija BANFIKrajevna skupnost MARKIŠAVCIMilan HORVAT – predsednikVladimir SAPAČ - podpredsednikČlani: Kristina DOVIDIJA, Mira FRIDRICH,Andrej BARBERKrajevna skupnost NEMČAVCIŠtefan BARBARIČ – predsednikDejan BURNIK - podpredsednikČlani: Silvo ŠNEPF, Srečko HORVAT,Karel FUJSKrajevna skupnost POLANAKarel GJERGEK – predsednikKarel ZELKO - podpredsednikČlani: Edita CAR, Karel OUČEK,Andrej CIPOTKrajevna skupnost PUŠČAIgnac HORVAT – predsednikAleš MÜLLER - podpredsednikČlani: Dejvid HORVAT, Vladimir HORVAT,Mišel HORVATKrajevna skupnost RAKIČANSilvo JAKOB – predsednikŠtefan RAJNAR - podpredsednikČlani: Marjan ŠERNEK,Janez VLAJ, Barbara ŽEKŠ,Tomaž STROPNIKKrajevna skupnost SATAHOVCIJože ERJAVEC – predsednikAlenka KARLOVČEC - podpredsednicaČlani: Igor ERJAVEC, Franc BORIŠ,Marjan MARTINECKrajevna skupnost VEŠČICApri Murski SobotiDezider ŠOOŠ – predsednikDamir BANFI - podpredsednikČlani: Jožef DRASKOVIČ,Karel KOSEDNAR, Martina FELKARZimske radosti v Murski SobotiGeza GrabarČeprav je bil začetek letošnje zime, ki se po koledarju še sploh nizačela, obetaven in z veliko snega, so ga bili najbolj veseli otroci.Na najbolj priljubljeni lokaciji, na razbremenilnem kanalu, se jekar trlo sankanja in dričanja želnih otrok, podobno pa je bilo tudina manjših vzpetinicah, ki so nastale nad zaklonišči med stanovanjskimibloki. Otroci, ustvarjalni in inovativni kakor zmeraj, sipač zimsko veselje na snegu znajo vselej pripraviti v polni meri.Veliko težje je, ko ni snega in tega veselja ne morejo nadomestitis kakšno drugo obliko zabave.5 december 2010 |

AKTUALNOEnota doma starejših občanovv Murski Soboti prejela uradni krstSmiljan KuharV sredo, 24. novembra, je naGregorčičevi ulici v Murski Sobotisvoja vrata odprla enota doma starejšihobčanov.V sklopu objekta z 21 oskrbovaniminajemnimi stanovanji,otvoritev katerega je potekalaletos avgusta, je novembrauradno otvoritev dočakala tudienota doma starejših občanov,ki vključuje 66 postelj in dnevnicenter za petnajst oseb. Centerza starejše Murska Sobota sicerdeluje pod okriljem Domastarejših Rakičan, kjer meddrugim zbirajo prošnje za sprejem.Nepremičninski skladPokojninskega in invalidskegazavarovanja je tako na dan otvoritveobjekt predal v najem omenjeniustanovi, ki bo odgovornaza upravljanje in dobro počutjestanovalcev. Celotna gradnjacentra je trajala štirinajst mesecev,pogodbena vrednost objektapa znaša 2.670.000 evrov.Stanovalci bodo v objektu, ki serazprostira na 2358 kvadratnihmetrih neto površine, razdeljenipo 45 sobah, od katerih je 24enoposteljnih in 18 dvoposteljnih,v sklopu objekta pa so tuditrije apartmaji. »Mestna občinaMurska Sobota je za projekt ustanovilaneodplačno stavbno pravicov korist Nepremičninskegasklada pokojninskega in invalidskegazavarovanja, prav tako pa jeinvestitorja oprostila plačila komunalnegaprispevka,« je povedalžupan Anton Štihec in dodal,da je občina v takšni obliki zacenter prispevala 432 tisoč evrov.Mestno občino obiskaladelegacija Sveta EvropeVida LukačV okviru pripravljanja rednih poročilo stanju lokalne in regionalnedemokracije ter izvajanju Evropskelistine lokalne samouprave v državahčlanicah je delegacija kongresa lokalnihin regionalnih oblasti pri SvetuEvrope obiskala tudi našo občino.Delegacija, ki sta jo sestavljalaporočevalca iz Nizozemske inTurčije, svetovalka iz skupineneodvisnih strokovnjakov za izvajanjeEvropske listine lokalnesamouprave iz Latvije ter sodelavkaodbora kongresa, je z županomin delegacijo mestne občineopravila razgovor in se seznanila zdelovanjem same mestne upraveter sodelovanjem na ravni Svetapomurske regije ter prednostmiin pomanjkljivostmi, ki jihprinaša razdrobljenost pokrajinena 27 samostojnih občin. Zžupanom Štihcem so se strinjali,da je kljub vsem težavam procesnastajanja pokrajin nujen in gaje treba uresničiti. Spregovoriliso o (ne)združljivosti županskein poslanske funkcije, kjer lahkoprihaja do navzkrižja interesovzaradi prepletenosti različnih vejoblasti. V nadaljevanju sta poročevalcezanimala sodelovanjein zadovoljstvo s komunikacijomed vladnimi službami in lokalnoskupnostjo, dotaknili pa so setudi tematike financiranja občin,še posebej ob upoštevanju predlaganegadavka na nepremičnine.Z zanimanjem so prisluhniliodgovorom na vprašanja o etničnimanjšini Romov v naši občini,saj so v sklepu menili, da je reševanjeromske problematike, kotjim je bila predstavljena, lahkovzor večini evropskih lokalnih inregionalnih oblasti.V sklopu priprave poročila jedelegacija opravila razgovoretudi v Mestni občini Ljubljanain Občini Benedikt, obiskali paso še nekaj državnih institucij, dabi si lahko ustvarili čim celovitejšopodobo o izvajanju Evropskelistine lokalne samouprave vSloveniji.| december 20106

Natečaj za najboljzeleno občino v SlovenijiAKTUALNONada Cvetko TörökTudi v Mestni občini Murska Sobotasmo pristopili k prijavi na natečaj zanajbolj zeleno občino, ki je potekalv okviru projekta »Zelena občina«.Natečaj je organizirala FIT MEDIAskupaj s sodelovanjem Ministrstvaza okolje in prostor, Združenja občinSlovenije in Skupnosti občinSlovenije. Mestna občina MurskaSobota se je uvrstila med tri finalistev kategoriji mestnih občin. Zaključnaprireditev je bila 17. novembra 2010.Kot so zapisali pripravljavcinatečaja, »odgovorno ravnanjedo okolja, v katerem živimo,postaja ključni dejavnik trajnostnegarazvoja na svetovni,državni in krajevni ravni«. TudiSlovenija se vedno bolj zavedanalog, ki jih zahteva koncepttrajnostnega razvoja in kakovostibivanja, kar naj bi se šeposebej pokazalo v lokalnihskupnostih.Zato so v okviru projekta povabilik prijavi na prvi slovenskirazpis vse slovenske občine.Namen natečaja je bilo občinespodbuditi k temu, da z izpolnitvijoanketnega vprašalnikapredstavijo svoja prizadevanjana področju varovanja okoljain trajnostnega razvoja.Vrednotenje je potekalo za področjaodpadkov, vode, energetike,trajnostne mobilnosti,prostorskega načrtovanja inzelenih površin. Na natečaj seje prijavila tudi Mestna občinaMurska Sobota ter z dobrouvrstitvijo dokazala, da nam nivseeno za okolje, da s svojimiprizadevanji in projekti varstvaokolja postopoma uresničujemocilje, ki smo si jih zastaviliv strateških dokumentih, v občinskemprogramu varstva okolja,energetske zasnove občinein načrta trajnostne mobilnosti.V Mestni občini Murska Sobotasi namreč že več let prizadevamoza izboljšanje stanja okoljain dvig kakovosti bivanja, insicer s celostnim pristopom kokoljskemu načrtovanju, varovanjuokolja in trajnostnemurazvoju.Tako smo v zadnjih letih največnaporov in sredstev vložiliv urejanje celotne komunalneinfrastrukture (na področju vodooskrbe,odvajanja in čiščenjakomunalnih odpadnih voda,urejenega ravnanja z odpadki,s spodbujanjem učinkovite rabeenergije izvajamo projekt varčnegasistema javne razsvetljave),v uporabo obnovljivih virovenergije (geotermija), uvedbotrajnostnih oblik prevoza, kotso uvedba brezplačnega mestnegaavtobusa Sobočanec zaobčane, s spodbujanjem kolesarjenjaz izgradnjo kolesarskihpoti po mestu in do vseh primestnihnaseljih, kolesarskihpočivališč in sprehajalnih potiter osveščanjem občanov.Pravkar izvajamo tudi projekt 3Parki, s katerim želimo ohranitiin revitalizirati enega najlepšihparkov v evropskem prostoruter z revitalizacijo in širjenjemzelenih površin po celotni občiniše bolj dvigniti kakovostbivanja v občini.Vodilo pri našem delu je: okolječim bolj prijazno naravi inljudem.Foto: Tadej Kirinčič7 december 2010 |

AKTUALNOFazanerija bogatejšaza obnovljeno trim stezo s 14 orodjiŠpela HorvatV gozdnem kompleksu Fazanerijaso odslej na voljo trim steza, kardve učilnici na prostem, utrjene poti,zasajenih pa je tudi 33 mladih hrastov.Fazanerija s svojo od mestnegasredišča odmaknjeno lego predstavljamnogim prebivalcem MurskeSobote primeren kraj za rekreacijoali sprehod, v družbi starih drevespa svoj dom najdejo tudi različne živalskevrste. Prav boljša dostopnostgozda v vseh vremenskih pogojih inletnih časih ter prijaznejši odnos dorastlinskega in živalskega sveta stabila glavna namena revitalizacije,ki jo je nedavno v okviru projekta 3Parki izvedla Mestna občina MurskaSobota.Fazanerija bo odslej s svojo bogatorastlinsko in živalsko dediščinoponujala tudi možnost poukaza najmlajše. V ta namen so nadveh mestih oblikovali učilnice vnaravi. Postavili so klade iz podrtihdebel, ki bodo služile kotklopi za učenje na prostem, ki sotoliko oddaljene, da bosta pouklahko nemoteno izvajala dva razredahkrati.Že obstoječe, a nezadostno utrjenepoti v gozdu so dodatnoutrdili, steze pa posuli z lesnimisekanci. Včasih enoten gozd jepresekal razbremenilni kanal, kije v zadnjih letih postal priljubljenosprehajališče. V mestniobčini so ocenili, da je neposredendostop ali sestop z nasipalahko za obiskovalce nevaren,zato so za varnejše prečkanjenasipa v ta namen postavili stopnice.»Stopnice so vkopane vnasip in narejene iz lesa, tako dakar najmanj motijo okolje in iznaravnega okolja ne izstopajo,«je povedala Nada Cvetko Törökiz murskosoboške občine.Na novo urejeni trim stezi je zasnovanih18 postaj, od tega sona 14 postavljena različna orodjaza rekreativce. Na preostalihštirih so samo table z vadbeniminavodili.Pri revitalizaciji gozda so ohranilivsa drevesa z dupli ter suhadrevesa, ki ne ogrožajo varnostiobiskovalcev, odstranili pa sokar nekaj bršljana, ki je ogrožalmlada vitalna drevesa. Ob razbremenilnemkanalu je posajennov drevored s trinajstimi hrasti,gozd pa je bogatejši za še 20 novihhrastov. V okviru projekta soizvedli tudi sanacijo oz. profiliranjeustja vodotoka z vodotokomLedave na Kopališki ulici.Pogodbena vrednost projektarevitalizacije gozda Fazanerija vokviru projekta 3 Parki znašala75 tisoč evrov, pri čemer je mestnaobčina iz svojega proračunanamenila slabih štiri tisoč evrov,preostala sredstva v obsegu 85odstotkov pa so bila zagotovljenaiz evropskega sklada za regionalnirazvoj in državnega financiranjav višini desetih odstotkov.Foto: Sonja Vratarič| december 20108

Najstarejša Sobočanka dopolnila 100 let,najstarejši Sobočan jih šteje 95AKTUALNOVida LukačŽupan Anton Štihec je kot vsako letože tradicionalno obiskal najstarejšegaSobočana in Sobočanko. Letos jebil obisk pri najstarejši Sobočanki šeposebej slovesen, saj se je KarolinaČarni v krogu svojih najbližjih veselilapraznovanja okroglega, 100.rojstnega dne.Krhka ženica je župana skupaj spredsednikom Mestne četrti ParkZoranom Hoblajem in tajnikommestnih četrti Božom Boharjempričakala med svojim najljubšimopravilom – spremljanjem popoldanskihnadaljevank v družbisvoje nečakinje. Karolini zdravjepri visoki starosti sicer še dobrosluži, žal pa je skoraj popolnomaizgubila sluh in je sporazumevanjez njo dokaj težavno, pogovorpa dodatno otežuje starostnademenca. Kljub temu Karolinasvojega smisla za humor ni izgubilain zna po večkratnem glasnoizgovorjenem vprašanju na vsakostvar odgovoriti s hudomušnimodgovorom. Med drugim je dejala,da je sedaj Bog verjetno žekar pozabil nanjo in da bi bil čas,da se poslovi, pa vendar bo topustila čisto za konec. V njenemiskrivem pogledu je zmeraj prisotnadobra volja, ki je prav gotovobotrovala častitljivi starosti.Karolina Čarni je do svojega 96.leta živela na Ciril Metodovi ulici5, od leta 1993, ko ji umrla sestra,s katero sta živeli skupaj, jev hiši z velikim in zmeraj vzornourejenim vrtom živela sama. Vmladosti je bila zaposlena kotgospodinja pri evangeličanskemduhovniku Kovaču, po zlomukolka pred štirimi leti pa se jepreselila na Kobilje k družini svojenečakinje Zdenke Uljančič, kiz vso ljubeznijo in toplino skrbiza svojo stoletno teto.95-letni Franc Madjar je najstarejšiprebivalec Murske Sobote.Župan ga je skupaj s predsednicoMestne četrti Partizan MarijoBačič in tajnikom Mestnih četrtiobiskal na njegovem domu vUlici Otona Župančiča 9, kjerživi s soprogo ter hčerkino invnukinjino družino – štiri generacijetorej, v toplem sožitju.Franc Madjar je bil rojen leta1915 v Noršincih, leta 1929 paje prišel v Mursko Soboto, kjerse je kot vajenec pri Benku izučilza odličnega krojača in leta 1932odprl majhno krojaško delavnicona Lendavski ulici. Kasneje je zaposlovaltri pomočnike in postalugleden krojač, ki je šival oblekeza gospode in veljake iz celotnegaPomurja. Leta 1960 se je zaposlilv Muri in bil med tistimi, ki soz natančnim delom in odličnostjoprispevali, da je Mura postalaena najbolj cenjenih in najkakovostnejšihblagovnih znamktakratnega časa. Leta 1978 se jeupokojil in sedaj sadove svojegadolgoletnega marljivega delauživa v krogu svojih najdražjih.V veliko veselje mu je pravnuk,rad se sprehodi po svojem rodovitnemsadovnjaku, poleti zveseljem goji bujno cvetoče oleandre,ženske pri hiši pa z odličnimspominom preseneča tudiob pisanju nakupovalnih lističev,saj si zmeraj najbolje zapomni,ko kakšne stvari zmanjka pri hiši.Franc Madjar je pri svoji starostiodlično poučen o vseh aktualnihdogodkih na področjih politikein gospodarstva. Izrazil je zaskrbljenostnad visoko brezposelnostjomed mladimi, seznanjen paje tudi z aktualnimi družabnimidogodki v lokalnem okolju. Inkakšen je njegov recept za dolgo,zdravo in zadovoljno življenje,po katerem ga je spraševal župan?Franc Madjar mu tega niznal povedati, povedal je le, dav mladosti prav gotovo ni živel vizobilju, kot se živi danes. Kot prinajstarejši Sobočanki pa je tudipri Francu Madjaru slutiti, dasta bila optimizem in dobra voljanjegova zaveznika v življenju.Zlatoporočenca Buzeti iz BakovcevGeza GrabarNi jih veliko, ki jim je dano brez težav z zdravjem dočakati častitljivostarost, še manj je takih, ki so v zakonu že pol stoletja. Mednjimi sta tudi Viktorija in Leopold Buzeti.Poročila sta se daljnega leta 1960 v cerkvi sv. Nikolaja v MurskiSoboti, kjer ju je poročil sedanji pomožni škof mariborske nadškofijedr. Jožef Smej. Cerkveni obred zlate poroke je potekal vcerkvi sv. Ane v Bakovcih, kjer sta obnovo zakona opravila preddomačim župnikom Francem Zorcem. Leopold je upokojitevdočakal kot vzdrževalec v Termah 3000 v Moravskih Toplicah,Viktorija pa je delala v tovarni Mura. V zakonu so se jima rodilitrije otroci – Majda, Lidija in Dušan. Danes stara 74 oziroma 71let sta ponosna na prehojeno življenjsko pot in uspešno reševanjevseh tegob, ki jih je prinašalo življenje. Poleg dela na vrtu in okroghiše jima je v veliko veselje tudi sedem vnukov.9 december 2010 |

AKTUALNOPol stoletja izobraževanjana Ljudski univerzi Murska SobotaŠpela HorvatLjudska univerza Murska Sobota 29.decembra obeležuje 50-letnico delovanja.Ob tem visokem jubileju eneprvih in sedaj tudi največjih ljudskihuniverz v vsej Sloveniji so pripravilislovesnost.Med 32 ljudskimi univerzami,kolikor jih deluje v Sloveniji,ima murskosoboška še posebnodolgo zgodovino. Medtemko je bila prva ljudska univerzav Sloveniji ustanovljenaleta 1921, se ji je 39 let poznejepridružila tudi takratnadelavska univerza. »Včasih jebilo znanje namenjeno peščiciljudi – za poklic si se izobrazilza vse življenje, danes pa jetermin vseživljenjsko učenjepostal nujnost in resničnost,«je v uvodnem nagovoru povedalaVesna Laissani, direktoricaLjudske univerze MurskaSobota, ki skozi polstoletnozgodovino ni le zamenjala šestihrazličnih lokacij, osmihdirektorjev in celo imena,ampak je skladno z zahtevamiljudi bila primorana spremenititudi koncepte in vsebino dela.Njihovi začetni programi soobsegali izobraževanje kmečkemladine in šole za starše,v 80. letih so sledili prva izobraževanjaRomov in tečajiračunalništva.»Naš zavod spoštljivo gledana dosežke prednikov, saj so vzgodovino vtkali svoje znanje,izkušnje in dobre pogoje za prihodnost.Prispevek vseh graditrdnost in stalnost organizacije,ki se odziva na potrebe okolja,v katerem deluje. Tako vsakod nas zaposlenih, učiteljev,partnerjev prispeva kamenčekk napredku inštitucije, ki jefleksibilna in naklonjena ljudem,«pravi direktorica, ki sepri svojem delu zavzema predvsemza pomoč ljudem pri iskanjunjihovega sekundarnegaizobraževanja in dodatnih zaposlitvenihmožnosti ter »daskupaj z nami poiščejo svojeizobraževalne cilje in odkrijejotalente v sebi, premagajostrah pred učenjem in novimipriložnostmi«.Ljudski univerzi, ki trenutnoizvaja več kot 350 različnih izobraževalnihoblik na leto inskozi sito katere gre letno večkot deset tisoč udeležencev, jeob 50-letnici delovanja čestitaltudi direktor občinske upravemestne občine Bojan Petrijan:»Bogastvo naroda lahko merimov statističnih podatkih, najpomembnejšepa je tisto, kar jevsak dan med nami, to je znanje.«Poudaril je pomembnosttako formalnega kot neformalnegaznanja, ki vse pogostejepostaja ključno za razvojin prihodnost posameznika.Velik pomen murskosoboškiljudski univerzi je pripisalatudi predstavnica Ministrstvaza šolstvo in šport Ema Permeiz oddelka za izobraževanjeodraslih: »Ljudska univerza vMurski Soboti pripada družini32 ljudskih univerz v Sloveniji,ki širijo filozofijo izobraževanjaodraslih in vseživljenjskegaučenja, ter je pri tem močnopovezana z evropskimi trendi.«Na prireditvi, na kateri so bilipoleg kulturnega programa vkratek filmček strnjeni časovnirazvoj institucije in njegoviprelomni trenutki, je spregovoriltudi Andrej Sotošek izAndragoškega centra Slovenije,s katerim je ljudska univerzasodelovala pri vzpostavitviCentra za vseživljenjskoučenje. Ta je po Sotoškovemmnenju primer dobrega partnerskegasodelovanja: »Vpovezavi z ostalimi partnerjiv okolju je Ljudska univerzaMurska Sobota, vzpostavilaomrežje, ki omogoča in ponujacelostno ponudbo tako svetovanja,informiranja kot tudiprogramsko ponudbo ljudem,ki jo potrebujejo.«Na Ljudski univerzi MurskaSobota je trenutno 15 rednozaposlenih, ki se za razliko odsvojih začetkov, ko so večinočasa posvečali izobraževanjuzaposlenih, sedaj soočajo spredvsem brezposelno populacijo.Njihov cilj je postatinajpomembnejša izobraževalnainstitucija na področju izobraževanjaodraslih v severovzhodnemdelu Slovenije.| december 201010

10 let Višje strokovne šoleMurska SobotaAKTUALNOAnita GaberDeseto obletnico Višje strokovne šoleMurska Sobota so zaznamovali sslovesnostjo in podelitvijo diplom 88novim diplomantom višješolskegaštudija.Višja strokovna šola MurskaSobota, ki deluje pod okriljemEkonomske šole, praznuje v temletu deseto obletnico delovanja.Prve študente so leta 2000 sprejeliv program za komercialista,pred petimi leti pa so paleto izobraževalnihprogramov dopolniliter dodali še študij za računovodjein poslovne sekretarje, že tretjeleto pa izvajajo tudi prenovljenvišješolski študijski program zaekonomiste. Kot je na slovesnostidejal direktor Ekonomske šolein ravnatelj Višje strokovne šolemag. Beno Klemenčič, ponujaprenovljeni program študentompestro izbiro, saj se lahko usmerijov komercialo, računovodstvo,turizem ali podjetništvo.»Veseli smo, da se je slovesnostiudeležilo toliko gostov, predvsemgospodarstvenikov, pri katerihnaši študentje tudi delajo in takouresničujejo kompetence, ki jihpridobivajo v naši instituciji,« jedejal mag. Klemenčič.Doslej je na Višji strokovni šolidiplomiralo 400 komercialistov,60 računovodij, 15 jih je končalošolanje v programu za poslovnegasekretarja in 26 v prenovljenemprogramu za ekonomista. Skupajje študij torej zaključil 501 diplomant,ob deseti obletnici paso slovesno predali diplome 88novim diplomatom ter obenemizbrali tudi najuspešnejše diplomanterednega in izrednegaizobraževanja.Najuspešnejša diplomantka rednegaštudijskega programa zaekonomista je postala KlaudijaFerencek, ki se je ob tej priložnostizahvalila vsem predavateljem,profesorjem, svojemu fantuin staršem. Klaudija Ferencek boz izobraževanjem na omenjenišoli seveda nadaljevala. »Ne bimi uspelo, če ne bi imela takšnepodpore ter če predavatelji inprofesorji ne bi tako dobro prenašaliznanja. Presrečna sem, dasem končala študij!«Najuspešnejša diplomantka izrednegaštudijskega programa zaekonomiste pa je postala VidaModlic, ki priznanja ni pričakovala,je pa presrečna, da ji je vživljenju uspelo diplomirati in stem doseči enega življenjskih ciljev.»Šola ima dušo, in ta duša soljudje, ki so nas učili ter usmerjali.Brez njih nam ne bi uspelo.«Priznanje za dobro in uspešnodelo je s sabo prinesel županmestne občine Anton Štihec, kije čestital vsem diplomantom intudi profesorskemu zboru.Slovesnosti se je udeležila ZdenkaSteblovnik Župan, predsednicaSkupnosti višjih strokovnih šolSlovenije, ki je reprezentativnozdruženje višjega strokovnegašolstva Slovenije. Izpostavila je,da je omenjena šola veliko prispevalak razvoju višjega strokovnegašolstva v Sloveniji.Trenutno se na šoli izobražuje410 izrednih in rednih študentov,povečuje se tudi vpis izrednihštudentov, letos jih je v prviletnik vpisanih 63. Višja strokovnašola Murska Sobota pa imazastavljene smele načrte tudi zaprihodnost. Izdelan imajo elaboratza pridobitev višješolskegaprograma informatika in organizatorsocialne mreže, prizadevalipa si bodo pridobiti tudi kakšenvisokošolski program.11 december 2010 |

AKTUALNONa festivalu računalništva in sodobnih komunikacijso šli med oblakeŠpela HorvatDvodnevni festival, ki ga je že četrtoleto gostila Murska Sobota inga je lani obiskalo več kot 2000obiskovalcev, je tudi letos ponudilširoko paleto izobraževanj, predavanjin okroglih miz. Udeležili so sega predstavniki nekaterih največjihIKT-podjetij, kot so IBM, Microsoft,Virtu in Oracle.Na otvoritvi osrednjega informacijsko-komunikacijskegadogodka v državi, ki je letospotekal 11. in 12. novembra,je murskosoboški župan AntonŠtihec izrazil zadovoljstvo, dalahko Murska Sobota gosti takšenfestival, ki odraža predvsemsodobnost in prihodnost:»Težko je slediti napredku, če onjem ne razpravljamo. Festival jezato priložnost, da se z njim seznanimo.Na ta način v MurskoSoboto pridejo tudi eminentnigostje, po drugi strani pa lahkoostali Sloveniji pokažemo svojelastno znanje.« Ob otvoritvenislovesnosti že četrtega festivalaFRiSK je spregovoril tudi vodjaorganizacijskega odbora TadejKirinčič: »Računalniki, telefoniin druge mobilne naprave postajajovedno manjši. Na ta načinimamo skorajda vsi možnost postatidržavljanski novinarji. Pravtako se podatki selijo v oblake. Oobeh temah, ki sta tesno povezani,bomo govorili na letošnjemfestivalu.«»Festival je namenjen praktičnovsem, saj pokriva dejavnosti zanajmlajše in tiste starejše, ki informacijsko-komunikacijsketehnologijeuporabljajo kot dostopdo informacij, ciljno občinstvopa so tisti, ki na veliko požirajonovo tehnologijo, to so predvsem'geeki', srednješolci in študenti,«je povedal član organizacijskegaodbora Renato Lukač, ki se mufestival zdi pomemben zaradiprinašanja najnovejših IKTtrendovv domače okolje.Prvi festivalski dan je bil posvečeneni najbolj vročih tem na področjuinformacijsko-komunikacijskihtehnologij, tj. računalništvuv oblakih. V sklopu predavanjso se predstavili priznani slovenskipredavatelji in predstavnikipodjetij, ki razvijajo svoje rešitveza delo v oblakih ali pa jihzgolj implementirajo, sledila jeokrogla miza »Računalništvo voblaku – zidanje gradov v oblakihali prihodnost informatike«,ki jo je vodil Zvone Štor. V popoldanskihurah so na Forumuinformacijsko-komunikacijskihtehnologij podjetja s področjaIKT predstavila svoje izdelke,storitve in rešitve. »Glavni namendogodka je na enem mestuzbrati podjetja in posameznikez različnih področij IKT, da biizmenjali izkušnje, navezali inpoglobili poslovne stike ter nenazadnjetudi zaradi prijetnega druženja,«so povedali prireditelji.Petkovo dogajanje se je pričelos predavanjem »Gremo se spletnonovinarstvo«, ki ga je vodilMatej Ficko, sociolog, novinarFickopisa in dolgoletni urednikSobotainfo.com. Kot je povedalFicko, je bilo predavanje namenjenovsem, ki jih zanimajonovinarstvo, mediji in nove tehnologije,ter tudi vsem tistim,ki jim ni vseeno, kakšne noviceprebirajo vsak dan. Slediloje predavanje Tadeja Kirinčiča,soustanovitelja Sobotainfo.com,o razvoju tega najbolj branegaregionalnega spletnega portala vSloveniji. Predavanje z naslovom»Model konvergence televizije insvetovnega spleta v slovenskemokolju« je vodil Uroš Maučec,pri čemer je izpostavil predvsemspremenjene načine dela in medijskegaporočanja, ki zahtevajouvedbo novih oz. sprememboobstoječih delovnih procesov.Največ pozornosti je pritegnilaokrogla miza »Vpliv digitalnerevolucije na kakovost novinarstva«,na kateri so sodelovaliBojan Požar (Požareport), BorutGodec (Finance), Suzana FišerŽilič (Inštitut za medijske komunikacijeFERI), Matej Ficko(Sobotainfo.com), kot moderatorpa je nastopil Jernej Sobočan.Udeleženci so se osredotočilipredvsem na težavo zagotavljanjakakovosti ob vse hitrejšem tempuspletnega novinarstva. Nevarnostspleta sta v predavanju srednješolcemter njihovim staršem inučiteljem predstavila DomenBožeglav in Benjamin Lesjak izmreže ARNES in programa Safe.si. Sledilo je predavanje MatejaBreznika iz centra SI-CERT, ki jepredstavil nekatere najpogostejšenapake, ki jih delajo razvijalcispletnih aplikacij. Vrhunec dvodnevnegafestivala je predstavljalosnemanje Intervjuja 2.0 v živoz Bojanom Požarom.| december 201012

Klub prekmurskih študentovv študijsko leto zakorakal s polno paroAKTUALNOTadej KirinčičNovo šolsko in študijsko leto pomenitatudi začetek aktivnosti Klubaprekmurskih študentov, eneganajstarejših študentskih klubov vSloveniji. Ta je v preteklih letih občutnopovečal svoj obseg dela terštevilo projektov.Izvedene projekte, seveda pa tudinačrte za prihodnost, so predstavilina občnem zboru, ki je v začetkudecembra potekal v MurskiSoboti. V minulem študijskemletu so v Klubu prekmurskihštudentov izvedli čez štiridesetprojektov, med katerimi jih jeprecej rednih in tradicionalnih.Med take sodi tradicionalni zabaviPrekmurska gibanica, ki jev letošnjem študijskem letu bila14. decembra, kar je nekolikoprej kot običajno. Nekoliko jezamaknjen termin Bujte repe, skatero bodo počakali do koncafebruarskega izpitnega obdobja.Uspešno so v Murski Soboti izvedliše Brucovanje, ki ravno takopostaja tradicionalna klubskaprireditev.Klub prekmurskih študentovpa ni aktiven samo na področjuzabav, temveč tudi na mnogihdrugih področjih. Tako je študentomtudi letos na voljo edennajbolj priljubljenih načinovprevoza na študij v Ljubljano,KPŠ-jev Unibus. Trenutno zaprevoz študentov v Ljubljanovsako nedeljo skrbijo kar trijeavtobusi, kmalu pa bodo najverjetnejesubvencioniran prevoz izMurske Sobote omogočili tudištudentom, ki študirajo v Kopruoziroma na Primorskem. Takihštudentov, ki bi jih tovrstna oblikaprevoza na Primorsko zanimala,je trenutno že 43, kar potrjujeupravičenost razširitve projekta.V klubu razmišljajo tudi o uvedbilinije, ki bi vozila iz Monoštra.Med zelo uspešne projekte štejejoše krvodajalsko akcijo, ki so joletos v murskosoboški bolnišnicipripravili že peto leto zapored,letos pa se je je udeležilo rekordnoštevilo krvodajalcev. Teh jebilo kar 85, študentom pa sose pri darovanju krvi pridružilitudi dijaki in ostali prostovoljci.Nadaljevali bodo s projektom»Mamice – študentke«, s katerimželijo mladim študentskim družinamolajšati prihod naraščaja.Do sedaj so finančno pomoč nameniliže devetnajstim mamicamštudentkam.Zaradi precej povečanega obsegadela si v klubu želijo tudikadrovskih okrepitev. Zato vseštudente in dijake, ki imajo željopo delu pri projektih Kluba prekmurskihštudentov, ali pa imajo vmislih kakšen nov projekt, vabijok sodelovanju. Za več informacijobiščite njihovo spletno stranwww.kps.si, kjer lahko najdetetudi kontaktne informacije.Dobrodelni akciji slovenskih čebelarjevse je pridružil tudi župan Anton ŠtihecSabina GutaljŽupan Anton Štihec se je tudi letos pridružil medenemu zajtrkuz otroki, akciji, ki jo že četrto leto zapored organiziraČebelarska zveza Slovenije. Tokrat je obiskal vrtec Urška naPrešernovi ulici, kjer sta otroke o koristih medu v vsakdanjiprehrani seznanila novi predsednik Čebelarskega društvaMurska Sobota Franc Hauko in čebelarka Marija Sapač, ki staotrokom na slikovit način predstavila, kako nastane med. Poskupnem zajtrku so otroci z županom tudi poklepetali in muizročili risbico z motivom čebelic.Pri Čebelarski zvezi Slovenije s sloganom »En dan med slovenskihčebelarjev za zajtrk v naših vrtcih« otrokom v vrtcihpodarijo slovenski med, saj se osveščenost o zdravem načinuživljenja začne že v otroštvu. Z akcijo želijo med približatiotrokom in jih poučiti o skrbi za zdravo prehranjevanje, istočasnopa želijo obenem o koristih medu v vsakdanji prehraniseznaniti tudi starše. Ob tem želijo pri otrocih in staršihpoudariti skrb za čebelo in okolje. Tako so vsi otroci prejelizgibanko, ki v sliki za otroke in v besedi za starše poučuje opomenu čebele za okolje in o uporabnosti čebeljih pridelkov.Zgibanko so razdelili tudi vsem otrokom v osnovnih šolah.Tudi letos je bila izobraževalna akcija »En dan med slovenskihčebelarjev za zajtrk v naših vrtcih« v vrtcih in šolah nadvsepozitivno sprejeta.13 december 2010 |

AKTUALNOSlavnostna obeležitev20-letnice Lions kluba Murska SobotaŠpela HorvatČlani in povabljeni so konec novembrapočastili 20-letnico delovanjaLions kluba Murska Sobota, ki jeeden 45 klubov v Sloveniji, ki se povezujejov mednarodno organizacijoLions Clubs International.Obeležitve 20-letnice delovanjaLions kluba Murska Sobota, kije potekala 20. novembra v prostorihhotela Diana, se je udeležiloveč kot 130 povabljenih.Na osrednjem delu dogodka sozbrane nagovorili Jože Magdič,Anton Camplin, AndrejGerenčer, Franc Stanjko, JožefKavaš in Vlado Sagadin, ustanovničlani kluba. Z zbranimiso delili misli o začetkih lionizmapri nas, hkrati pa klubuzaželeli veliko uspeha tudi vprihodnje.»Lions klub je realnost. V tosem bil prepričan tudi prejdvajsetimi leti. Osnovna predstavazačetka našega klubaje bila 'Libertas' Slovenije.Gotovo smo bili eno najjasnejšihcivilnih društev, ki sose trudila za samostojno insvobodno Slovenijo,« je povedalJože Magdič, medtem koje Jože Kavaš izpostavil humanitarnostkluba v času vojne:»Ko je izbruhnila vojna, smo vsodelovanju z Župnijsko karitasBeltinci zbirali in pošiljali naHrvaško in v Bosno pomoč voblekah, denarju, hrani, zdravilihter pomagali beguncemv Pomurju.« Kavaš je povedalše, da jim je takrat v veliko pomočbil lions klub iz avstrijskeRadgone.Na prireditvi so podelili priznanjaustanovnim članom,ki so še vedno aktivni v klubu,to so Anton Camplin,Andrej Gerenčer, Jože Kavaš,Jože Magdič in Franc Stajnko.Posebno priznanje za dobrodelnoststa prejela Stanko Polaničin Jože Toplak, priznanja zadobro izvedene akcije in delona področjih, ki so prispevalak razvoju humanitarnostiv okolju, pa so prejeli AlojzRežonja, Leon Novak, ErnestEbenšpanger, Rajko Stupar,Cvetka Sreš in Tatjana Buzeti,medtem ko je osebno priznanjeza delo na razpoznavnosti Lionskluba Murska Sobota v okoljuin na odnosih z mediji prejelaIrma Benko.Dogodek je bil tudi priložnostza sprejem novih članov, v Leoklub so bile sprejete MonikaSobočan, Vida Žnidarič inJasmina Opec, v Lions klub paDejan Fujs, Ignac Rajh, UrškaVouri in Robert Žižek.Obeležitev 20-letnice delovanjakluba je povezovala UrškaHorvat Ritlop, za glasbeni repertoarpa je poskrbel RomanSarjaš z ekipo. Dogodka so semed drugim udeležili tudi guvernerdistrikta Tone Horvatič,minister za kmetijstvo in članLions kluba Murska SobotaDejan Židan s soprogo Tatjano,predsednica Lions klubaLendava Marija Unger, predsednikLions kluba LjutomerBoris Sunko, predsednik Rotarykluba Martjanci Iztok Zrinski,številni bivši guvernerji distriktain člani kabineta distrikta terpredstavniki botrskega kluba izBad Radkersburga in Lions klubaPeč z Madžarskega.| december 201014

25 let poslanstvaDruštva vinogradnikov GoričkoAKTUALNOGeza GrabarDruštvo so ustanovili tudi v želji, dadokažejo, da je bilo vinogradništvona Goričkem in tudi v Prekmurju celostoletje v neenakopravnem položajuz drugimi vinorodnimi območji.Društvo vinogradnikov Goričko nisamo najstarejše, pač pa z več kot200 člani tudi najštevilčnejše tovrstnodruštvo v Prekmurju.V tem (prekmurskem) vinorodnemokolišu, ki so si ga tukajšnjivinogradniki težko izborili,namreč danes deluje kar trinajsttovrstnih društev z več kot tisoččlani. Po uradnih podatkih obdelujejookrog 600 hektarov vinogradov.Slaba polovica površinodpade na podokoliš Goričko.Ernest Novak, pobudnik za ustanovitevtakrat DV Prekmurskihgoric Goričko in vse od začetkanjegov predsednik, natančno postrežez vrsto dejstev, ki govorijoo tem, da je društvo v četrt stoletjaodigralo neprecenljivo vlogona področju strokovnega izobraževanjain praktičnega usposabljanjačlanov, prepoznavnostigoričkih vin, dviga kakovosti,razvoja dejavnosti, družabnih intekmovalnih prireditev itn.Društvo s sedežem na KGZMurska Sobota je v 25 letih izpeljalo140 strokovnih predavanj,77 praktičnih prikazov, tečaj zakletarja je opravilo 230 njihovihčlanov.Za večjo prepoznavnost goričkihvin so odmevne tudi številnepromocijske aktivnosti. Odličnožlahtno kapljico so začeli ponujatipod sloganom »Gorička vina,nova doživetja«, od leta 2001 pajih tržijo pod krovno blagovnoznamko kmečkih dobrot »Dišipo Prekmurju«. Z namenom večjeoskrbe gostinskih lokalov vregiji z domačim vinom in točenjavina za brizganec so leta 2008začeli tudi s projektom »Tü točimoprekmurski špricer«.Na jubileju je v murskosoboškiDiani, ki je že od nekdaj njihovozbirališče za številne prireditve,zapel društveni moški pevskizbor, ki pod vodilom »Vino jesonce v kozarcu, pesem pa soncev srcu« deluje že 15 let, večer paje z aforizmi, tudi o vinu, popestrilRudi Ringbauer.Častna priznanja ob srebrnemjubileju so prejeli Jože Ošlaj inJože Malačič (oba iz MurskeSobote), Jože Novak (Krog) inJožef Slaviček (Šalovci), spominskapriznanja pa vinotoča Miranain Marije Erniša ter Janija Erniša(oba Suhi Vrh), Stanka Dešnik(KP Goričko), Jožef Poredoš inLudvik Novak (župana), DVKobilje in Silva Eöry (novinarka).Dobitnikom priznanj družbodela že sedma prekmurskavinska kraljica Valentina Houbar.Pomurci v pričakovanju naprave za milijon evrovKarlo VrataričV murskosoboški bolnišnici potekajo priprave na vzpostavitevnaprave za magnetno resonanco po načrtu. Že v kratkem bodoizvedli montažo, prve preiskave pa načrtujejo že po novem letu.Prostor za montažo, ki je razlog, da obljubljene magnetneresonance v bolnišnici še ni, bi moral biti pripravljen prav vteh dneh. Več kot milijon evrov vredno napravo naj bi že takojpo novem letu tudi prvič uporabili.V bolnišnici predvidevajo, da bo zaradi velikih potreb popregledih s to sodobno napravo, za katero je bolnišnica zbiralasredstva tudi avgusta na humanitarnem koncertu na rakičanskemletališču, kmalu nastala čakalna vrsta. »Nimamonatančnega števila, saj nimamo čakalnih knjig. Šele z začetkomrutinskih preiskav bomo vpeljali naročanje s čakalnimiknjigami,« pravi predstojnica rentgenološkega oddelka MarijaŠantl Letonja.Na magnetni resonanci je možna cela vrsta različnih preiskav,ki trajajo različno dolgo, zato po mnenju Šantl Letonjeve nimožno predvideti, koliko preiskav bi lahko opravili na dan.»Posamezna preiskava z magnetno resonanco je odvisna odpodročja, ki ga pregledujemo, ter od bolezenskih sprememb,ki jih hočemo s preiskavo prikazati. Tako so protokoli za različnebolezenske procese, ki imajo različno časovno trajanje,različni in odvisni od aplikacije intravenskega kadolinijevegakontrastnega sredstva ter sekvenc. Bistveno pa je, da bo deloorganizirano tako, da bo odvisno od čakajočih bolnikov. Čebo potrebno, bomo delali tudi v več izmenah,« pravi ŠantlLetonjeva.15 december 2010 |

AKTUALNOPriprava novih standardov ravnanja z odpadkiv Mestni občini Murska SobotaBarbara FlisarV Mestni občini Murska Sobotas sodelovanjem Javnega podjetjaKomunala, d. o. o., in podjetjaSaubermacher & Komunala MurskaSobota, d. o. o., intenzivno pripravljamonove standarde ravnanja zodpadki, ki jih želimo vpeljati z novimOdlokom o načinu opravljanjagospodarske javne službe zbiranjain prevoza komunalnih odpadkovna območju Mestne občine MurskaSobota.1. julija 2010 smo v mestni občinina podlagi sklepa mestnegasveta z dne 3. junija 2010pristopili k izvedbi poskusnegapilotnega projekta zbiranja odpadnihembalažnih materialovpo sistemu t. i. rumene vrečeza obdobje štirih mesecev oz.do sprejetja novega standarda.Vsako gospodinjstvo je takojunija letos prejelo navodila zazbiranje odpadne embalaže, urnikodvoza in dvanajst rumenihvreč, ki zadostujejo za šest mesecevuporabe, torej do koncadecembra letos.Namen projekta je zmanjšati količinepreostankov mešanih komunalnihodpadkov na odlagališčuin povečati izvorno ločevanjeodpadkov ter ločevanje približatiuporabnikom. Ločeno zbraniodpadki, kot so odpadna embalaža,biološki odpadki, steklo inpapir, se za razliko od mešanihodpadkov (ki jih zbiramo v črneoz. sive zabojnike) ne odlagajona odlagališču, zato so stroškinižji oz. računi za ravnanje zodpadki manjši. Z ločenim zbiranjemodpadne embalaže smouspeli nekoliko zmanjšati količinoodpadkov na zbirnih mestihoz. ekoloških otokih, zato so tičistejši in manj obremenjeni, karpriča, da je projekt dobro zastavljenin da daje dobre rezultate.Praksa kaže, da se ob doslednemločevanju odpadkov količinamešanih komunalnih odpadkovzmanjša za polovico, kar so lahkougotovili tudi vsi tisti občani, kiso pridno in v skladu z navodililočevali odpadno embalažo v rumenevreče. Zato je pomembno,da vsako gospodinjstvo razmisli,kakšen zabojnik dejansko potrebuje,saj je od tega odvisen strošekodlaganja ter tudi prevozamešanih komunalnih odpadkov.Zato želimo, da bi se projekt nadaljevalin postal nov standardravnanja z odpadki. To nam nalagatudi zakonodaja, saj je s 1.novembrom 2010 začela veljatiUredba o okoljski dajatvi zaonesnaževanje okolja zaradi odlaganjaodpadkov na odlagališčih(Ur. l. RS št. 70/2010 z dne 4. 9.2010), ki uvaja nov način obračunavanjain plačevanja okoljskedajatve za odpadke, odložene naodlagališčih. Uredba pravi, da jenujno vzpostaviti sistem, ki bona območju posamezne občineomogočal zbiranje in dostavoodpadkov ločeno po strukturiodpadkov, kar bo osnova za izračundeleža okoljske dajatve, kijo vsi uporabniki plačujemo zaodložene odpadke.Z uvedbo novega standarda ravnanjaz odpadki želimo reorganiziratizbiranje mešanih komunalnihodpadkov s pogostostjoodvoza in določitvijo prostorninezabojnikov za mešane komunalneodpadke (ponuditi 80-, 120-,240- in 1100-litrske zabojnike),preurediti obstoječi zbirni centerin urediti problematiko na zbirnihmestih oz. ekoloških otokihz reorganizacijo postavitve ekološkihotokov in zabojnikov nanjih ter jih enotno opremiti.Kot nov standard ravnanja z odpadkibo tudi obvezno ločenoravnanje bioloških odpadkov zavsako gospodinjstvo, kot namnalaga nova zakonodaja. Uredbao ravnanju z biološko razgradljivimikuhinjskimi odpadki inzelenim vrtnim odpadom (Ur.l. RS št. 39/2010 z dne 17. 5.2010) namreč obvezuje vsa gospodinjstva,da najpozneje do30. junija 2011 ločeno zbirajobiološko razgradljive kuhinjskeodpadke in zeleni vrtni odpadv za to namenjenem posebnemzabojniku (rjavi zabojnik) ali vhišnem kompostniku.Vsi ti omenjeni novi standardiso vključeni v predlog novegaOdloka o načinu opravljanjagospodarske javne službe zbiranjain prevoza komunalnihodpadkov na območju Mestneobčine Murska Sobota, ki bo vkratkem obravnavan na seji mestnegasveta.V želji, da bi vas, občanke in občane,vključili v pripravo novihstandardov na področju ravnanjaz odpadki, smo za vas pripraviliobvestilo o ravnanju z odpadki,s katerim vas na kratko obveščamoo novostih na tem področjuin uvajanju novih standardov.Ob obvestilu je pripravljen tudivprašalnik o zadovoljstvu občanovglede ravnanja z odpadki, skaterim želimo zbrati dragocenepovratne informacije s straniobčanov o uspešnosti in zadovoljstvuizvedbe rumene vreče,poznavanju ravnanja in odlaganjamešanih komunalnih odpadkovin uporabi ter zadovoljstvuz ekološkimi otoki in zbirnimcentrom v Mestni občini MurskaSobota. V skladu z novo veljavnozakonodajo o obveznem ločenemzbiranju bioloških odpadkov vvsakem gospodinjstvu je podjetjeSaubermacher & KomunalaMurska Sobota, d. o. o., pripraviloizjavo, kjer se izjavite o uporabizabojnika za biološke odpadkeali uporabi kompostnika.Ker le z vašo pomočjo lahko zadovoljimoželjam in pričakovanjemobčanov, vas naprošamo,da nam izpolnjen vprašalnik inizjavo čim prej vrnete na način,kot je opisan v obvestilu, ki stega prejeli.Za sodelovanje se vam zahvaljujemoin vas vabimo, da nas tudiv prihodnje obveščate o morebitnihnepravilnostih, ki se dogajajona terenu, ter nam sporočitesvoje predloge za ureditev inrešitve morebitne problematikev zvezi z ravnanjem z odpadki.Le vsi skupaj lahko poskrbimo,da bomo živeli v čistem in življenjavrednem okolju!| december 201016

Evropski teden zmanjševanja odpadkovv Pomurju za srednješolceAKTUALNOAnita GaberNa Ekonomski šoli Murska Sobotaso dijaki treh srednjih šol v petihmešanih skupinah ugotavljali, kakozmanjšati količino odpadkov. Od 20.do 28. novembra je v Sloveniji prvičpotekal evropski teden zmanjševanjaodpadkov. Namen evropskegatedna zmanjševanja odpadkov, ki semu je letos pridružila tudi Slovenija,je ozaveščanje o zmanjševanju odpadkovin sodelovanje pri zmanjšanjukoličine odpadkov po vsejEvropi. Letos je v Sloveniji svojeakcije prijavilo dvajset organizatorjev,aktivnosti pa so potekale tudi naEkonomski šoli Murska Sobota, kjerje potekala delavnica z naslovom»Zmanjševanje odpadkov ni enakoločevanju odpadkov«. Aktivnosti je zapomurske srednješolce organiziralPomurski ekološki center v sodelovanjus podjetjem Saubermacher& Komunala.Direktor podjetja Saubermacher& Komunala Drago Dervarič jepovedal, da je zmanjševanje količineodpadkov glavna prioritetaEvropske unije in tudi Slovenije.»Govorimo o tem, kako spremenitivedenjske navade državljanov,da bodo ustvarjali manjodpadkov, kako vplivati na proizvodnjo,da bo proizvajala manjodpadkov, in kako vplivati na trgovce,da bodo dajali na trgovskepolice izdelke z manj embalaže.«Na delavnicah so sodelovali dijakiGimnazije Franca MiklošičaLjutomer, Gimnazije MurskaSobota in Ekonomske šoleMurska Sobota. Organizatorjiso se odločili, da bodo tokratpripravili delavnice, na katerihso dijaki ugotavljali in predlagalirešitve, kako zmanjšati količinoodpadkov, vse zbrane in zapisanepredloge za preprečevanjenastajanja in zmanjševanje odpadkovpa so nato posredovalivsem pomurskih osnovnošolcemin srednješolcem.Dijaki treh srednjih šol so bilirazdeljeni v pet mešanih skupin.V prvi skupini, ki so jo sestavljaliTina Horvat, Jernej Šadl,Uroš Gašpar ter Sara Papič, sougotavljali, kako zmanjšati količinoodpadkov. Med rešitvami sopredlagali, da bi za branje knjig,revij in časopisov uporabljalibralnike, v šolo pa bi namestoučbenikov in delovnih zvezkovnosili le prenosne računalnike.Mihael Pojbič, Tina Hozjan, JureŠkof in Katja Weingler so se vdrugi skupini ukvarjali s problematikoboljše proizvodnje in izpostavilivečjo uporabo ekološkein doma pridelane hrane. Boljšapotrošnja je bil tematski skloptretje skupine, ki so jo sestavljaliAnja Heric, Mendi Kočiš,Tina Sraka in Alen Bačič. Tudiv tej skupini je bil izpostavljenpomen domače proizvodnje.Četrta skupina srednješolcev jerazpravljala o daljši življenjskidobi proizvodov. Katja Pucko,Timotej Jagodič, Petra Cesarecin Evelina Olaj so dali na znanje,da je danes nakup novegaizdelka cenejši kot popravilo, vpeti skupini pa so dijaki govorilio problemu prevelike količineodvrženih odpadkov. V skupiniso sodelovali Jasmina Železen,Sonja Neger, Tilen Sapač, inMatej Vohar.Skupna rešitev vseh petih skupindijakov je bila, da lahkovsako posamezno gospodinjstvozmanjša količino odpadkov spovsem preprostimi ukrepi, npr.pri nakupu pazimo na rok uporabe,izbiramo izdelke za večkratnouporabo ali z dolgo življenjskodobo, brez nepotrebne ali s povratnoembalažo, ne kupujemovsakič novih modelov, ampakpremislimo o uporabni vrednostiizdelkov, ki jih že imamo doma.Direktor Pomurskega ekološkegacentra Milan Bogataj je izrazil zadovoljstvoob tako aktivnem sodelovanjudijakov. »Do sedaj smose osredotočali zgolj na ločevanjeodpadkov, treba pa je premisliti,kako zmanjšati količino odpadkov,kako ukrepati, da odpadeksploh ne nastane. Upam, da bota teden zmanjševanja odpadkovzaživel tudi v naslednjih letih.«Recikliranje za nasmehe otrokŠpela HorvatKlub prekmurskih študentov se je pridružil zbiranju odpadnihkartuš, s katerim pomagajo društvu Rdeči noski.Klub prekmurskih študentov se je priključil projektu»Recikliranje za nasmeh«, v katerem z zbiranjem odpadnihkartuš in tonerjev pomagajo društvu Rdeči noski. Kartuše intonerje tiskalnikov, kopirnih strojev in faksov, ki jih uporabljamovsak dan, lahko sedaj namesto v smetnjak oddate Rdečimnoskom, ki v zameno za vsako prazno kartušo prejmejo evro.Kartuše nato pošljejo podjetju, ki je specializirano za recikliranjein proizvodnjo tonerjev in kartuš. Škatle za oddajoodpadnih kartuš so postavljene na treh lokacijah, in sicer predpisarno Kluba prekmurskih študentov, v MIKK-ovi kavarni inna Pomurskem mladinskem servisu, vedno v času uradnih ur.Rdeči noski so humanitarna in nepridobitna organizacija, vokviru katere klovni zdravniki obiskujejo bolne in jim s humorjem,ki ga premorejo le klovni, v tragično realnost boleznivnašajo upanje in pozitivno energijo. Predvsem pa so njihovihobiskov veseli bolni otroci.17 december 2010 |

AKTUALNOV spomin na žrtve prometnih nesrečso zagorele tudi svečke na Trgu kultureŠpela HorvatOb svetovnem dnevu spomina nažrtve prometnih nesreč, ki po vsemsvetu poteka tretjo nedeljo v novembru,je obeležitev potekala tudiv Murski Soboti.Avto moto društvo Štefan Kovač,Svet za preventivno in vzgojo vcestnem prometu MOMS, Zvezazdruženj šoferjev in avtomehanikovter murskosoboška policijskauprava so se pridružili obeležitvisvetovnega dneva spomina nažrtve v prometnih nesrečah, kiga v Sloveniji obeležujemo odleta 2007.Z različnimi aktivnostmi in prižiganjemsvečk po številnih krajihin domovih v Sloveniji želijoopozoriti na številne poškodovanein umrle v prometnih nesrečahter na vse posameznike indružine, ki jih je prometna nesrečazaznamovala za vse življenje.Aktivnosti v letošnjem letu sopotekale pod sloganom »Dobreželje uresničujmo z dejanji«.Leta 2007 je Svetovna zdravstvenaorganizacija (WHO) imenovalatretjo nedeljo v novembruza svetovni dan spomina na žrtveprometnih nesreč. Vrsta nevladnihorganizacij, ki združujejožrtve prometnih nesreč, že večlet zapored po številnih državahsveta organizira aktivnosti, ki sojih podprle tako vladne kot nevladneorganizacije. Namen obeležitvesvetovnega dneva spominana žrtve prometnih nesreč jepoudariti velik pomen varnosti vprometu in posledice, do katerihlahko pride v primeru nepazljivegaravnanja v prometu.Srečko Šteiner iz PU MurskaSobota je spregovoril o vse večjiprometni varnosti, število smrtnihžrtev v zadnjih treh letih pase je na pomurskih cestah zmanjšaloza tri četrtine. V letu 2007 jebilo v Pomurju 28 smrtnih žrtev,v letu 2008 jih je bilo 16, lanišest, medtem ko so v letošnjemletu do danes zabeležili sedemžrtev prometnih nesreč.NOVOLETNI PLESV HOTELU DIANA01.01.2011 od 19.00 ure naprejVabimo Vas, da praznujeteSILVESTRSKI VEČER skupaj z namiSilvestrovanje vključujeSvečana SILVESTRSKA VEČERJA v oblikibogatega hladno-toplega samopostrežnega bifejaVabimo Vas, naNOVOLETNI PLESs Tanjo ŽagarNovoletni ples vključujeAPERITIV ob prihoduSvečana NOVOLETNA VEČERJA – postrežena- s petimi hodi izbranih jediGLASBA s plesom – pevka TANJA ŽAGARs skupino KARMEN AVANTURA| december 201018

Otroci za varnostv prometuAKTUALNOAnita GaberZavod za zdravstveno varstvoMurska Sobota je skupaj z murskosoboškopolicijsko postajo,Pomurskim društvom za boj protiraku ter pomurskimi osnovnimi šolamiin vrtci v novembru končal žeosmo preventivno akcijo »Otroci zavarnost v prometu«.V letošnji akciji je sodelovalo31 pomurskih osnovnih šolin 29 vrtcev. Akcija je namrečnamenjena mlajšim otrokomv osnovnih šolah in starejšimotrokom v vrtcih, je povedalavodja akcije Anica Fujs iz murskosoboškegazavoda za zdravstvenovarstvo. »Osnovni namenakcije 'Otroci za varnostv prometu' je, da se poučijo onevarnostih alkohola v prometu,«dodaja Fujsova.Dober mesec so se otroci všolah in vrtcih pogovarjali onevarnostih, ki jih lahko povzročijoalkoholizirani vozniki,nastali pa so tudi obrisi njihovihdlani, na katerih so zapisanapoučna sporočila. Skupnoso na zavodu prejeli več kot1850 izrezanih dlani. Ob martinovem,11. novembra 2010,pa so učenci Osnovne šole IIiz Murske Sobote s policistizloženke in izrezane dlani voznikomtudi razdelili.Osnovno vodilo vseh aktivnostiznotraj te akcije je predvsemv tem, da na prisotnost alkoholaza krmilom opozarjajonajmlajši. »Srečno vožnjo, brezalkohola,« je bilo moč slišati,ko so otroci voznikom delilizloženke in porisane dlani.S takšnimi aktivnostmi v preventivniakciji so zadovoljnitudi policisti. Tomaž Trajbarič,vodja policijskega okolišaMurska Sobota, je povedal, daso v istem obdobju lanskegaleta policisti skupno obravnavalislabih dvajset odstotkovalkoholiziranih povzročiteljevnesreč, letos se je ta številkaznižala na dobrih dvanajstodstotkov.Vzroki nesreč, ki se zgodijo nanaših cestah, so različni, največkratdo nesreče pride zaradineupoštevanja prednosti, takojzatem sledi neprilagojena hitrost.Manj je tudi poškodovanihv prometnih nesrečah,vsako tretjo prometno nesrečos smrtnim izidom pa še vednopovzroči vinjen voznik.Prvošolci na OŠ II prejeli odsevne brezrokavnikePodjetje Sava Tires je v okviru projekta »Za varnost otrok«podelilo odsevne brezrokavnike 55 prvošolcem OŠ II MurskaSobota. Z mednarodnim projektom so opozorili na izpostavljenostotrok v cestnem prometu in pomen ustreznega izobraževanjao varnosti na cesti.Na slovenskih cestah je preveč prometnih nesreč, v katerih soudeleženi tudi otroci. Nevarnost je še toliko večja ob prihoduzime, ko so dnevi krajši, s tem pa so najmlajši še manj opaznina poti v šolo ali domov.Srečanju se je pridružila tudi televizijska in radijska voditeljicaSaša Einsiedler, ki redno podpira in sodeluje pri tovrstnihprojektih. Za malčke je pripravila krajši zabavni program,hkrati pa s predstavniki podjetja Save Tires otroke opomnila,da so odsevni brezrokavniki ključni element zagotavljanjavarnosti. Za popestritev druženja so poskrbeli tudi otroci, kiso skupaj s pomočnico ravnateljice in učiteljicami pozdraviliobisk podjetja in pripravili krajši nastop.19 december 2010 |

Modernizacijapokojninskega sistemaAKTUALNOBrigita BavčarMinulo sredo zvečer je v grajskidvorani minister za delo, družino insocialne zadeve s podsekretarjemter svetovalcem iz vladnega Uradaza komuniciranje opravil predstavitevin obravnavo modernizacije pokojninskegasistema v Sloveniji. Kotministra z najtežjim resorjem je dr.Ivana Svetlika uvodoma napovedalin pozdravil župan mestne občineAnton Štihec.»Ne dogaja se drama, ampak želimoslovenski pokojninski sistemsamo prilagoditi, da bi lahkonudili varno starost vsem,«je prisotnimdejal minister Svetlik innavedel tri poglavitne cilje predlaganegapokojninskega sistema.Prvi je zagotoviti redna izplačilapokojnin sedanjim upokojencemin delavcem, ki se bodo upokojevaliv naslednjih desetletjih.Drugi je zaustaviti zniževanjezačetnih pokojnin glede na plačeter zagotoviti povečevanje njihoverealne vrednosti glede na življenjskestroške, s čimer bi sedanjimin prihodnjim generacijam omogočilidostojne pokojnine, ki jimbodo zagotovile varno starost.Tretji cilj je povečati pravičnostpokojninskega sistema s poudarkomna prispevkih posameznikovv pokojninsko blagajno, naenakomerni obremenitvi mlade,srednje in starejše generacije, napoložaju delavcev, ki so začeli delativ zgodnji mladosti in delajo vtežkih delovnih razmerah, ter napostopnosti uvajanja sprememb.Pojasnil je tudi, da je pokojninskisistem treba spremeniti zaradineugodnih demografskih razmer,prezgodnjega upokojevanja, poznegavstopa mladih na trg dela,slabitve pokojninske blagajne,zniževanja vrednosti začetne pokojnine,nepreglednosti sedanjegasistema ter povečevanja javnegadolga. Podrobno je razčlenil intudi s številkami podkrepil, dase razmerje med upokojenci indelovno aktivnim prebivalstvomiz leta v leto slabša. Lani je bilorazmerje en upokojenec na 1,67zaposlenega, v letu 2025 pa borazmerje 1 proti 1,3 in čez tridesetlet ena proti ena.V razpravi se je izkazalo, da nasbolj kot razmerje v prihodnostiskrbi, kako bo v letu, v kateregavstopamo z nelagodnostjo, in doleta 2015. Predstavnico generacije,ki je vplačevala za svojo pokojninotretjino osebnega dohodka,je zanimalo, kam je poniknil tadenar, če je pokojninska blagajnaprazna. Pa tudi, čemu izčrpavatiizgorele starejše v časih, komladi in izobraženi ter energijepolni ljudje nimajo zaposlitev.Predlagana denarna nadomestilaprvim iskalcem zaposlitve gotovoniso rešitev – kakor tudi nesistemsko neusklajena delovanjaposameznih pristojnih ministrstev,na katera je opozoril doberpoznavalec zakonodaje in razmer.Sledljivost invalidske upokojitvebo v bodoče preprečila, da bi invalidskoupokojeni voznik lahkoše naprej s kombijem prevažalšolske otroke ali bi aktivnemuzaposlenemu z osebnim prevozombil konkurenčen upokojenivoznik, je bilo med drugim slišativ pogovoru z ministrom. Tase je nasmehnil ob večkratnemomenjanju pokopališča kot najustreznejšegamesta za preštevilneupokojence, predvsem invalidskein kmetijske, ki so se vključevali zneposrednimi vprašanji.Dr. Ivan Svetlik se je trudil z odgovori,pri tistih, ki so bila osebnain s podatki, pa je priskočil napomoč podsekretar Mitja Žiher.Podrobneje je o pokojninskemsistemu zapisano v publikaciji znaslovom »Varna starost za vsegeneracije«, po kateri smo lahkoposegli udeleženci in ji pripisalispremembe prvotnega vladnegapredloga ZPIS-2 v zakonodajnempostopku.Moški, ki se je zgodaj zaposlil,se bo lahko starostno upokojilpri 60 letih starosti in 43 letihpokojninske dobe, ženska pa pri58 letih starosti in 41 letih delovnedobe. Upokojitvena starost inpokojninska doba bosta naraščalipostopno, in sicer štiri mesece naleto. Za vsakega otroka se lahkostarostni pogoj zniža za osemmesecev. Moškemu, ki je služilobvezni vojaški rok, se starostnameja 65 let zniža za čas služenja,možen pa je tudi dokup pokojninskedobe pod ugodnejšimipogoji ter priznane dodane dobe.Za izračun pokojninske osnovestarostne in predčasne pokojninese upošteva obdobje 30 najugodnejšihzaporednih let z izločitvijotreh najslabših, kar pomeni,da se dejansko upošteva 27 let.Pokojnine se bodo letno usklajevalez rastjo plač in življenjskihstroškov (inflacijo) po formuli 60proti 40 do leta 2015, dalje pa vrazmerju 70 proti 30.Nekaj bonusov bodo, da bi spodbudilidelodajalce pri zaposlovanjustarejših delavcev, deležnidelodajalci v obliki 50-odstotnoznižanih prispevkov, za zaposlovanjemladih do 26. leta za nedoločenčas pa s subvencijami.Brezposelni, ki jim do izpolnitvepogojev za upokojitev manjkajomanj kot tri leta pokojninskedobe ali starosti in so na dan 31.12. 2010 ter celotno obdobje doupokojitve prejemniki denarneganadomestila ali pa jih prispevkeplačuje Zavod RS za zaposlovanje,se bodo lahko upokojili poZBIZ-1.Seveda pa bodo vse zapisanespremembe veljale le, če bo vladnipredlog v parlamentu splohizglasovan.21 december 2010 |

AKTUALNOVaruhinja človekovih pravicna obisku v prvi medgeneracijski hišiAleksandra GrahHišo Sadeži družbe, ki je letospraznovala prvo leto delovanja, jeobiskala varuhinja človekovih pravicZdenka Čebašek Travnik, ki sije ogledala rezultate dela mnogihprostovoljcev.Prva medgeneracijska hiša vSloveniji po dobrem letu delovanjaširi in skrbi za promocijoprostovoljskega dela, mnogi jopostavljajo celo kot primer dobreprakse, s čimer se strinja tudiČebašek Travnikova, ki je ob obiskupovedala: »Primer dobre prakse,ki bi ga v Sloveniji bilo trebaposnemati vsaj na stotih koncih,saj je v časih, ko primanjkuje zaposlitev,to odlična priložnost,odličen model za prostovoljce, into ne samo za tiste, ki bi radi delaliz rokami, ampak tudi za tiste,ki lahko ponudijo svoje znanje,izkušnje, ob tem pa se počutijokoristne, ko pomagajo in učijodruge ljudi.« Tudi koordinatorkaprojekta Nataša Vršič si želi, dabi hiša postala prepoznavna tudizunaj Prekmurja, poleg tega pa siželijo, da bi model medgeneracijskihhiš oblikovali še drugodpo Sloveniji. Čebašek Travnikovameni, da je življenje v hiši dokaz,da jo Prekmurje potrebuje, a tudiostala Slovenija. »Vsaj sto takšnihhiš bi potrebovali, da bi ljudje, kiso osamljeni in ne znajo osmislitisvojega vsak dana, poskušali najtinek nov, drugačen smisel življenja,«še pripomni varuhinja. Ponjenih besedah je prostovoljstvov Sloveniji še vedno premalo živo.V hišo so vključeni tudi mladiprostovoljci iz Osnovne šole I,doslej jih je 31. »Mislim, da jepametno vključevati mlade, sajna ta način pridobivajo na svojisamopodobi, se učijo novih spretnosti,veščin in prenašajo znanjena starejše. Učijo se strpnosti, kije pozitivna vrlina,« je povedalamentorica mladih Tatjana Fras.Adventna delavnica v pokrajinskem muzejuGeza GrabarČas bližajočih se praznikov so po zaslugi Tamare Andrejek, v muzejukustodinje pedagoginje, zaznamovali zelo ustvarjalno. Že drugoleto zapored so adventne venčke pletli in druge božične dekoracijeizdelovali iz naravnih materialov.V ospredju so bili pušpan, jelka, bor, bršljan, pa različne veje instorži, materiali, ki so jih skupaj z naravnim okrasjem udeležencidobili v muzeju, skoraj vsak od natanko 26, kolikor jih je prišlona delavnico, pa je s sabo prinesel še svečke in drugo dekoracijo, kijih je potem namestil na lasten adventni venček. Zelo pohvalno je,da so ob 14 otrocih pri delavnicah aktivno sodelovali tudi njihovistarši, kot pomočnici pa sta sodelovali tudi mlada etnologinjaMateja Huber in volunterka Marjeta Andrejek.Podobno prijetno predpraznično vzdušje bodo v muzeju spet skušalipričarati to soboto, 18. decembra, ko bodo pripravili še božičnodelavnico. Tudi takrat pričakujejo dobro udeležbo, predhodnanajava pa ni potrebna.| december 201022

23 december 2010 |

JAVNE OBJAVEMestna občina Murska Sobota na podlagi 8. člena Odloka o nagradahob kulturnem prazniku (Uradni list RS, št. 1/96 in 137/2006) objavljaRAZPISza podelitev nagrad ob slovenskem kulturnem praznikuMestna občina Murska Sobota podeljuje nagrade ob kulturnem prazniku. Nagradese podeljujejo za dosežke na filmskem, glasbenem, gledališkem, knjižničnem, likovnem,literarnem, muzejskem, plesnem, prevajalskem in publicističnem področju,pri varstvu naravne in kulturne dediščine in drugih kulturnih področjih.Skladno z odlokom se razpisuje zbiranje predlogov za podelitev naslednjih nagrade:- denarna nagrada Mestne občine Murska Sobota za vrhunske dosežke ali zaživljenjsko delo na področju kulture- plaketa Mestne občine Murska Sobota za pomembne dosežke na področjukulture- priznanje Mestne občine Murska Sobota za uspešno delo na področju kulture- priznanje Mestne občine Murska Sobota za uspešno delo mladih ustvarjalcevna področju kulture.DENARNO NAGRADO prejme posameznik ali skupina ustvarjalcev za vrhunskedosežke ali življenjsko delo, s katerim je bila občinska kultura uveljavljena v širšemslovenskem ali mednarodnem prostoru.PLAKETO (likovno delo) prejme posameznik ali skupina za pomembne dosežkev kulturi, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo inpomenijo obogatitev občinske kulture.PRIZNANJE prejme posameznik ali skupina za uspešno delo in prispevek k razvojukulturnih dejavnosti v občini.Nagrade bodo podeljene na osrednji občinski slovesnosti ob slovenskem kulturnemprazniku februarja 2011.Kandidate za nagrade lahko predlagajo posamezniki ali pravne osebe. Predloge zutemeljitvijo pošljite v roku do srede, 5. JANURJA 2010 s priporočeno pošiljko nanaslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobotaoziroma jih vložite v vložišče mestne občine.SVETOVALNICAV naši kulturi je pitje alkoholnih pijač pogosto, ob najrazličnejših priložnostih, od rojstva dosmrti … Ko človek sliši besedo alkohol, ta beseda ni nevtralna kakor druge. Eden ob njejpomisli: »Vsi ljudje pijejo in pitje je nekaj normalnega.« Drugi pa začuti stisko: »Alkohol prinašanesrečo v življenje naše družine.«Človek si lahko zelo hitro pridobi izkušnjo, da napetost, težave ter nerešena vprašanja izginejo,če se opije. Alkohol pa je omamno sredstvo, ki lahko po rednem (kar ne pomeninujno vsak dan) in prekomernem uživanju pripelje do zasvojenosti. Problemi alkoholizmaso pri vsakem drugačni, nekatere temeljne značilnosti zasvojenosti z alkoholom, ki jih lahkoopazimo pri človeku, pa so, da ne vzdrži daljše časovno obdobje brez alkohola, da ga »pijačavleče«, da se rad pogovarja o pijači in pitju s svojimi »prijatelji«, da poskuša opravičiti pitje inspremenjeno vedenje pred seboj in pri domačih, da se počuti nelagodno in ga je sram zaradiopijanja pred ljudmi, ki so mu blizu, da je poskušal kontrolirati svoje pitje, pa ni šlo. Vedenječloveka, ki pije, se spremeni. Spremenijo pa se tudi njegovi najbližji. Zasvojenost povzročispremembe v vedenju pri vseh članih družine. Zasvojeni človek niha v razpoloženju, otrocipa so ob takem očetu ali materi razdvojeni in nemirni. Zasvojeni človek ne upošteva mejadrugih, zato se njegovi najbližji počutijo ogoljufane in razvrednotene. Posledice pri svojcihso lahko celo hujše kot pri alkoholikih. Svetovalnica za ljudi v stiski zaradi lastnih težav vzvezi z uživanjem alkohola ali svojcev in prijateljev, Društva socialni forum za zasvojenosti inomame, iz Ljubljane, nudi: pogovore ljudem, ki dvomijo o svojem odnosu do alkohola ali so vstiski zaradi pitja koga od svojcev ali prijateljev; informacije o preprečevanju zasvojenosti primladih; informacije o oblikah pomoči in samopomoči zasvojenim; partnerske in družinskesvetovalne pogovore; pripravo in pomoč pri vključitvi v psihosocialne programe za zdravljenealkoholike in njihove svojce; psihosocialno urejanje v terapevtskih skupinah; rehabilitacijo vklubih zdravljenih alkoholikov in Prijateljskih skupinah.V svetovalnici so na voljo izkušeni strokovnjaki. Temeljni pristop izhaja iz celostnega pogledana človeka in njegovo okolje. Za pogovor v svetovalnici se je treba dogovoriti osebno ali potelefonu 01 438 68 00 ali 01 438 68 05. Svetovalnica je odprta od ponedeljka do petkamed 9. in 15. uro. Najave pogovorov sprejemamo tudi vsak ponedeljek od 17. do 20. ure vprostorih Inštituta Antona Trstenjaka, na Resljevi 11, v Ljubljani. Možno se je na svetovalnicoobrniti tudi po spletni pošti socialni.forum@gmail.com ali si več prebrati na spletnem naslovuhttp://drustvo-socialni-forum.blogspot.com/. Svetovanje je anonimno in brezplačno, sajprogram sofinancirata MOL in MDDSZ.MEDGENERACIJSKE DELAVNICEHIŠE SADEŽI DRUŽBE MESEC DECEMBERSreda, 15.12.2010ob 10.00 uri RAČUNALNIŠKA DELAVNICA, Google orodja – nadaljevalni (Hakl IT)ob 14.00 uri RAČUNALNIŠKA DELAVNICA, 2. skupina (B. Fartek), OŠ I M. Sobotaob 16.00 uri Priprava pogrinjkov in serviet za različne priložnosti (A. Dick)Ponedeljek, 20.12.2010ob 16.00 uri USTVARJALNA DELAVNICA, izdelovanje drobnih daril (O. Koren)Torek, 21.12.2010ob 14.00 uri DELAVNICA ROČNIH DEL, osnove pletenja in kvačkanja (E. Šantavec)Sreda, 22.12.2010ob 10.00 uri RAČUNALNIŠKA DELAVNICA, Google orodja – nadaljevalni (Hakl IT)ob 14.00 uri RAČUNALNIŠKA DELAVNICA, osnovno znanje za začetnike (T. Špilak)Ponedeljek, 27.12.2010ob 10.00 uri DELAVNICA TRADICIONALNIH OBRTI, izdelki iz ličja (E. Cipot)Torek, 28.12.2010ob 10.00 uri USTVARJALNA DELAVNICA, poslikava na steklo (M. Bohar)Poleg delavnic izvajajo prostovoljci tudi učno pomoč iz matematike, kemije, nemščine, angleščine,slovenščine in zgodovine. Na delavnice se lahko prijavite na telefonsko številko: 059 033 800,ali nam pišete na: hisa-ms@filantropija.org ali se oglasite v Hiši Sadeži družbe, ŠtefanaKovača 20, Murska Sobota. Delavnice izvajajo prostovoljci in so brezplačne.Vljudno vabljeni!projekt podpirajo:| december 201024

Doslej smo pomagali rešiti1530predlogov in pripomb, ki so namjih posredovali občani.Storitev Pomoč občanu omogoča občanom, da občinski upravi svoje predloge, ideje, vprašanja in tudi pritožbe posredujejo na več načinov,občinska uprava pa se je zavezala, da bo na vprašanja vsaj delno odgovorila v čimkrajšem času, vendar ne več kot 48 ur po prejemuvprašanja. Ravno tako pa bodo v čim krajšem času poskušali rešiti tudi težave same. Občani lahko oddajo svoja vprašanja in pripombe nanaslednje načine:• preko spletne aplikacije www.obcan.si/murskasobota/, ki je na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu,• na brezplačni telefonski številki 080 88 54, na katero lahko pokličejo 24 ur na dan in vse dni v letu,• z elektronsko pošto murska.sobota@obcan.si,• z navadno pošto na naslov Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom »za Pomoč občanu«, alipa kar osebno v pisarni tajništva direktorja mestne uprave Mestne občine Murska Sobota.Ne glede na to, na kakšen način je vprašanje oddano, so vsa vprašanja, vključno z odgovori, objavljena na spletni straniwww.obcan.si/murskasobota.Komunalna taksaŽe nekaj časa se pripravljam nagradnjo nove stanovanjske hiše.Imam parcelo v k.o. Krog, za katerosem pred dvema letoma plačalkomunalno takso. Zanimame, ali je se ta taksa veljavna in čeje ali še treba kaj doplačat? Zanimame še ali je še vedno potrebnaLokacijska informacija? Najlepšahvala za vaše odgovore.Odgovor mestne upraveSpoštovani, v nadaljevanju vam posredujemoodgovor na vaše vprašanje,ki sta ga pripravila Lea Beguš Barbir,višja svetovalka za prostorsko in urbanističnonačrtovanje ter DragoRužič, vodja režijskega obrata.Navajamor: » Lokacijska informacijapo veljavni zakonodaji ni obvezensestavni del projekta, vsebuje pa koristnepodatke v zvezi z veljavnimiprostorskimi akti. Je vir podatkov zainvestitorja ali projektanta v primeru,da ta ne pozna občinskih prostorskihaktov. V lokacijski informacijiso navedeni prostorski akti, ki veljajona določenem zemljišču. Glede naizražen namen vsebuje lokacijskainformacija podatke o namenskirabi prostora, lokacijske in drugepogoje, kot jih določajo občinski izvedbeniprostorski akti ter podatkeo prostorskih ukrepih, ki veljajo nadoločenem območju. Pri namenskirabi zemljišča je navedeno, ali jezemljišče opredeljeno kot stavbno,kmetijsko, gozd, vodna površina itd.V lokacijski informaciji so navedenetudi vrste dopustnih dejavnosti,vrste dopustnih gradenj in drugihdel ter vrste dopustnih objektov gledena namen, merila in pogoji zagraditev objektov in izvedbo drugihdel. Del lokacijske informacije sotudi navedeni prostorski ukrepi, kiveljajo na obravnavanem področju(npr.: zakonita predkupna pravicaobčine) ter podatki o varovanju inomejitvah po posebnih predpisih(npr.: varstvo kulturne dediščine,varstvo narave, vodovarstvena območjaipd.) Če se za območje oziromazemljišče, na katerega se nanašalokacijska informacija, pripravljasprememba prostorskega akta, je vlokacijski informaciji to treba posebejnavesti. Lokacijska informacija veljado uveljavitve sprememb prostorskegaakta. Lokacijsko informacijo nazahtevo vlagatelja izda občina, naobmočju katere je zemljišče. Gledevprašanje, ki se nanaša na plačilokomunalne takse predvidevamo, daimate v mislih komunalni prispevek,ki ste ga plačali Krajevni skupnostiKrog, po tedaj veljavnem sklepu KSKrog in sicer pred 30. 4. 2008, koje stopil v veljavo odlok, ki je enotnouredil komunalni prispevek nacelotnem območju Mestne občineMurska Sobota. V tem primeru bosteUpravni enoti Murska Sobota v postopkuizdaje gradbenega dovoljenjapredložili potrdilo KS Krog, da ste vceloti poravnali obveznosti iz naslovakomunalnega prispevka, v skladu stedaj veljavnim sklepom KS Krog.«Zlomljeno stekloNepridipravi so zlomili steklo naobvestilni omarici za vozni redSOBOČANCA na ulici MiklošaKuzmiča. Ker je steklo polomljenože debel mesec, me zanima, kdoje dolžan (pred zimo) nadomestitisteklo s celim. Hvala za odgovor.Odgovor mestne upravePozdravljeni, odgovor vam je pripravilBogomir Rola, svetovalec za komunalnedejavnosti mestne občine.Navajamo: »Z odgovorom sicer malozamujamo, vendar je steklo, kot steverjetno že sami opazili, bilo žezdavnaj zamenjano. Vitrine voznihredov namreč za Mestno občino M.Sobota vzdržuje Podjetje Komunala,ki je steklo zamenjalo takoj po Vašem»opominu«. Zanj se Vam zahvaljujemoin se Vam istočasno opravičujemoza zamudo.«Čiščenje cestProsimo vas, če obvestiteKomunalo, naj spluži tudi povezovalnocesto iz Malih Bakovecpreko nadvoza ter cesto, ki gre izKroga proti brodu. Že lansko letoste nam pomagali, za kar se vamlepo zahvaljujemo, zato verjamemo,da boste tudi letos lahko priKomunali uredili čiščenje cest.Odgovor mestne uprave:Pozdravljeni, odgovor vam je pripravilsvetovalec za komunalne dejavnostimestne občine Bogomir Rola.Navajamo: »Navedena povezovalnacesta med Malimi Bakovci in lokalnocesto Krog - brod na Muri nimafunkcije dostopnosti do naselja aliskupine hiš, zato je po planu zimskeslužbe uvrščena med ceste, na katerihse zimska služba ne izvaja. Resje sicer, da ta cesta služi nekaterimobčanom (zlasti občanom MalihBakovec) kot bližnja povezava ssosednjim naseljem Krog in prekonjega tudi z občinskim središčem,vendar prvenstveno temu ni namenjena.Njen osnovni namen je zagotavljanjedostopnosti do kmetijskihzemljišč, zato jo Mestna občina M.Sobota, preko vzdrževalca Javnegapodjetja Komunala, temu primernotudi vzdržuje in zagotavlja prevoznostle v času, ko je potreben dostopdo kmetijskih zemljišč. Za vse ostaleuporabnike pa velja, da v zimskemčasu koristijo cestne povezave, ki sonamenjene prometu vozil med naseljiter med posameznimi naselji inobčinskim središčem, za kar je nanjih na ustreznem nivoju (v skladus prioritetami) tudi organiziranazimska služba.«25 december 2010 |

KULTURAMurska Sobota gosti17. evropski trienale male plastike Špela HorvatVsaka tri leta Murska Sobota gostimednarodni umetniški dogodek.Letos pod naslovom »Deljene identitete:objekti na meji med umetnostjoin dizajnom«.Med izobiljem bienalov in trienalovpo svetu ima evropskitrienale male plastike v MurskiSoboti zgodovinski in edinstvenipoložaj. Od začetkov leta1973, takrat kot jugoslovanskibienale, od leta 1999 naprej pakot trienale, se je namreč odvilo16 razstav. Murskosoboškitrienale je znan kot eden dvehosrednjih dogodkov, posvečenihmali plastiki – drugi, mordabolj poznan »zahodnoevropskemuobčinstvu«, se od leta 1980odvija v Fellbachu v Nemčiji.Slovenski trienale se odlikuje poizključno evropski naravnanosti,saj povezuje nekdanjo Vzhodnoin Srednjo Evropo z ZahodnoEvropo.Kot umetniško vodjo 17. trienalaje Galerija Murska Sobota k sodelovanjupovabila francosko kuratorkoKatio Baudin, sicer delujočov Nemčiji. Vodenje trienalazanjo predstavlja številne izzive.Njen cilj je bil, da za trienale izberetemo, ki se neločljivo navezujena lokalni kontekst: mejnogeografsko lego Murske Sobotein njeno oscilacijsko identitetomadžarskega, jugoslovanskega inzdaj slovenskega mesta ter tradicionalneekonomske značilnosti– od lončarskih vasi do vzponain padca tekstilne industrije.Razstava je naravnava tudi nalokalno prebivalstvo, ki je »relativnoizolirano od večjih mest inmanj seznanjeno z najsodobnejšimrazvojem umetnosti«.Trienale se osredotoča na nekaterenajpomembnejše vezi medustvarjalci in rokodelci oziromatradicionalnimi industrijami vEvropi, pri čemer bodo predstavljeniunikatni izdelki, predvsems področja stekla in porcelana.Razstavo sestavljajo štiri enote.Uvodnemu Big bangu, kipoudarja izvor teme, sledijo trienote, imenovane Konstelacije.Slednje so razdeljene na teme oz.Satelite, ki jih ponazarjajo posameznemize. Skozi razstavo, kije na ogled do 24. marca prihodnjeleto, vas bo vodil natisnjenprospekt.Prekmurska godba Bakovci na svojem tradicionalnemkoncertu gostila Alfija NipičaŠpela HorvatPrekmurska godba Bakovci je naletošnjem tradicionalnem koncertugostila legendo slovenske zabavneglasbe Alfija Nipiča. V do zadnjegakotička napolnjeni športni dvoraniEkonomske šole je bilo poleg skladbiz repertoarja godbe moč slišati tudinekatere največje Nipičeve hite.Kot gosta večera sta nastopiliskupina mažoretk iz Bakovcev invokalistka Ingrid Müller. ZačetkiPrekmurske godbe Bakovci sežejov leto 1928, ko je dvajsetglasbenikov prvič zaigralo vokviru takratne gasilske godbe.Njen ustanovitelj je bil MilanDeškovič, dirigentsko palico jekasneje prevzel Anton Buzeti -Anti, za njim pa Stjepan Marušič- Stevo. Prekmursko godbo odleta 1999 vodi Željko Ritlop. Zvedno zahtevnejšim programomso začeli večati svoj obseg instrumentovin število članov se je vmanj kot desetih letih podvojilo.Naslednji koncert 50-članskegodbe pod dirigentsko taktirkoŽeljka Ritlopa se bo odvil vdecembru, godba se bo namrečponovno predstavila na tradicionalnembožično-novoletnemkoncert v Bakovcih.| december 201026

Nova dvoranagostila prvo predstavoKULTURAŠpela HorvatGledališka in večnamenska dvorana,katere prenova se je pričela laniavgusta, je 6. decembra ponovnoodprla svoja vrata. Predstava »Kosem bil mrtev« je bila murskosoboškemuobčinstvu zaigrana napovsem novem odrskem parketu.Prva predstava v prenovljeni gledališkiin večnamenski dvorani seje zvrstila 6. decembra, kar je 19mesecev po začetku del in dobretri mesece kasneje od načrtovanegazaključka vseh del. Veseljekulturnih sladokuscev je bilozato toliko večje.Komedija »Ko sem bil mrtev« jenastala po prvem celovečernemigranem filmu znamenitega nemškegarežiserja Ernsta Lubitscha.Film je dolgo veljal za izgubljenega,a so ga leta 1994 našli naGoriškem. Zgodba predstaverežiserja Diega de Bree v izvedbiljubljanske Drame se vrti okolimotiva moža, ki uprizori svojosmrt in iznajde novo identiteto,da bi se znebil nadzora zoprnetašče. Igralska zasedba je v celotimoška, saj nastopajo Alojz Svete,Janez Škof, Boris Mihalj in JernejŠugman, ki je za vlogo tašče prejelBorštnikovo nagrado za igro.Murska Sobotapraznovala Prešernov rojstni danstojnici so se predstavili skupaj sPokrajinskim muzejem MurskaSobota ter Pokrajinsko in študijskoknjižnico Murska Sobota. Pobesedah muzejske vodnice JelkeGeder Kosi sta takšno povezovanjein medsebojno obveščanjezelo pomembna, saj se tako izognejomorebitnim prekrivanjemterminov. Pokrajinska in študijskaknjižnica je ob dnevu odprtihvrat slovenske kulture ponudilatudi voden ogled po knjižnici,potekal pa je še brezplačen vpisnovih članov. Prav tako so siobiskovalci lahko ogledali priložnostnorazstavo ob 210. obletnicirojstva Franceta Prešerna.Svoja vrata so na široko odprlitudi v Mladinskem informativnemin kulturnem klubu MurskaSobota, kjer je bila za vse obiskovalcena ogled razstava fotografijiz MIKK-ovega mednarodnegaAleksandra Grahnatečaja digitalne fotografije»Digitalna abstrakcija 2010«.Na ta veseli dan kulture je bilo živahnotudi v Murski Soboti, kjer sorazlične kulturne ustanove odprlesvoja vrata in pripravile pester programza vse obiskovalce.3. decembra, ko obeležujemoobletnico rojstva pesnikaFranceta Prešerna, mnogi kulturnihrami na široko odprejosvoja vrata in pestre kulturnedogodke ponudijoo brezplačno.Kakor vsako leto doslej sotudi v Galeriji Murska Sobotasodelovali pri vseslovenskemodpiranju vrat v kulturne hrame.Letos so se preselili kar naTrg kulture, kjer je potekal sejemmuzejskih publikacij. Na27 december 2010 |

KULTURAKoncertglasbenih učiteljevAleksandra GrahV dvorani Glasbene šole MurskaSobota je 2. decembra potekal tradicionalnikoncert glasbenih učiteljev.Učiteljski koncert so v murskosoboškiglasbeni šoli uvedli pred14 leti. Na koncertu so se takopredstavili učitelji, ki se že tradicionalnoenkrat letno postavijov vloge svojih učencev. Edenrazlogov uvedbe učiteljskegakoncerta je bil učencem in staršempredstaviti zahtevnejši program,s katerim se bodo učenciv prihodnosti srečali tudi sami.»Mnogi med njimi ne obiskujejoklasičnih koncertov, saj v našemmestu nimajo zadostne ponudbe,zato je koncert priložnost, daobiščejo tovrsten dogodek. Veselismo, da imamo toliko dobrih,sposobnih in motiviranih učiteljev,da koncert izpeljemo vtakšnem obsegu in kakovostno.Predstavili so se skoraj vsi učiteljiin instrumenti, le pevka, zaradibolniške odsotnosti, ni nastopila.Ponosni smo, da imamo v kolektivutudi skladatelje, kateriharanžmaji in skladbe so bili pravtako predstavljeni,« je povedalaravnateljica Erna Lukač. Na koncertuje tako bila krstno izvedenatudi skladba »Skrivnostna noč«skladateljice Tjaše Žalik, ki poučujenauk o glasbi. »Učiteljskikader je torej zelo strokovnousposobljen tudi za glasbenoustvarjanje in poustvarjanje, jev dobri kondiciji in pripravljendelati. Ker so v povprečju zelomladi, polni zagona in idej,nam predlogi za dodatne aktivnostikar dežujejo. Za njih takorekoč ovir,« še dodaja Lukačeva.Koncert so pripravili in izvedliučitelji Marko Slavič, Olga Palić,Edita Žalik, Damjan Stanišić,Nenad Mihajlović, Samir Azzeh,Yuliya Kunova, Eszter Meljkuti,Julija Furek, Ana Šarkanj, SašaBastalec, Ernest Lukač, PolonaŽohar, Predrag Šantek, DanijelMatković, Jasmina Dajčman,Boštjan Lašič, Marija Ignjatović,Dominik Cvitanič, SnežanaMitić, Željko Ritlop, SanjinKipić in Matej Petanjek.| december 201028

Upokojenci predstavili nov zbornik»Shojene poti 6«KULTURAAleksandra GrahV Pokrajinski in študijski knjižniciMurska Sobota je potekala prestavitevnovega zbornika »Shojene poti6«, kjer so zbrana literarna dela izvrst ustvarjalnih upokojencev.V najnovejšem zborniku so polegliterarnih prispevkov zbrana tudidela likovnikov, ki delujejo priDruštvu upokojencev MurskaSobota. Tako zbornik vsebujetudi kreativne likovne prispevke,poleg domačih avtorjev pav zborniku objavljajo tudi upokojenciiz drugih društev, tudi zdrugega brega reke Mure. Članiuredniškega odbora so imeli karprecej dela z zbiranjem prispevkov,saj je v uredništvo prispeloogromno gradiva. Vso gradivoje zbrala in lektorirala glavnaurednica, pisateljica KarolinaKolmanič, ki je pohvalila kakovostneprispevke upokojencev.»Zbrani literarni prispevki so izrednobogati in lepo berljivi. Kosem jih prebirala, sem spoznavalanjihove duše in s tem tudi njihovnačin razmišljanja, nekateri pišejotudi o doživetjih v mladostnihletih, kar je prav tako zanimivobrati,« je ob izidu zbornika povedalapredsednica DU MurskaSobota Angela Novak. Novzbornik priča, da je tudi tretježivljenjsko obdobje lahko ustvarjalnoin da jesen življenja lahkopreživimo zelo kakovostno.V Pokrajinski in študijski knjižnici na ogled žlahtni izborsodobne madžarske književnostiŠpela HorvatRazstava nekaterih najkakovostnejšihdel madžarske književnosti bo naogled do konca decembra. V murskosoboškipokrajinski in študijskiknjižnici so 19. novembra odprlirazstavo knjig sodobne madžarskeumetnosti. Letošnja razstava je nekolikodrugačna od preteklih, saj sopredstavili najopaznejša dela sodobnemadžarske književnosti zadnjihdesetih oz. petnajstih let.Najprej je zbrane nagovoril direktorknjižnice Jože Vugrinec,ki je zbranim prenesel pozdraveministrice za kulturo MajdeŠirca. Ob odprtju razstave večkot 70 knjig v slovenskem inmadžarskem jeziku je spregovoriltudi njen avtor dr. JozsefPapp: »Želimo, da ljubitelji sodobneknjiževnosti najnovejšadela spoznajo v originalni izdajiali v slovenskih prevodih,« jepovedal bibliotekar, ki je priznaltudi, da pri izbiri knjig niso imelilahke naloge, saj so morali meddeset tisoč knjižnimi enotami,kolikor jih vsako leto izide naMadžarskem, izbrati najdragocenejšoleksiko. »Ob soočenjus tako velikim številom knjig jetežko stremeti k popolnosti in nimogoče predstaviti vseh,« je šepovedal Papp, katerega besedeje v slovenskem jeziku prebralaVesna Radovanovič. Za glasbenospremljavo dogodka je poskrbelAndi Sobočan na cimbalah,razstava pa bo na ogled do 11.decembra.Ob dnevu splošnih knjižnic so vpokrajinski in študijski knjižniciodprli tudi novo časopisno čitalnico,ki se nahaja takoj pri vhoduna desni strani. Tako bodo obiskovalciknjižnice nemoteno vsakdan od devete do 15. ure lahkobrali aktualne številke časopisov.Zaenkrat imajo na voljo leDelo, Večer, Vestnik, Porabje inSlovenske novice.29 december 2010 |

ŠPORTPet uvrstitev med deset najboljšihza mlade plesalkeSmiljan KuharV Ukrajini je potekalo svetovnoprvenstvu v street show danceu.Enajstega in dvanajstega novembraje v ukrajinskem Ternopilu potekalosvetovno prvenstvo v street showdanceu.Tekmovanja, ki je potekalo vsklopu plesne olimpijade, se jeudeležilo več kot pet tisoč plesalcevs celega sveta, ki so sepomerili v 37 plesih. ČlanicePlesnega kluba Zeko so dobrozastopale barve murskosoboškeobčine, saj so uspele doseči karpet uvrstitev med najboljših deset.Med pionirkami je izstopalaJanja Gomboc, ki ji je s četrtimmestom uspel najboljši posamičenrezultat. Dobro so se odrezaletudi ostale plesalke. Tako jeAnja Kerčmar le za las zgrešilauvrstitev v veliki finale članskekonkurence in na koncu osvojilašesto mesto. Trije plesni pari, kiso jih sestavljale Danaja Kuhanecin Neža Orešnik v članski konkurenci,Neja Drožina Romin inLaura Broder ter Meta Štuhecin Medeja Kuhanec v pionirskikonkurenci, so vsi osvojili končnodeveto mesto.Dejan Zečević iz Plesnega klubaZeko je po koncu tekmovanjapovedal: »Za nami je naslednjedobro tekmovanje. Upal semsicer, da nam bo uspelo osvojitivsaj eno medaljo, a se tokratžal ni izšlo. Kljub temu sem zelozadovoljen, saj nisem pričakoval,da se bodo na svetovnem prvenstvuvse plesne točke uvrstilemed prvih deset.«Sobočan Tomo Kološaevropski podprvak v kickboxinguSmiljan KuharV grškem Loutrakiju je od 21. do28. novembra potekalo evropskoprvenstvo v kickboxingu, ki se gaje udeležil 501 tekmovalec.Na tekmovanju je sodeloval tudiTomo Kološa iz Murske Sobote,družbo pa mu je delal soborecDavid Žibrat iz Ljutomera, obapa sta člana murskosoboškegakickboxing kluba Power KickMurska Sobota. Tomo se je naprvenstvo pripravljal dalj časa,pozornost pa je v času predprvenstvom posvetil predvsemfizični in kondicijski pripravi.»Del priprav sem opravil v klubus trenerjem Milanom Korotajemin v sodelovanju s sotekmovalcemDavidom, medtem ko semdrugi del priprav, ki je bil namenjenpredvsem kondiciji, opravildoma. Čas za počitek sem siprivoščil le v nedeljo,« je o pripravahna tekmovanje povedalTomo.V Grčiji je najprej uspešno prestaltehtanje, žreb pa je odločil,da bo murskosoboški kickboxerv prvem krogu tekmovanja prost,tako da mu je ostalo več časa zapripravo na prvo borbo. Četrtidan prvenstva je sledila polfinalnaborba proti domačinu KesisuNikolausu, ki Kološi ni bil kos.Tomo se je tako uvrstil v velikifinale, kjer mu je nasproti stalPoljak Michal Maczka. Finalnaborba je pripadla poljskemu tekmovalcu,naš pa je osvojil nazivpodprvaka Evrope v kategorijido 84 kilogramov. »Občutkiob osvojitvi srebrne medalje sobili fantastični, še posebej zato,ker sem s ponosom predstavljalbarve Slovenije. V trenutku sempozabil na vse napore, ki so bilivloženi v trening, saj se je z osvojitvijomedalje izkazalo, da je bilovredno garati,« je povedal novicelinski podprvak in nadaljeval:»Po koncu borbe je bilo ob vsemveselju čutiti tudi kanček razočaranja,saj sem se kljub vsemuboril za naslov prvaka. A ko seje glava ohladila, sem se še tolikobolj zavedel, da je tudi drugomesto na evropskem prvenstvulep uspeh.«Omeniti velja, da je tudi drugitekmovalec murskosoboškegakluba David Žibrat podobnokot Kološa postal podprvakEvrope, in sicer v kategoriji do89 kilogramov, oba tekmovalcapa sta nastopila v disciplini kicklight. Nastope obeh članov klubaje pokomentiral njun trenerMilan Korotaj: »Z rezultati obehtekmovalcev sem zelo zadovoljen,saj sta z drugima mestomaosvojila odlična rezultata. Tomoje v finalu naletel na močneganasprotnika iz Poljske, ki je bilpremočan zalogaj. Prav tako vfinalu ni uspelo priti do zmageDavidu, ki si je v začetku zadnjeborbe resneje poškodoval zapestje,kar ga je oviralo v nadaljevanju.Kljub temu sta oba doseglaodličen rezultat.«| december 201030

Košarkarji in odbojkarjiv zmagovalnem ritmuŠPORTSmiljan KuharRadenska Creativ še ne poznaporaza, Panvita Galex do šestihzaporednih zmag. Murskosoboškikošarkarji so še zmeraj na pravi potik osvojitvi prvega mesta v drugi ligi.V zadnjem mesecu so namrečpremagali neposredne tekmeceza prvo mesto, košarkarje klubaTerme Olimia. V koraku sSobočani so bili do nedavnegaigralci Bistrice, ki pa so v osmemkrogu prvič klonili, kar je pomenilo,da je Radenska Creativ z devetimizmagami na prav tolikotekmah ostala sama na prvemmestu.Odbojkarji Panvite Galexa soletos v pokalnem tekmovanjuže zaključili z nastopi, saj sona povratni tekmi klonili protiSalonitu, ki je napredoval zaradiboljše razlike v doseženihtočkah. Varovanci trenerja Fujsase tako posvečajo le prvenstvenemutekmovanju, kjer jim greodlično od rok. V zadnjem časuso namreč nanizali kar šest zaporednihzmag, ki so jim prineslezanesljivo tretje mesto na lestvici,s katerim so še korak bližezastavljenemu cilju – uvrstitviv modro skupino, kjer se ekipeborijo za naslov prvaka. Očitnoso murskosoboški odbojkarji vpravem času ujeli dober ritem; vkolikor jim ne bodo ponagajalepoškodbe, bi lahko ob koncu prvenstvaposegli tudi po najvišjihmestih.V spomladanski del prvenstvas petega mestaSmiljan KuharČrno-beli so v zadnjih dveh krogihosvojili vseh šest točk in se po lestvicipovzpeli za tri mesta. Mura jejesenski del prvenstva končala napetem mestu in bo spomladanskidel prvenstva pričakala v zgornjemdelu lestvice.V prejšnji številki Novin smo namrečporočali, da bodo Murašiprezimili v spodnjem delu razpredelnice,a so jim vsi rezultatizadnjega kroga šli na roko, karje pomenilo uvrstitev v zgornjopolovico. Trenutno mesto pomenidobro izhodišče pred nadaljevanjemprvenstva, saj zaostanekza vodilnim Interblockom znašadevet točk, medtem ko imadrugouvrščena Bela krajina »le«šest točk naskoka. Črno-beli sov jesenskem delu prvenstva odigralipetnajst tekem, na katerihso zbrali šest zmag, dva remijain sedem porazov; osvojili so torejdvajset točk, kar zadostuje zatrenutno peto mesto.»Sam sem z uvrstitvijo zadovoljen,saj nam je še krog ali dvapred koncem jesenskega delakazalo, da bomo ostali pri repuprvenstvene razpredelnice. Vkolikor bi imeli v začetku jesenskegadela nekoliko več sreče, bilahko končali tudi med prvimitremi, ki niso daleč pred nami,«je svoje mnenje podal kapetanekipe Milko Kovač, ki optimističnopričakuje spomladanskidel prvenstva. Murina igra jepešala predvsem v obrambi, očemer nazorno priča tudi podatek,da so Muraši na petnajstihprvenstvenih srečanjih prejeli22 zadetkov, torej v povprečjuzadetek in pol na tekmo, medtemko so mrežo gostov zatreslidvajsetkrat, večino teh zadetkovpa so dosegli v drugi polovici jesenskegadela. Največji skok polestvici je Murašem uspel ravnov zadnjih dveh krogih, ko so se sšestimi osvojenimi točkami povzpelina peto mesto, kar je njihovanajboljša uvrstitev na lestviciv tekoči sezoni.Črno-beli so trenutno na zasluženempočitku, saj je na sporeduzimski premor. Drugoligaškinogometni ples bodo nadaljevaličez slabe tri mesece, ko bodo trinajstegamarca gostovali pri devetouvrščenemmoštvu RoltekDob. V kolikor bodo takratnadaljevali z igro, ki so jo prikazalina zadnjih dveh jesenskihsrečanjih, se navijači v MurskiSoboti morda lahko nadejajotudi vidnejše uvrstitve.Omeniti velja, da se za prihodnostnogometa v Murski Sobotini bati, saj Murin podmladekuspešno zastopa klubske barvena različnih turnirjih. Tako jeselekcija U-7 na nedavnem turnirjuv avstrijski Lipnici osvojiladrugo mesto, še uspešnejši paso bili leto starejši dečki, ki so sprvim mestom osvojili že tretjiturnir zapored.31 december 2010 |

ŠPORTBalonarski festivalnad Mursko SobotoGeza GrabarPo nekaj letih premora so trijedomači balonarski klubi – Rotobalon team, Balonarski klubBakovci in Balonarski klub Berta– skupaj z Balonarsko akademijoPtuj in Lovenjakovim dvorom izPolane oživeli nekoč zelo poznanibalonarski festival.Skoraj desetletje je ta sprva potekalv Moravskih Toplicah, zatempa se je preselil v Mursko Soboto.Ponovnih poletov toplozračnihbalonov v različnih disciplinahali pa kar nočnega žarenja, ko sobaloni prizemljeni, se je v dvehdneh okrog miklavževega udeležilo17 balonov iz domovinein tujine.Glavna pobudnika za oživitev balonarskihfestivalov, ki je zaraditermina dobil ime Miklavžev balonarskifestival, Štefan Pavlinjekin Štefan Bertalanič, pravita, dabodo poslej festivali nad prekmurskoravnico ponovno tradicionalni,v prvi vrsti pa pomenijoprivlačno obogatitev turističneponudbe.Miklošov pohodLudvik ZelkoPlaninski društvi Matica in Muraiz Murske Sobota ter Športnazveza Murska Sobota so pripraviliin izvedli tradicionalniMiklošov pohod od zbirnega mestav Murski Soboti do kroškegabroda in nazaj. Pohoda se jeudeležilo 80 občanov in občankrazličnih starostnih kategorij.Vsi, ki so se odpravili na pohod,so prejeli majice, kroški športnidelavci Kajak kanu kluba Murapa so pri klubskih prostorih postregliz malico.S to akcijo so ljubitelji hoje, pohodništva,nordijske hoje ter boljali manj zahtevnega planinstvazaokrožili bogat program predvidenih55-ih aktivnosti iz svojegaletnega koledarja.Ob zaključku leta vsem izvajalcemšportnih programov na tempodročju lahko izrečemo zasluženopriznanje za bogato ponudboin uresničitev zastavljenihprogramov.Bakovski tek 2010Janko RožmanPartizan Bakovci, društvo zatelesno vzgojo, že več let izvajašportno-rekreativne dejavnosti,v katere se vključujejo vsestarostne skupine. Izvedli sože tradicionalni Bakovski tek2010, kjer je sodelovalo čez300 tekačev in pohodnikov,od otrok v vrtcu do osnovnošolcevter upokojencev. Izvedboprograma je s sofinanciranjemomogočila Fundacija za šport.Tekaške prireditve v Bakovcihse ponašajo z dolgo tradicijo,saj so se začele že pred skoraj30 leti z znanim tekom parovin štafetnim tekom v mesecumaju.| december 201032

Nova gasilska avtolestevbi bila regijskega pomenaGASILCIGeza GrabarŽe nekaj let si gasilci Gasilskegadruštva Murska Sobota prizadevajoza zamenjavo več kot 30 let stareavtolestve, ki ji bodo prihodnje letopotekla vsa jamstva serviserja zanjeno varno obratovanje. Ker je tudiMurska Sobota postala sodobno mestoz visokimi zgradbami, obstoječaavtolestev ne zadošča več potrebamreševanja z višin.Prav to je bil tudi razlog, da sose že drugič prijavili na razpisEU za sofinanciranje nakupa.Ker prvič niso bili uspešni, sov drugo v partnerstvo v okviru1,7 milijonov evrov vrednegačezmejnega projekta »Rešujmoskupaj« pritegnili tudi kolege izsosednje Madžarske, točneje izSzombathelyja, partnerji v projektupa so tudi gasilska društvana madžarski (Gornji Senik,Monošter, Öriszentpeter) in slovenskistrani (Hodoš, MoravskeToplice).Ker so v proračunu mestne občineže zagotovljena sredstva zapokritje nakupa okrog 950 tisočevrov vredne avtolestve – morebitnaodobrena evropska sredstvase lahko črpajo na podlagi realiziraneinvesticije, bi bilo škoda,da na razpisu tudi v drugo ne bibili uspešni.V upanju, da bodo naposled leuspeli pri pridobivanju evropskihsredstev za menjavo dotrajane avtolestve,je v organizaciji tamkajšnjegadruštva in gasilske zvezemestne občine pred gasilskimdomom v Murski Soboti že potekalaprva praktična predstavitevmorebitnega kupljenega modela.Iz avstrijskega mesta WienerNeustadt so namreč tamkajšnjigasilci pripeljali 42-metrsko avtolestevBronto Sky Lift s pregibnoroko in pregibnim lestvenikomznamke Volvo. Omenjenaavtolestev sodi v krog tehničnonajbolj dovršenih oziroma jezadnji dosežek tehnike, saj jeprimer integracije mehanike inelektronike.Številni obiskovalci in gostje soimeli možnost, da so se v posebnemkošu dvignili v višave.Kot je povedal vodja projektaStanislav Wolf, sicer poveljnikštaba Civilne zaščite MO MurskaSobota, glavnina od 1,7 milijonaevrov vrednega projekta odpadena okrog 950 tisoč evrov vrednoavtolestev, ki bi omogočila reševanjez višine vsaj 40 metrov,ostalo pa bi namenili za nakupposebnega gasilskega vozila zacestno reševanje in opreme zapotapljače, oboje na madžarskistrani, nemajhen del te pogačepa bo namenjen za izobraževanjeoziroma usposabljanje z novoopremo. Iz evropskih sredstev najbi pokrili kar 95-odstotkov vrednostikupnine.Glede na močno lobiranje vBruslju so murskosoboški gasilciprepričani, da bodo v drugouspešni. V tem primeru se lahkonadejamo nove pridobitve zareševanje z višin za društvo, vsomestno občino in tudi regijo vzačetku leta 2014.33 december 2010 |

NAGRADNA KRIŽANKARešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno:KARFIJOLA, ANALFABET, VENO, KINO, ATO, BO, TM, PROSLAVA, SIN,TIR, IKA, MEZZOSOPRAN, SA, SON, SNOBSTVO, RATING, FE, TUN, EA, MI,RAČJA ZEL, ANTON ŠTIHEC, JARNIK, CAR, INTRIGA, DINA, BI, OMERSA,ZAKRIŽ, RAC, IRAK, WE, ANAND, ECIJA, LICEMER, ANOA, ZIZE, FIDŽI, VIA,OLT, UJETNICA, SPROVESTI, PAKISTAN, ZGOSTITEV.Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občinaMURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska SobotaČlani izdajateljskega odbora: Novi izdajateljski odbor še ni imenovanNaslovnica: TADEJ KIRINČIČOdgovorna urednica: VIDA LUKAČJezikovni pregled: RAJKO MARINIČOblikovna zasnova: INQUA, d. o. o.Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p.Naklada: 7000 izvodovSOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu,brezplačno.Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.siTelefon: 02 525 16 19| december 201034Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do31. decembra 2010 na naslov: Mestna občina Murska Sobota,Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križankoNagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iznjihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri.Nagrajenka križanke iz prejšnje številke:Valerija Koltaj,Vrtna ulica 2, 9000 Murska SobotaŽrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10.

Leto 2010 v Murski SobotiSvetovno prvenstvo v nogometu na Trgu kultureNovi fosili na Festivalu Soboški dnevi 201050 let Srednje zdravstvene šole Murska SobotaPodvoz na Lendavski dokončan po 10 letihAnton Štihec ostaja župan naše občineOdprt objekt z oskrbovanimi stanovanjiFoto: Arhiv Mestne občine Murska SobotaOdprtje nove enote doma starejšihPrenovljen nekdanji Kino Park

PRIREDITVE17.12.2010 od 10.00do 13.0018.12.2010ob 20.0020.12. – 23.12.201010.00 – 18.0020.12.2010ob 17.0021.12.2010od 10.00 do 18.0021. in 22.12.2010 ob16.00- 18.0021. 12. 2010ob 16.00 in 17.0022.12.2010ob 16.00 in 17.0023.12.2010ob 17.0031.12.2010ob 22.00GLASBA31.12.2010ob 23.0017.12.2010ob 21.3018.12.2010ob 19.0018.12.2010ob 20.0020.12.2010ob 19.0022.12.2010ob 19.0023.12.2010ob 19.0025.12.2010ob 20:0025. 12.2010ob 21.00RAZSTAVEdo 24.03.2011PREDSTAVE16.12.2010ob 19.0020.12.2010ob 17.0022.12.2010 ob 11.0023.12.2010 ob 10.3023.12.2010ob 19.0026.12.2010ob 18.0010.1.2011ob 17.0012. in 13.1.2011ob 19.00Predbožična zabava za srednje šole in predmetno stopnjo osnovnih šolPremierna predstavitev Shajba BMX videa MIND THE GAPBožični sejemGlasbena predstava: Zimska pravljica z ClaudioPohod vrtca Ringa raja z lučkamiPredstavitev humanitarnih organizacijOtroške božične delavniceMešani pevski zbor ECO MSPevski zbor Binkoštne cerkve MSPredstava Teater Cizamo: Božični pridnometer in Božiček na hoduljahObdarovanje predšolskih otrokTRADICIONALNO SILVESTROVANJE NA PROSTEMs skupinama Sončna uprava in Blue planet in polnočnim ognjemetomPARTY ROCK BAND MODRA CONAGRAND OPEN SILVESTER PARTKONCERT: NO RULES + MUŠKAT HAMBURGORKESTER SLOVENSKE VOJSKESKUPINA HORIZONTBEE GEESUS - slovenski a cappella gospel zbor & gostje 4GivenSAŠO ZVER & gost Žiga GolobBožično-novoletni koncert PIHALNI ORKESTER MURSKA SOBOTASKUPINA PLAMENEDO MAAJKA & BANDEVROPSKI TRIENALE MALE PLASTIKE z naslovom Deljene identitete, objektina meji med umetnostjo in dizajnomTadej Toš v ŽIVOCena vstopnice je 15 €Lutkovna predstava KJE JE MAMA?(lutkovno gledališče FRU-FRU Ljubljana) Lutkovni abonma in izvengledališka predstava A. Lindgren, A. Rozman: PIKAGledališko-lutkovni abonma in izvenMonokomedija»ČEFURJI RAUS!«Plesna produkcija »URŠKA« 2010Paul Maar: OJ, ČUDEŽNI ZABOJ gledališka predstava za otroke od 3 do 6.let, Mestno gledališče Ptuj (lutkovni abonma in izven)Stone, Styne, Merrill: SUGAR - Nekateri so za vroče, muzikal, Mestnogledališče ljubljansko, (abonma komedija in izven)Trg kultureMurska SobotaMikkMurska SobotaTrg kultureMurska SobotaTrg kultureMurska SobotaTrg kultureMurska SobotaTrg kultureMurska SobotaTrg kultureMurska SobotaTrg kultureMurska SobotaTrg kultureMurska SobotaMestno središče,Murska SobotaPartymaxMurska SobotaMikkMurska SobotaNova dvoranaMurska SobotaKegl CityMurska SobotaNova dvoranaMurska SobotaGrajska dvoranaMurska SobotaNova dvoranaMurska SobotaKegl CityMurska SobotaMikkMurska SobotaGalerijaMurska SobotaPartymaxMurska SobotaGrajska dvoranaMurska SobotaNova dvoranaMurska SobotaMikkMurska SobotaOsnovna šola I. MurskaSobotaNova dvoranaMurska SobotaNova dvoranaMurska SobotaZa objavo dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.sobota@siol.net