Soboške novine številka 98 ______ 15. mar. 2011

15. marec 2011 | številka 982 Predviden poslovno-parkirniobjekt na Kocljevi ulici6 Svetniške pobude,županovi odgovori16 Vandalizemv mestnem parku21 Praznovanje dneva ženav mestni občini17 Predstavitev knjigeMala ulica29 Ropoša državni prvakv namiznem tenisu33 Regijska slovesnostob dnevu Civilne zaščite34 Nagradnakrižanka35 Pustno rajanjena Trgu kulture

Predviden poslovno-parkirni objekt na Kocljevi uliciMorda bo že v bližnji prihodnosti naše mestno središče kazalo bolj urbano podobo z novim poslovnim objektom innujno potrebno parkirno hišo.Foto: Tadej KirinčičFoto: Studio KalamarTako izgleda ta del našega mesta danes...

ŽUPANOV KOTIČEKSpoštovane občanke,spoštovani občani!Verjamem, da so male in velike pustne maškare, ki so v minulem tednu živahno napolnilesredišče mesta, končno pregnale dolgo in mrzlo zimo. Mestni park, ki ga žalne moremo dovolj obvarovati pred objestnimi posamezniki, ki z vandalizmom kažejosvojo nekulturo in brutalno uničujejo urbano opremo ter škodijo rastlinam in živalim,se bo kmalu odel v svežo zeleno barvo in pomladne cvetove. In skupaj s prvimi znanilcipomladi sem vesel, da vam lahko sporočim odlično novico, da nam dobro kaže tudina področju pridobivanja alternativnih virov energije, kar bo dolgoročno naše mestoohranjalo zeleno in prijetno za bivanje.Mestna občina Murska Sobota je namreč v teh dneh prejela odločbo vladne Službeza lokalno samoupravo in regionalno politiko za sofinanciranje energetskega delaTurističnega centra Fazanerija. Prejeli bomo 2,2 milijona evrov iz Evropskega skladaza regionalni razvoj.Prepotrebna sredstva bomo namenili za:1) sanacijo obstoječe vrtine na Mojstrski ulici (SOB-1), da zagotovimo dolgoročnovarno obratovanje te vrtine (z njo že dogrevamo več kot sto stanovanj, novovečnamensko dvorano in kopališče);2) toplovod za preostale odpadne vode iz geovrtine (po uporabi in odvzemu delatoplote ima voda še zmeraj temperaturo pribl. 30 °C in se izteka v potok Ledava)je v zelo v slabem stanju in potreben zamenjave;3) z ekološkega vidika sporno stanje bomo odpravili z novo reinjekcijsko vrtino, skatero bomo ostanek odpadne vode (ki ji bomo predhodno v največji meri odvzelitoploto) ponovno spuščali nazaj v plasti, iz katerih jo črpamo. Nova reinjekcijskavrtina bo prispevek k prijaznejšemu okolju, saj bo dolgoročno prispevala kohranjanju biotopov in stabilnejšemu stanju v spodnjih plasteh;4) z novo vrtino pričakujemo povečanje izkoriščenih količin geotermalne energije.Z višjimi temperaturami obstaja možnost izkoriščanja geotermalne energije celoza pridobivanje električne energije, za kar se zanima kar nekaj investitorjev. Novovrtino bomo vrtali v tej fazi do globine pribl. 1600 metrov (sedanji dve obstoječivrtni SOB-1 in SOB-2 sežeta do pribl. 800 m pod površje).Z dobro strategijo bomo s še boljšim izkoriščanjem geotermalne energije spet nekolikobližje cilju, ki smo si ga zadali – to je biti energetsko kar najbolj neodvisna občina.Ocenjujem, da je pridobitev teh nepovratnih sredstev zgodovinski trenutek, saj namje dana možnost, da smelo in z večjimi koraki napredujemo na področju koriščenjanaravnih virov, izboljšamo energetsko sliko občine in v doglednem času znižamo stroškeogrevanja čim večjemu številu občank in občanov.Zato upam, da bodo ti spodbudni pomladni žarki v Fazanerijo, zelena pljuča našegamesta, kjer smo v minulem letu že uredili prijetno trimstezo, privabili tudi vlagatelje,ki bodo skupaj z nami na tem področju videli možnosti za razvoj športno-turističnegaturizma. Tudi ta cilj smo z velikimi črkami zapisali v vizijo razvoja naše občine.Vaš župan3 marec 2011 |

MESTNI SVETMag. Celec je izpostavil, da se Osnovna šola Bakovci že nekaj letsrečuje z zelo resnimi finančnimi težavami, saj sredstva, ki jih morazagotavljati Mestna občina Murska Sobota, še zdaleč ne pokrivajorealnih materialnih stroškov poslovanja, kar je razvidno iz posameznihfinančnih poročil. Ob koncu vsakega koledarskega leta je do sedajmestna občina res pokrila vsa negativna stanja in terjatve, povezanez materialnimi stroški, ki so po zakonu breme lokalne skupnosti, ažal to ni sistemska rešitev, saj šola tako ostaja iz leta v leto na robupreživetja in s tem brez možnosti za nadaljnji profesionalni razvoj,prav tako brez finančnih možnosti za nadgradnjo šolske knjižnice(v zadnjem času ne morejo zagotoviti niti knjig za obvezno domačebranje, bralne značke, kaj šele da bi jo sproti posodobili z novejšomladinsko literaturo), didaktičnih pripomočkov, računalniške opreme.V tem koledarskem letu so se na začetku kurilne sezone znašlicelo v položaju, da jim dobavitelj, zaradi neporavnanih računov, obnaročilu kurilnega olja tega ni hotel dobaviti, dokler se niso poravnalezaostale terjatve. Od septembra 2009 si v upravi mestne občineprizadevajo, da se poiščejo sistemske rešitve:- ustrezna višina mesečne akontacije materialnih stroškov, kibodo pokrivali realne mesečne stroške – kar je treba zagotovitiv proračunu mestne občine;- ustrezna višina sredstev za razširjeno dejavnost pri udeležbiučencev in mentorjev na raznih tekmovanjih, saj v zadnjih letihvelike težave povzročajo cene prijav na posamezna tekmovanja;- poseben problem učencev in zaposlenih na OŠ Bakovci inPOŠ Dokležovje predstavljajo tudi stroški prevoza na raznedogodke, akcije in prireditve, gledališke abonmaje za otroke,ki jih organizira mestna občina in so vedno v breme staršev.Na tem področju otroci niso v enakem položaju kot otroci, kiobiskujejo šole v Murski Soboti. To pomanjkljivost je treba pravtako sistemsko rešiti in učencem omogočiti brezplačen mestniprevoz na takšne prireditve.Župan je odgovoril, da se razširjena dejavnost šol sofinancira iz občinskegaproračuna, iz teh sredstev se krijejo stroški udeležbe učencev na tekmovanjih.Ni pa ovire, da se na naslednji seji v proračunu predvidijo višjizneski za materialne stroške za osnovne šole in za razširjeno dejavnost, nele za osnovno šolo v Bakovcih. Nekatere šole si same priskrbijo sredstva zrazličnimi dejavnostmi.Odgovor mestne uprave:V proračunu za leto 2011 so tudi pri Osnovni šoli Bakovci v primerjavi zletom 2010 predvidena dodatna sredstva za delovanje. Glede na zaključniračun leta 2010 bi ta znesek moral zadoščati za normalno delovanje šole.Treba pa bo poskrbeti za podrobno analizo stroškov šole in predvidetiukrepe za njeno energetsko sanacijo.Mag. Celec je zastavil še vprašanje v zvezi z geovrtinami. V okvirupetega javnega razpisa Prednostne usmeritve regionalnih razvojnihprogramov razvojne prioritete razvoja regij bomo za obdobje 2010–2012 predvidoma prejeli 1,6 milijona EUR za dve vrtini, s tem dabo Mestna občina Murska Sobota posamezne dele sofinancirala.Ali obstajajo ustrezne študije, da je vode na področju Fazanerijedovolj, ali je ta voda dovolj vroča in kdo bo nosil odgovornost, čese bo izkazalo, da projekt ne bo prinašal pričakovanih rezultatov?Del sredstev bi lahko namenili za daljinsko ogrevanje, kogeneracijo.Stroški ogrevanja bi bili manjši, v Fazaneriji bi lahko bile možnosttudi geosonde.Župan je odgovoril, da je za peti razpis SVLR v višini 1,6 milijona EUR zageotermijo prva faza začetka realizacije energetskega projekta Fazanerija.Občina ima pri tem partnerje. Nafta geotermija je pripravila potrebno dokumentacijoza delo na vrtinah. Poleg tega ima rudarski zavod na državniravni ogromno kartografskega dela, ki ponazarja zaloge geotermije na določenihglobinah, poleg tega je z madžarskim partnerjem, mestom Körmend,prijavljen skupni projekt za pridobitev sredstev v višini okrog 600.000 EURza izdelavo različnih študij, ki bi naj določile natančno mesto vrtine. Četrtipartner je češka institucija, ki skupaj z mestom Litomeržice pomaga pritem projektu, peti partner pa so Dravske elektrarne, ki se prijavljajo nadržavni razpis Ministrstva za gospodarstvo; predlog je, da bi vzpostavilidaljinsko ogrevanje v mestni občini z njimi kot partnerjem. Na področjugeotermije je ogromno dokumentacije, podatkov, svetnik lahko dobi odgovorena vprašanja, ki ga zanimajo.Odgovor mestne uprave:Rudarski projekti so narejeni na podlagi najnovejših raziskav (seizmičnemeritve). Obstaja velika verjetnost, da bo na področju, kjer bo lociranaraziskovalna vrtina SOB-3g, geotermalna voda višjih temperatur, kotjih danes dosegamo z vrtino SOB-1 (Mojstrska ulica). Vsekakor pa bomodosegli najmanj temperature, ki so danes znane na globini 750 m, in vsajtakšno izdatnost teh vod. Ker je geotermalna voda energent prihodnosti inker že danes energetski zakon predpisuje najmanj 30-odstotno zagotovitevenergenta, pridobljenega iz alternativnih virov, smo prepričani, da gre zanaložbo, ki bo pomembno prispevala k delni energetski neodvisnosti občine.Realizacija projekta z geosondami se izvaja tam, kjer tople vode ni, izkoriščapa se potencial vročih kamenin in na našem območju daje slabšerezultate (izkoristki in posledično ekonomska upravičenost).Ker je seja potekala 14. februarja, na dan zaljubljenih, je mag. Celecizpostavil, da ima ta praznik zelo lepo sporočilo. Želel bi si, da bise to sporočilo udejanjilo tudi na delovanju lokalne skupnosti priizboljšanju odnosov in preseganju delitev na leve in desne, naprave in neprave koalicije, tiste načelne in nenačelne, kakor je bilogovora tudi v predvolilni kampanji. Želel bi si, da bi župan uresničilobljubo o sklicu koordinacij svetniških skupin pred obravnavanjemproračuna, saj bi bilo tako delo mestnega sveta in občinske upravelahko učinkovitejše.Župan je odgovoril, da naj se o tem najprej dogovorijo v stranki SDS, sajv prejšnjem mandatu niso prihajali na koordinacije pred sejami mestnegasveta. Sedaj, ko ene koordinacije ni bilo, predlagajo, da bi jih spet imeli.Župan si želi konstruktivnih koordinacij, ne pa neupoštevanja dogovorov,ki jih na koordinacijah sprejmejo.Angela NOVAKje dejala, da je vzporedno s problematikomladih treba prisluhniti tudi starejšim, kiso iz dneva v dan bolj nemočni. Zahvalilase je za dodatna sredstva, ki so v letošnjemproračunu namenjena starejšim. Na pobudoDruštva upokojencev Murska Sobota je župan Štihec 12. 10. 2005med prvimi v Sloveniji imenoval sedemčlanski koordinacijski odborza varstvo starejših oseb v Mestni občini Murska Sobota kotposvetovalno telo z naslednjimi pristojnostmi:- spremljanje in predlaganje smernic in politike za varstvo starejšihna lokalni in državni ravni,- povezovanje in usmerjanje vseh dejavnikov s ciljem enotnega in| marec 20118

MESTNI SVETpremazi. Zaradi tega smo se z investitorjem odločili za celotno zamenjavoklopi in celotne urbane opreme, saj prenova mora zagotavljati kakovostmaterialov za desetletja vnaprej.Ker gre za zamenjavo celotne urbane opreme na ravni parka ob prelomutisočletja, smo želeli tako v kakovosti materialov kot tudi v njeni oblikidoseči presežek in dodano vrednost. Tako smo na primer izbirali klopi, kiso ob sodobni in poenostavljeni obliki še vedno tako praktične in uporabne,kot so bile stare. Tudi pri izbiri materiala spadajo v skupino organskihmaterialov, ki so bili uporabljani v tem okolju že stoletja. Les in kovina stamateriala, ki zavzemata pomembno mesto v zgodovini tudi pri uporabljenihmaterialih v Soboškem gradu, enake materiale smo pa uporabili priprenovi grajske ploščadi in okolice gradu pred petnajstimi leti. Ta projektje moral dosegati enako kakovost rešitve, kot jo je zastavil arhitekt Novakv zgodnjih petdesetih letih. V projektu smo upoštevali sodobni videz inminimalistične podrobnosti, ne da bi se odmaknili od klasičnega karakterjarešitve. Izvedbo projekta je strokovna javnost, posebej pa mariborskiZavod za varstvo kulturne dediščine, umestila med kakovostnejše prenovetovrstnih objektov. V takem duhu smo izbrali klopi in koše, ki tak oblikovnikarakter rešitve povzemajo.Pri prenovah parkov in različnih mestnih zelenih površin v razvitih deželahse znani arhitekti lotevajo rešitev, ki so neprimerno sodobnejše, velikodražje in predvsem drugačne od elementov, ki so v takih območjih stalistoletja. V tem parku smo se takih rešitev vzdržali in predlagali vsebinskosodobnejše, a oblikovno bolj zadržane izdelke in rešitve. Vendar so obojioblikovno kakovostni in estetsko dovršeni ter vztrajno kažejo na napredekin razvoj tako materialnih kot duhovnih vrednosti našega okolja, ki ga vPomurju prevečkrat pogrešamo. Želimo, da se v parku vsak dobro počuti,tako domačin kot tudi tisti svetovljanski popotnik in turist, ki je videl žeskoraj vse, a bo v našem parku občutil enako kakovost in presežke v zadržanihrešitvah, kot jo je zaznal v bolj znamenitih okoljih.POSEG V PROSTOR S »POČIVALNIMI OTOKI«Poseg dveh »otokov za počivanje« v parku, kot jih imenujemo projektanti,je izveden na dveh območjih. Eno je degradirana, zapuščena in neurejenakotanja v drevesnem rastju, kamor so naključni obiskovalci metali odpadke,drugo pa nedaleč stran na jasi ob povezovalni pešpoti pred grajskimposlopjem. Obe ponujata imenitno priložnost za počitek, ena v prijetnemzavetju in senci z drevesnim rastjem okoli urejenega območja s klopmi, drugapa ponuja kakovostne vizure ob grajskem poslopju na ostali del parka.Kamniti so le deli teh območij, kjer so naravne zaobljene skale v vzorcupostavljene v tla, ta pa omogočajo naravne nastavke za sedenje tako skupinekot posameznikov, starejših ali mlajših. Ob teh kamnih sta utrjena podlagaiz različnih vrst drobljenca ter vrsta klopi, ki je drugačna od klasičnih klopiv okolici. Oblika je bolj razgibana in bolj dinamična, s takim izrazomdaje poudarek na namembnost teh počivalnih otokov in vabi obiskovalcak postanku. Pri tovrstnih rešitvah so uporabljeni materiali, ki so naravniin domači. Nekatere povezovalne poti v parku so bile že poprej obdelane skamnitim drobljencem, zato se v tem primeru ne odmikamo od uveljavljenihrešitev, ki so tako ali drugače že priznane kakovostne krajinske rešitve.Kamniti bloki ne predstavljajo značilnosti za Prekmurje, kot želijo nekaterito okarakterizirati. Tako jih niti ne moremo obravnavati v kontekstu rešitev,saj se kamen preneštetokrat uporablja tudi pri nas v Prekmurju. Tako jebilo v preteklosti, v današnjem času pa ga doživimo kot gradbeni materialše veliko aktivneje. V viziji prenove parka so kamniti bloki element, ki dajevsebino v bodočnosti in nadaljnjemu razvoju parka. Predstavljajo naravnielement za prirejanje programov likovnih in kiparskih delavnic v regiji terzagotavljajo dober temelj za razvijanje duha in kulturnih kvalitet za vseobiskovalce parka. Manjši kamniti bloki, ki so postavljeni v gručasto skupinoso nastavek za skupinska srečanja. Ti bloki bodo naravne organske oblike,a vendar zaobljeni in brez ostrih robov in detajlov.Večji kamniti bloki, ki so postavljeni okoli počivalnih območij, so monumentalnivstavek v parkovno območje, ki bodo ob predvideni animacijiumetniških dogodkov ter kiparskih kolonij navduševali obiskovalce v parku.Vsakoletne tovrstne prireditve in kolonije bi ponujale vedno nove kiparskeizdelke na teh kamnitih blokih ter tako ponujale latenten in kakovostenrazvoj okolja ter počivalnih otokov, kjer bi vsako leto izbran umetnik trajnozaznamoval okolje s svojo mojstrovino.Pred prenovo je naš cenjeni sodelavec g. dr. Šiftar podrobno analiziral inpopisal vse drevesne vrste v parku, ki jih je predstavil na jeklenih tablicah,ki bodo postavljene pred drevesi v parku. Nekatere so že postavljenein z žalostjo ugotavljamo, da je vandalizem že pustil svoje sledi. Čepravso tablice oblikovane tako, da bi naj bile odpornejše tudi na poškodbe, jezloba v nekaterih primerih tudi iznajdljiva.Košnja trave, ki je predvidena v parku, se ob tablah izvaja z ročno kosilnicoz nitko, ki jo izvajalci že tako ali tako uporabljajo za košnjo napodobnih območjih, kjer ni mogoče kositi z motorno kosilnico. Zato so tetable izvedene v okvirju iz okroglega RF-profila in dvignjene od tal min25 cm, da pri košnji ne poškodujejo kosilne nitke. Podobne rešitve so bileže v preteklosti izvedene v nekaterih slovitejših parkih po svetu in takone predstavljajo posebne tovrstne novitete. Negovanje takih tabel razenvandalizma ne predstavlja nobenih posebnih stroškov, saj so izvedene izkakovostnih in odpornih materialov.Varovanje parka je v urbanih okoljih mestnih jeder različno, odvisno odvelikosti in odprtosti parka. Pri nas ugotavljamo, da je vandalizem še vednoprisoten v takih območjih, ki se ga brez poostrenih varovalnih ukrepovverjetno ne da izkoreniniti. Ti morajo biti varnostni ukrepi intenzivnejšiv večernih in nočnih urah, za kar pa so odgovorne varnostne službe.Mag. Brigita Perhavec je vprašala, zakaj se od jeseni do 15. marcačaka s čiščenjem mestnih ulic? Nasutih je obilo kamenčkov; izproračuna bi lahko namenili toliko sredstev, da bi vmes enkratulice pometli.Odgovor mestne uprave:V Sloveniji je za konec zimskih razmer določen 15. marec, kar tudi pomeni,da do tega datuma veljajo razmere, ko je treba vožnjo prilagajativremenskim razmeram in imeti zimsko opremo. Ta datum je seveda določenglede na povprečne večletne vremenske razmere, zato je možno, da dejanskevremenske razmere v posameznem letu lahko odstopajo – zimske razmerese lahko končajo pred 15. marcem ali po njem. Lahko bi se zgodilo, da bimorali že pometene površine ponovno posipati in nato ponovno pomesti,kar bi seveda podvojilo stroške pometanja in povečalo stroške zimske službe.Vsekakor pa bo Komunala s pometanjem pričela okrog 15. marca, točendatum pa bo odvisen predvsem od dejanskih vremenskih razmer in napovedi.Za eno dodatno vmesno pometanje bi morali v proračunu zagotovitidodatnih 20.000 EUR sredstev, kar pa že zadošča za preplastitev krajšeulice v mestu.Jožef RECEKje dejal, da je bila v lanskem letu v Slovenijiin mestni občini uspešno izpeljana akcija»Očistimo Slovenijo v enem dnevu«.Kakšna je mestna občina po tej akciji?V KS Kupšinci je takoj po akciji neznanistorilec v kamenšnico pripeljal odpadne jermene in drugo navlako.Občinska inšpektorica in sodelavci so tega neznanega storilca11 marec 2011 |

MESTNI SVETizsledili in je navlako odstranil. V treh primerih je neznani storilecob kamenšnici, ki je v neposredni bližini črpališča vode v Črnskihmejah, odložil sedem petlitrskih posod odpadnega motornega olja.Skupaj z direktorjem mestne uprave je bila zadeva hitro urejena inodpadno olje odstranjeno. Pred tremi tedni je spet neznani storilecv potok Dobel, v vodo, vrgel v polivinil zavezane živalske odpadke.Z občinsko inšpektorico je bila zadeva urejena, odpadki so bili odstranjeni.V enem primeru je bil storilec znan, saj je poleg odpadkovpustil dokumente z imenom in priimkom ter naslovom. Občinskainšpektorica je storilcu izdala odločbo za odstranitev odpadkov, atega ni storil, zato je sledila odločba Javnemu podjetju Komunala,da naj odpadke odstrani na stroške storilca. Tudi Komunala tegani storila in so odpadki še vedno tam ter čakajo na spomladanskoočiščevalno akcijo, ko bodo krajani to morali sami odstraniti. Ali selahko na podlagi občinskega odloka ukrepa, ko je storilec znan, daodstrani odpadke? Če ne, je predlagal, da se takoj spremeni občinskiodlok oziroma poda pobuda za ureditev zadeve na državni ravni,da se takšne stvari ne bodo dogajale.Župan se je strinjal s povedanim glede onesnaževanja okolja. Morda bires kazalo spremeniti občinski odlok ter zaostriti zadeve tako, da bi komunalnainšpektorica imela več manevrskega prostora, vendar nam včasihdržavni predpisi tega ne omogočajo. Odlok bo proučen in predlagane bodospremembe, da neupoštevanje odločb ne bo več mogoče.Odgovor mestne uprave:V konkretnem primeru je bila izdana odločba zaradi nedovoljenega odlaganjakomunalnih odpadkov znanemu povzročitelju. Odločba je postalapravnomočna in izvršljiva. Javno podjetje mora v konkretnem primeruizpeljati postopek izvršbe in odstranitve odpadkov na stroške zavezanca.Glede na navedeno veljavna republiška zakonodaja in občinski odlokpredstavljata primerno zakonsko osnovo za ukrepanje.Glede na predvideno spremembo republiške zakonodaje bomo v letošnjemletu morali uskladiti sedanji veljavni občinski odlok s sprejeto republiško zakonodajoin bomo ob tem proučili tudi možnost učinkovitejšega ukrepanja.Svetnik Recek je dal pobudo, da se v javnem glasilu Soboške novineuvede ekološki kotiček, v katerem bi osveščali občane, da naj dotakšnih in podobnih stvari ne pride. V Avstriji so z osveščanjemprebivalcev uspeli z ločenim zbiranjem odpadkov.Župan se je strinjal z uvedbo ekološkega kotička v Soboških novinah indodal, da je v preteklosti v Novinah že bila rubrika »Hvalimo – grajamo«.Odgovor mestne uprave:V Soboških novinah redno objavljamo prispevke s področja ekologije vobliki člankov ali javnih objav, ki jih pripravljajo strokovni sodelavcimestne uprave: poročila o okoljskih projektih in drugih aktivnostih natemo ekologije (»projekt rumena vreča«, »teden brez avtomobila«, čistilneakcije, vandalizem v mestnem parku, navodila in opozorila komunalneinšpektorice in redarske službe...). Prav tako redno objavljamo prispevkein javne objave podjetij, ki se ukvarjajo z zbiranjem odpadkov in drugimiaktivnosti s področja varovanja in ohranjanja okolja. Pobudo o uvedbistalnega t. i. ekološkega kotička bomo preučili skupaj z izdajateljskimodborom Soboških novin.Dr. Mitja SLAVINECse je pridružil pobudi Angele Novake gledenagrade za prostovoljce, ki naj ne bo omejenale na letošnje leto, ampak tudi vnaprej,saj je oz. bo nagrada vezana na dolgoletnoprostovoljno delo. Dr. Slavinec je dal tudipobudo, da se na naslednjo sejo uvrsti OPPN za gradnjo toplovodamed Jezeri in bolnišnico, saj je prostorski načrt že pripravljen.Gre za toplovodno oskrbo Splošne bolnišnice Murska Sobota, ki ješiršega pomena, za obravnavo pa so izpolnjeni vsi pogoji.Župan je odgovoril, da ne gre za celotno traso toplovoda, temveč samo zaobmočje križanja avtoceste in bodočega toplovoda. Kolikor župan ve, so bilipostopki glede javne razgrnitve in javne razprave že opravljeni, tako dazadevo lahko vključimo na sejo mestnega sveta. Če so potrebni predhodnipostopki končani, bo OPPN uvrščen na sejo mestnega sveta.Odgovor mestne uprave:Predhodni postopki so opravljeni. Gradivo je v usklajevanju in bo podanona eno naslednjih sej.Jožica VIHERje dejala, da predprostor v pred kratkemodprti obnovljeni gledališki dvorani delujepusto; predlagala je, da se predprostor,za boljši vtis, uredi z zavesami. Ker je objektspomeniško zaščiten, se naj v ureditev vključijotudi arhitekti.Župan je odgovoril, da je pobuda za ureditev predprostora v obnovljenigledališki dvorani umestna in se je o tem že pogovarjal z arhitektomKalamarjem, ki je že naredil prve poizvedbe glede zapiranja z zavesami.Darko RUDAŠje izpostavil, da je v vrtec na Pušči vpisanihprvih sedem neromskih otrok, kar pomeni,da se na tem področju postavlja nov mejnik:krepi se zavest, ki je zaščitni znak Evropskeunije. Starši neromskih otrok so dali dvepobudi:- prva se nanaša na omejitev hitrosti prometa ob vrtcu oz. postavitevovir na cesti od Gaja; ovire, ki omejujejo promet sčernelavske strani, so že postavljene;- druga pobuda se nanaša na spremembo trase mestnega avtobusa;Sobočanec bi naj vozil od Gaja mimo vrtca na Pušči in naprejdo Maximusa. Vedno več občanov se namreč sprašuje, zakajSobočanec vozi do BTC-ja, ne pa tudi do Maximusa.Župan je odgovoril, da bo občinska uprava proučila predlog za postavitevovir za omejitev prometa z Gajeve strani, saj je varnost na prvem mestu,spoštovati pa je treba predpise, zato mora o tem razpravljati tudi Svet zapreventivo in vzgojo v cestnem prometu.Glede spremembe trase Sobočanca od Gaja mimo vrtca na Pušči doMaximusa pa je dejal, da je občina želela podaljšati traso Sobočanca dovseh trgovskih centrov, ki jih je tudi zaprosila za sofinanciranje, pa se nobenni odzval vabilu. Celoten sistem mestnega avtobusa, eden se imenujeSobočanec, drugi pa vozi od Maximusa do bolnišnice v Rakičanu, imasvoj časovni načrt, svoj krog pa odpelje v eni uri. S podaljšanjem tras je| marec 201112

MESTNI SVETta časovni zamik daljši. Z Avtobusnim prometom je treba preveriti, ali jepredlog sprejemljiv glede na to, da se čas prihoda Sobočanca na izhodiščnomesto naj ne bi preveč podaljšal.Odgovor mestne upravePri vrtcu na Pušči res ni hitrostnih ovir s strani gostišča Gaj. Trenutno sezavedamo problematike in je zato bilo na sestanku s Krajevno skupnostjoPušča dogovorjeno, da se mesto v bližina vrtca še letos primerno osvetli zjavno razsvetljavo. Če ta odločitev ne bo doprinesla k večji varnosti udeležencevv prometu (pešcev), bodo stanje proučili na Svetu za preventivoin vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Murska Sobota.Po navedbi Avtobusnega prometa Murska Sobota bi se s podaljšanjemavtobusne linije mestnega avtobusa Sobočanec mimo vrtca na Pušči tertrgovskega centra Maximus obstoječi vozni red z enournim povratkom nazačetno mesto znatno podaljšal in s tem prispeval k nekonkurenčnosti vprimerjavi z osebnimi vozili, manjši rentabilnosti in zasedenosti mestnegaavtobusa.Svetnik Rudaš je izpostavil, da septembra letos Pušča praznuje100-letnico obstoja. Predlagal je, da se skupaj z občinsko upravo,občino in mestnim svetom pripravi priročnik, v katerem bi prikazaliceloten razvoj naselja, od petrolejke do elektrifikacije. Tudi Puščaveliko prispeva k prepoznavnosti mestne občine.Župan je odgovoril, da je 100-letnico uradnega obstoja Pušče treba primernoobeležiti.Svetnik Rudaš je dejal, da ga razprave na današnji seji spominjajo napiromana, ki želi gasiti ogenj, ki ga sam podtika. Predlagal je, da biv bodoče vzpostavili boljši dialog, saj dialog preprečuje konfliktnesituacije. Prisotne je pozval k iskanju kompromisnih rešitev, sajobčani pričakujejo konstruktivne razprave in korektno politiko.Andrej MEŠIČje zastavil vprašanje o trasi prepotrebnevzhodne obvoznice; občani so prejeli obvestila,a vsebine točno ne razumejo.Župan je odgovoril, da občani niso prejeli nobenihobvestil, pač pa so stekle priprave za odkup zemljišč za gradnjo južneobvoznice. Ta del se bo začel najprej izvajati. Pred časom je bil sestanek spredstavniki Petrola, Slovenskih železnic, DRSC, investicijskim podjetjempri Slovenskih železnicah tudi na temo rušitve nekaterih objektov zaradipodvoza na Panonski ulici, ampak to je bilo v sklopu elektrifikacije železniškeproge. Glede vzhodne obvoznice bo v kratkem javna razgrnitev tega projekta,sledili bosta enomesečna javna razgrnitev in javna razprava, šele takrat bodoobčani videli potek trase vzhodne obvoznice. Ko bo sprejet ta prostorski aktv mestnem svetu, bodo občani o naslednjih postopkih obveščeni ter pozvanik odkupu zemljišč. Župan predvideva, da bo javna razgrnitev v roku dveh,treh mesecev, saj čakajo na končno mnenje Ministrstva za okolje in prostorglede presoje vplivov na okolje. Del te vzhodne obvoznice je tudi v planskemdokumentu, ki se imenuje Občinski prostorski načrt, za katerega občina želeto dni, odkar je zanje zaprosila Ministrstvo za kmetijstvo, nima smernic,zato tega načrta ne more razgrniti. Župan upa, da bo občina v dveh, trehmesecih pridobila te smernice, nakar bosta javno razgrnjena OPN in projektvzhodne obvoznice.Odgovor mestne uprave:Na južnem delu predvidene obvoznice so lastniki parcel dobivali samovabila na postopke parcelacij, ki so jih izvajali geodeti, kar je predhodnipostopek pri odkupu zemljišč. Posebnih drugih obvestil ni bilo.Mešič je zastavil vprašanje o protihrupni ograji ob železniškiprogi, saj se vlak sliši v deveto vas.Župan je odvrnil, da je postavitev protihrupnih pregrad skozi celo mestopredvidena v sklopu elektrifikacije železniške proge, ki jo morajo pričetiizvajati v letu 2013.Odgovor mestne uprave:V postopku izdelave Državnega prostorskega načrta (DPN) za elektrifikacijoin rekonstrukcijo železniške proge Pragersko–Hodoš za območje Mestneobčine Murska Sobota je v času javne razgrnitve, ki je potekala leta 2008,s strani občine in občanov bila podana zahteva, da se ob železniški progipostavi protihrupna ograja. Pripomba se je upoštevala. Ob progi v mestuse bo postavila protihrupna ograja na več odsekih. To določilo je zapisanotudi v 36. členu Uredbe o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo inrekonstrukcijo železniške proge Pragersko–Hodoš. V tem členu je navedeno,da bodo postavljene ograje višine med 2 in 3 m, in sicer na sledečih lokacijah:Murska Sobota, Bakovska, dolžine 718 m; Murska Sobota, Vegova, dolžine450 m; Murska Sobota, Ledavsko naselje, dolžine 878 m; Murska Sobota,Industrijska, dolžine 290 m; Markišavci, dolžine 565 m. Iz grafične prilogeuredbe je razvidno, da bo ograja postavljena tik ob železniški progi.Svetnik je zastavil tudi vprašanje o pričetku rekonstrukcijeCankarjeve ulice; cestišče je še vozno, vse ostalo je zanič;Župan je odgovoril, da je treba rekonstrukcijo Cankarjeve ulice predvidetiv proračunu in jo obnavljati po fazah.Odgovor mestne upraveZa Cankarjevo ulico je v zaključni fazi izdelava projektne dokumentacijeza ureditev posebnih prometnih površin (pločnikov in površin za kolesarje),ki bo osnova za samo urejanje teh površin v prihodnjih letih po načrtihrazvojnih programov mestne občine za obdobje 2011–2014 ter v odvisnostiod sredstev, ki bodo namenjena v posameznih občinskih proračunih vprihodnjih letih.Svetnik Mešič je izpostavil še problematiko prometne signalizacijeTomšičeve ulice, ki je nova vpadnica z avtoceste v Mursko Soboto.Primerno bi bilo prometno signalizacijo prilagoditi povečanemuprometu (večji, vidnejši znaki, saj so zakriti z drevjem).Odgovor mestne uprave:Križišče Tomšičeve in Trstenjakove ulice je bilo v preteklosti kar nekajkratpredmet izvedbe določenih ukrepov za izboljšanje stanja, vse s ciljem, dase zagotovi varnost. Tako je bila dopolnjena prometna signalizacija (znakaSTOP z obeh strani), označeni so bili prehodi za pešce, izvedeni akustičnipragovi in grbina, zarisan je bil kolesarski pas na cestišču, zaradi kateregaso bili prometni pasovi zoženi na minimum. Vsi ukrepi hitrost vozil poTomšičevi ulici omejujejo in prisilijo voznika, da jo prilagodi razmeram,potem ko pripelje z avtoceste, kjer je navajen višjih hitrosti. Vsi ukrepiomejujejo voznika na hitrost 40 km/h, kar je manj od splošno dovoljenehitrosti v naseljih. Vsaka večja hitrost pomeni za voznika že nelagodnovožnjo, razen seveda za tiste, ki namenoma vozijo prehitro. Takšne je treba13 marec 2011 |

Začetek gradnje poslovno-parkirne hišena Kocljevi ulici ob Panonki morda že letosAKTUALNOŠpela HorvatNačrt trajnostne mobilnosti v mestniobčini poleg uvedbe plačljivega sistemaparkiranja v t. i. modrih conahpredvideva tudi izgradnjo poslovno--parkirne hiše na Kocljevi ulici.Poslovni del hiše bo namenjenneposredni prodaji oz. najemu,parkirna hiša pa bo oddana vnajem in upravljanje podjetju, kibo upravljalo s parkirnimi mestiv modrih conah ter ostalimi parkirnimimesti v lasti mestne občine.Gradnjo štiri milijone evrovvredne investicije, od tega bo zagaražno hišo namenjenih 2,1 milijonain za poslovne prostore 1,9milijona evrov, bo prevzela javno--zasebna družba Sobota-Center,v kateri ima občina 60-odstotni,družba Imo-real pa 40-odstotniposlovni delež. Idejno zasnovo jeopravil Studio Kalamar, dela pa bise lahko začela že v drugi poloviciletošnjega leta, medtem ko predvidenzaključek sega v poletje 2012:»Po potrditvi v mestnem svetu bipristopili k razpisu za izdelovalcaprojektno-gradbene dokumentacije,v naslednjem koraku biopravili razgovore z bankami ozagotavljanju kratkoročnega indolgoročnega kredita, nato bisledila še pridobitev gradbenegadovoljenja. Realno bi z gradnjolahko pričeli v drugi polovici letaali v začetku prihodnjega,« je povedalDrago Ružič, direktor podjetjaSobota-Center, ki za izvedbonačrtuje najetje kredita v višinitreh milijonov evrov, odplačilo pabi se vršilo s prihodki od prodajeali najema poslovnega dela objektater prihodki, ki jih bo družbaprejemala od najema parkirnihmest v parkirni hiši, sklenjenegas podjetjem, ki bo upravljalo sparkirno hišo in ostalimi parkirnimimesti v lasti mestne občine.Kupec poslovnega dela zgradbe,ki bo obsegala 1700 kvadratov, ježe znan in je ključnega pomena zarealizacijo projekta, saj bi kupninapredstavljala kapital za njegovo financiranje.»Kupci so potencialnoznani, a javno o njih ne bi govorili,saj se lahko zgodi, da drugiinvestitorji te kupce speljejo,« jepovedal župan Anton Štihec natretji seji mestnega sveta.Mestni svetniki so se takrat sicerstrinjali, da mirujoči promet vMurski Soboti potrebuje temeljitoobravnavo in sanacijo, nekolikomanj pa so bili naklonjeni predstavljeništudiji, ki jo opravila družbaNebra iz Ljubljane. Zmotili so jihpredvsem nekatere napake, ki najbi nastale zaradi naglice pri zaključevanjuštudije, in pa zadolževanjepodjetja Sobota-Center v višinitreh milijonov evrov.15 marec 2011 |

AKTUALNOObčinski podrobni prostorski načrt za prostorsko ureditevskupnega pomena za vojašnico BerekMestna občina Murska Sobota jena pobudo Ministrstva za obrambov začetku leta 2009 pričela spripravo Občinskega podrobnegaprostorskega načrta za prostorskoureditev skupnega pomena za vojašnicoBerek. Območje sedanjevojašnice na Kopališki ulici 4 vMurski Soboti, je manj primerno zaprilagoditev standardom in merilom,ki jih je Slovenija sprejela z vstopomv NATO. Nova zasnova vojašnice bougodnejša in bolj funkcionalna zazaposlene, ki bodo z uporabo novih,sodobnemu vojaškemu sistemuprimernejših objektov, lažje in učinkovitejevzdrževali in nadgrajevaliobrambni sistem v tem delu države.Veljavni prostorski akti občineže opredeljujejo predmetno lokacijoza območje urejanja vojašniceBerek in je opredeljenokot stavbno in kot območje izključnerabe za potrebe obrambe.Trenutno je na tem območjuskladišče za potrebe Slovenskevojske. S predlaganimi ureditvamise to odstrani, zgradi pa senov objekt vojašnice z vadbenimiin rekreacijskimi objektiter pripadajočo infrastrukturo.Ureditev nove komunalne infrastrukture,na katero se bo navezovalanova vojašnica Berek,bo imela tudi širši pomen zapotrebe lokalne skupnosti.Ravno zato pa se akt pripravljana občinski ravni in ne državni,za kar je bil z Ministrstvom zaokolje in prostor sklenjen posebendogovor.Območje nove vojašnice obsegazemljišča s parcelnimi številkami3269, 3314/2, 3315/2,3316/7, 3317/1 in 3317/2 vsek.o. Murska Sobota. Velikostobmočja zajema površino 12,40ha, medtem, ko je v strokovnihpodlagah infrastruktura načrtovanana približno 11,80 ha.V skladu z Zakonom o prostorskemnačrtovanju pravkar poteka30 dnevna javna razgrnitevdopolnjenega osnutka občinskegapodrobnega prostorskeganačrta za novo vojašnico na območjuBerek z vsemi strokovnimipodlagami.Sklep z javnim naznanilomo javni razgrnitvi, ki ga jesprejel župan Mestne občineMurska Sobota, je bil objavljen25.2.2011 v Uradnem listuRS, št. 12/2011 ter 28.2.2011na spletni strani občine. Javnarazgrnitev gradiva poteka vprostorih občine in na sedežuMestnih četrti ter je prikazanatudi na spletnem naslovu http://www.murska-sobota.si. Pričelase je 10. marca 2011 in bo trajalado 8. aprila 2011. V sredo23. marca 2011 bo ob 17.00 uriv veliki sejni dvorani občine potekalajavna obravnava gradiva,kjer bo možno podati ustne pripombe.Sicer pa se vključno do8. aprila 2011 lahko podajo šemorebitne pisne pripombe javnosti.Pripombe in pobude selahko vpišejo v knjigo pripombna razgrnitvenih mestih, oziromanaslovijo na Oddelek zainfrastrukturo, okolje in prostorter gospodarske javne službeMestne uprave mestne občineMurska Sobota, Kardoševa ulica2, Murska Sobota.Po končani javni razgrnitvi sebodo do pripomb sprejela stališča,gradivo bo podano v I.obravnavo na Mestni svet, vnadaljevanju bo potrebno pridobitiše vsa pozitivna mnenjavseh nosilcev urejanja prostor inna koncu gradivo ponovno podativ II. obravnavo na Mestnisvet v sprejem. Akt bo veljavenpo objavi odloka v Uradnemlistu RS.Angelca Dokl-Mir,univ.dipl.inž.arh.,višja svetovalka I za prostorskoin urbanistično načrtovanjeMestna občina Murska SobotainSaubermacher & Komunala Murska Sobotav sodelovanju skrajevnimi skupnostmi in mestnimi četrtmiorganizirata očiščevalne akcije- sanacije »divjih« odlagališč pod skupnim nazivom»Naša občina - čista in urejena«ki bodo potekale v Mestni občini Murska Sobota:v soboto, dne 26. 03. 2011 ter v soboto, dne 02. 04. 2011,po posameznih mesnih četrteh in krajevnih skupnostih(termini za mestne četrti in posamezne krajevne skupnosti bodo oglaševani preko videostrani lokalne TV)Zbirališča za akcije so ob 8.30 uri:pred vaškimi domovi po krajevnih skupnostih,pri otroškem igrišču - pred pisarno KS (za KS Pušča) inob teniškem igrišču v Fazaneriji (za mestne četrti).V primeru slabega vremena (dežja), na dan posamezne akcije,bo le-ta potekala naslednjo soboto z lepim vremenom.Na akcije ste vabljeni vsi (občani, društva, organizacije, šole),ki vam čisto okolje pomeni vrednoto.Pridite tudi zato, da se po bliže spoznamo in damo zgled za lepše in prijaznejše okolje.V terminu od dne 26. 03. 2011 do 02. 04. 2011 je tudi čas,da se o onesnaževanju okolja s pasjimi iztrebki ponovno zavemo tudi lastniki psov.Odgovoren lastnik psa in odgovoren občan počisti za svojim psomNaj naša občina postane»občina osveščenih lastnikov psov«17 marec 2011 |

AKTUALNOVljudnostni obisknovega župana MonoštraVida LukačŽupan Anton Štihec je na vljudnostnemobisku sprejel HuzsarjaGaborja, ki je bil na jesenskih volitvahizvoljen za novega županaMonoštra.Huszar je dejal, da je že v svojihpredvolilnih obljubah napovedal,da si bo prizadeval za poglobitevsodelovanja s slovenskostranjo, saj se kot župan mesta, kije središče slovenskega Porabja,zaveda pomena dobrih sosedskihodnosov. Tako je med svojeprve uradne obiske uvrstil tudiobisk Murske Sobote, središčapomurske regije. Z županomŠtihcem sta izmenjala pogledena možnosti sodelovanja na različnihgospodarskih in negospodarskihpodročjih. Gostitelj je obtem predstavil primere dobregasodelovanja z madžarsko občinoKörmend, s katero pripravljamoveč skupnih projektov in žeuspešno sodelujemo v dveh projektih,za katera smo pridobilievropska sredstva. To sta projekt3Parki/3Park na področjurevitalizacije mestnih parkov inzelenih površin ter projekt CityCooperation, v katerem izmed24 mest iz Slovenije, Avstrije inMadžarske že sodelujeta takoKörmend kot tudi Monošter. Zželjo po povezovanju sta županaŠtihec in Huszar napovedalapodpis t. i. pisma o nameri zasodelovanje na različnih področjih.Na povabilo madžarskegagosta bo murskosoboški župans strokovnimi sodelavci obisk vkratkem vrnil in se v Monoštruudeležil delovnega srečanja.Višješolski program informatika v novem študijskem letuna Ekonomski šoli Murska SobotaŠpela HorvatDvoletni študijski program bo ponudilznanja s področja informacijsko-komunikacijskihtehnologijin njihovega umeščanja v različnesfere sodobne družbe.Program informatik je že tretjiredni študijski program, izvajanv Pomurju, Ekonomska šolaMurska Sobota pa ga bo izvajalav sodelovanju s Poklicno intehniško šolo Murska Sobota.»Poklic inženirja informatikeje iskan in vse bolj cenjenpoklic v Sloveniji in perspektivenv tujini,« vabijo k vpisuna Ekonomski šoli. S študijempo programu nudijo usposobitevštudentov za nameščenje,vzdrževanje in servisiranje informacijsko-komunikacijskeopreme, načrtovanje, izdelavoin administriranje zbirk podatkovter načrtovanje, razvijanjein uvajanje celovitih programskihrešitev. Študenti se bodo včasu študija naučili izdelovatipasivna in aktivna spletišča,omrežja, znali pa bodo tudiuvajati novosti s področja IKTv poslovne sisteme. Študijskasmer daje velik poudarek uporabiteoretičnega znanja, takobodo študenti znali tudi svetovatiin nuditi tehnično podporouporabnikom pri uporabiinformacijsko-komunikacijsketehnologije in izobraževati uporabnikes področja IKT-ja.Po končanem dvoletnem programuoz. štirih semestrih sibodo udeleženci pridobili višjošolsko strokovno izobrazbo(6/1), z uspešno končanimprogramom in diplomo patudi naziv inženir oz. inženirkainformatike.| marec 201118

AKTUALNOKruh od marca naprejponovno s pašteto KekecŠpela HorvatDružba Osem je v nekdanjem obratuPomurke konec februarja oživiladel proizvodnje, v kateri bodo polegsvojih izdelkov polnili zdaj že ikonskopašteto Kekec.Družba Osem je Pomurkin obratv Murski Soboti vzela v najem postečajnem zakonu za dobo enegaleta z mesečno najemnino 3000evrov in možnostjo podaljšanja.Tudi za koriščenje blagovneznamke je pogodba enoletna,od prodanih izdelkov pa bodoplačali še licenčnino, ki znaša2,5 odstotka neto prihodka odprodanih konzerv. Za prostorein blagovno znamko ima družbaOsem, ki je iz Rač v MurskoSoboto preselila del svoje proizvodnjein dala delo osemnajstimzaposlenim, zagotovljeno tudipredkupno pravico.Lastnik in direktor družbe MirkoFlisar ki je bil v devetdesetih letihsam zaposlen v Pomurki, že sedajnačrtuje podaljšanje enoletne pogodbe,po dveh letih pa tudi odkupkonzervnega dela Pomurke.Družba Osem že več kot šestnajstlet proizvaja izdelke v konzervah,predvsem za blagovne znamkeslovenskih trgovcev, kot soSpar, Tuš, Jager in Eurospin, tertudi za lastno blagovno znamkoPremium. Naložba v vzpostavitevproizvodnje in predvsem ureditevnove kotlovnice v MurskiSoboti je znašala 300 tisoč evrov,za že obstoječe posle v tukajšnjemobratu načrtujejo letnoproizvodnjo dobrih 800 ton, odtega 300 ton paštete Kekec. Kotje napovedal Mirko Flisar, naj bipašteta Kekec po ponovni osvojitvislovenskega trga bila kmaludostopna tudi na policah nekdanjihjugoslovanskih držav.| marec 201120

Tudi v Nemčavcihdva praznika v enemAKTUALNOGeza GrabarOb pripravi prireditve, namenjeneženam, so se zaradi prekrivanja datumaposvetili tudi pustu. Tako somoški znali s ponosom povedati, daso s skupnim praznovanjem postalienakopravni ženskam.Organizatorji prireditve, posvečeneženskam in dekletom, kije v Nemčavcih že tradicija, sobili krajevna skupnost, domačegasilsko društvo, glavnina vsegapa je tudi letos slonela na članihšportno-rekreacijskega društva.Vodenje uradnega programa vvečnamenski dvorani vaško-gasilskegadoma z več kot sto zbranimije po pozdravnem nagovorupredsednika krajevne skupnostiŠtefana Barbariča prevzel DragoKelemen. Kot je pripomnil, sose v organizaciji lanske prireditveočitno zelo izkazali, kar dokazujemnožična udeležba. Ta po drugistrani kaže tudi na zavidljivoenotnost v vasi. Kelemen je meddrugim napovedal nastop mladegaharmonikarja Tilna Horvatater gledališko igro KUD Budinci»Lajoš na karavle«. Kot presenečenjevečera je med dobro razpoloženeobiskovalce že meddružabnim delom prišel pevecin humorist Franc Gorza, ki jekot Lajči iskal svojo Mariško.Za slasten kulinarični prispevek,od juhe do sladice, so za vse vdvorani tudi tukaj poskrbelimoški, enako so vsaki ženski obvstopu v dvorano ob ponujenemaperitivu namenili tudi nagelj.Barbarič se je dokopal do podatka,da je od prve pisne omembekraja minilo že skoraj 650let (1365), vendar domneva,da je vas nastala veliko prej,vsaj 1100 let nazaj. Sicer pa sov Nemčavcih, kjer v 80 gospodinjstvihživi okrog 320 ljudi,že sredi priprav na 90. obletnicogasilskega društva, ki jo bodo zaznamovaliprihodnje leto.Dan ženav ČernelavcihAleksandra GrahV dvorani černelavskega Vaškogasilskegadoma je v soboto, 5.marca, potekala kulturna prireditev,posvečena nežnejšemu spolu.V svetu krajevne skupnosti inkulturno-turističnemu društvuso z majhno pozornostjorazveselili vse ženske. Bogatkulturni program se je pričelz nastopom pevk in pevceviz Mešanega pevskega zboraČernelavci pod vodstvomMarjane Škrilec, zbor je naharmoniki spremljal ŠtefanŠantavec. V nadaljevanju jenastopila tudi otroška skupinaSonček in Ljudski godciČernelavci pod vodstvomFranca Graha. Zbrane je meddrugim zabaval nastop domačegledališke skupine z igro»Referenčna ambulanta«, zganljivim nastopom je zbranenavdušila tudi osemčlanskadružina Ivančič iz Veržeja. Vpozdravnem nagovoru je nekajbesed spregovoril predsedniksveta krajevne skupnostiMiran Forjanič, ki je med drugimdejal, da naj ne bo samoosmi marec dan, ko se ženskamnamenja veliko pozornosti,ampak naj bo pozornosti indrobnih nežnosti dovolj vsakdan. »Danes ženske nastopajov različnih vlogah, veliko jihišče tudi rešitve družbeno--političnega trenutka, polegtega pa danes ženska in moškienakopravno nastopata v vsehsferah družbenega življenja,«je ob tem še povedal Forjanič.23 marec 2011 |

AKTUALNOLiterarno-glasbeni večer ob osmem marcuDruštva upokojencev Murska SobotaS koliko izjemnimi pisci proznihin liričnih del premore znekaj tisoč člani najštevilčnejšedruštvo v mestni občini inregiji, smo se lahko prepričalitudi na kulturnem večeru, kiga je kar v verzih povezovalaElizabeta Rožman, avtoricabesedila pa je bila priljubljenaprekmurska pisateljicain članica društva KarolinaKolmanič, ki je bila tudi skritagostja večera.Majda Klement, Olga Gutman,Suzana Lebar, Marta Režonjain Lojze Števanec so se na prireditvi,ki ji je po tradiciji sledilše družabni del, predstavilis kratkimi avtorskimi zgodbamioziroma pesmimi, ElizabetaRožman in Irena Morčič pasta se predstavili v veseloigri»Kako se ločujemo« KarolineKolmanič.Kot se za praznik žena spodobi,jih je, kakor tudi ostalezbrane v dvorani, nagovorilpodpredsednik društva JanezKovač, rekoč, da položaj ženav družbi dobiva vedno širšedimenzije, a še vedno ne v takemobsegu, da bi z doseženimlahko bili zadovoljni.Preden je predsednica AngelaNovak vse zbrane povabila kneformalnemu delu druženjaob hrani in pijači, saj večerni bil samo predvečer dnevažena, pač pa tudi pusta, je vimenu društva iz rok BožidarjaMarkiča, predsednika sorodnegadruštva iz Solkana, prejelaspominsko darilo. Z upokojenciiz Solkana Sobočani sodelujejože nekaj let, in letos jenaneslo, da so se na izletu ponašem delu Slovenije v MurskiSoboti mudili ravno v časuomenjene prireditve.Gostitelji so jim izročili unikatnoizdelano čestitko članicsekcije ročnih del. Svoja delaso članice razporedile tudi poGeza Grabarvseh mizah, za katere so sedliupokojenci in drugi gostjevečera, ženskemu delu pa sobile na voljo še okrasne broške,vsem pa še bogat srečelovs kar nekaj bogatimi dobitki,med njimi je bila celo slikačlana društvene likovne sekcijeMozaik Ernesta Bransbergerja.Tradicija zelo kakovostnih kulturnihprireditev na predvečer dnevažena pri murskosoboškem društvuupokojencev ostaja stalnica že vrstolet. Na letošnji so se ponovnopredstavili člani različnih sekcij:pevci, literati, likovniki in drugi. Vrestavraciji Zvezda je v odlični organizacijipotekal zanimiv dogodek,kjer so se prepletale številne zvrstikulture: člani komisije za kulturoin izobraževanje oziroma literarnesekcije so prebirali svoje črtice inpesmi ter zaigrali veseloigro, zapel jedruštveni pevski zbor, kot gostje paso večer popestrili mladi ustvarjalci– plesalca Sara Seršen in GregorGregorinčič iz Plesnega kluba Pingi,na flavto je zaigrala Tia Horvat in natrobento Jan Matija Horvat, oba pa jespremljal njun oče Matija Horvat ml.,sicer zborovodja murskosoboškegaupokojenskega pevskega zbora.Društvo upokojencev Murska Sobotavabi svoje člane na ZBOR ČLANOV,ki bo 22.3.2011 ob 17.00 uriv Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti.Spregovorili bomo o dosedanjih opravljenih aktivnostihin Programu dela za leto 2011.Pričakujemo vas v čim večjem številu!| marec 201124

Nov zakontudi za prekmurske prostovoljceAKTUALNOAleksandra GrahPoslanke in poslanci državnega zboraso 3. februarja brez glasu protisprejeli Zakon o prostovoljstvu, kiprvič sistemsko ureja področje prostovoljstva.Predstavitev zakona jepotekala tudi v Hiši Sadeži družbe.Zakon opredeljuje prostovoljstvokot družbeno koristno brezplačnodelo, prostovoljci pa bodo opridobljenem znanju prejeli potrdilo.Novost, ki se uvaja v pravnired na obravnavanem področju,je poenotenje in sistematičnovodenje evidenc o prostovoljcihin opravljenem prostovoljskemdelu. »Na Slovenski filantropiji,katere del je murskosoboškaHiša Sadeži družbe, pozdravljamoZakon o prostovoljstvu, sajjasno opredeljuje okvirje organizacijeprostovoljskega dela.Zakon želi spodbuditi širjenjevrednote prostovoljstva in krepitiprostovoljske organizacije, kar bopripomoglo k lažji organizaciji.Zakon tudi narekuje evidenceprostovoljskega dela, ki se v marsikateriorganizaciji že beležijo, vnekaterih pa to predstavlja večjiizziv. Na Slovenski filantropiji sibomo prizadevali in po potrebiopozarjali, da se bo zakon resničnoizvajal v praksi ministrstev indržavnih uradov ter dosegal svojecilje,« je ob tem povedal PrimožJamšek, vodja Centra za razvoj inpromocijo prostovoljstva. V prvimedgeneracijski hiši si želijo, dabi zakon zaživel v praksi in olajšaldelo s prostovoljci, ki sodelujejopri številnih medgeneracijskoobarvanih delavnicah, ki v hišipotekajo vsakodnevno.MEDGENERACIJSKE DELAVNICEHIŠE SADEŽI DRUŽBE MESEC MARECTorek, 15.3.2011ob 14.00 uri RAČUNALNIŠKA DELAVNICA, 1. skupina (B. Fartek), OŠ I M. Sobota:ob 15.30 uri GLASBENA DELAVNICA - pomladne pesmi (M. Škrilec)ob 17.00 Druženje ob čajudo 19.00 ureSreda, 16.3.2011ob 14.00 uri RAČUNALNIŠKA DELAVNICA, 2. začetna skupina (B. Fartek), OŠ I M. SobotaPetek, 18.3.2011ob 16.00 uri GLASBENA DELAVNICA - pozabljena glasba od 60-90-ih let, 2. del (M.Lenarčič)Prosimo za predhodne prijave, ker je delavnica odvisna od števila udeležencev.Ponedeljek, 21.3.2011od 16.00 uri USTVARJALNA DELAVNICA - izdelava nakita iz odpadnega papirja (B. Veren)Prosimo za predhodne prijave, ker je število udeležencev omejeno.Torek, 22.3.2011ob 17.00 do Druženje ob čaju19.00 ureSreda, 23.3.2011od 16.00 uri Uvodna predstavitev EFT - tapkanje s prstiza lajšanje psihičnih in fizičnih težav (C. Horvat)Petek, 25.3.2011ob 16.00 uri GLASBENA DELAVNICA – najlepše slovenske skladbe (M. Lenarčič)Prosimo za predhodne prijave, ker je delavnica odvisna od števila udeležencev.Ponedeljek, 28.3.2011ob 16.00 uri ŠIVILJSKA DELAVNICA (M. Gomboc)Torek, 29.3.2011ob 16.00 uri KUHARSKA DELAVNICA – priprava peciva »Čokoladni klobuk« (V. Debelak)Prosimo za predhodne prijave, ker je število udeležencev omejeno.ob 17.00 do Druženje ob čaju19.00 ureSreda, 30.3.2011ob 17.00 uri “MEDGENERACIJSKI POZDRAV POMLADI”– prireditev z medgeneracijskim programom, grajska dvoranaPoleg delavnic izvajajo prostovoljci tudi učno pomoč iz matematike, kemije, nemščine, angleščine,slovenščine in zgodovine. Na delavnice se lahko prijavite na telefonsko številko: 059 033 800,ali nam pišete na: hisa-ms@filantropija.org ali se oglasite v Hiši Sadeži družbe, ŠtefanaKovača 20, Murska Sobota. Delavnice izvajajo prostovoljci in so brezplačne.Vljudno vabljeni!projekt podpirajo:25 marec 2011 |

JAVNE OBJAVEPOROČILO O KVALITETI PITNE VODEZA LETO 2010Poročilo je pripravljeno v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. list RS št.19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09) – v nadaljevanju: pravilnik, ki v 34.členu določa, da mora upravljavec najmanj enkrat letno uporabnike obvestitio kvaliteti pitne vode, ugotovljeni v okviru notranjega nadzora.Vodna zajetja so na lokacijah Krog, Fazanerija in Črnske meje. Največja količinavode se načrpa v Krogu, zajetji Črnske meje in Fazanerija se uporabljatav večjih količinah samo v primeru večje porabe v poletnem času. V letu 2010je bilo načrpano 2.372.911 m 3 , od tega 61,6 % iz Kroga, 28,0% iz Črnskihmej in 10,4 % iz Fazanerije. Povprečna dnevna načrpana količina vode jebila 6.501 m 3 . Priprava vode se ne izvaja. Za dezinfekcijo s plinskim kloromsta v črpališčih Krog in Črnske meje klorirni napravi, ki se z minimalnimdoziranjem klora (približno 0,1mg/l), vzdržujeta za primer večjih del naomrežju ali drugih nepredvidenih dogodkov (v primeru večjega bakteriološkegaonesnaženja vode med poplavami). V črpališču Fazanerija je napravaza dezinfekcijo s tekočim klorom.Vodovod Murska Sobota oskrbuje približno 29.000 prebivalcev ter gospodarstvov občinah M. Sobota, Moravske Toplice, Puconci in Cankova. Skupnoštevilo odjemnih mest je 8.142, od tega 1058 podjetij, 110 blokov z 2.747stanovanji in 6.974 individualnih objektov. V letu 2010 je bilo skupno v vseobčine prodano 1.968.445 m 3 vode, od tega gospodarstvu 921.220 m 3 ingospodinjstvom 1.047.225 m 3 .Na cevovodih vodovodnega omrežja, je bilo v letu 2010 ugotovljenih 35večjih okvar, ki so bile tekoče odpravljene v skladu s smernicami notranjeganadzora po HACCP načelih.Kvaliteto pitne vode določata pravilnik in notranja kontrola po sistemu HACCP.Sistem HACCP (Hazard Analysis Critical Control Point) omogoča identifi kacijooz. prepoznavanje, oceno, ukrepanje in nadzor nad morebitno prisotnimiagensi v živilih ali stanjih, ki lahko ogrožajo človeka. V skladu z načeli HACCPpotekajo vsa redna vzdrževalna dela, pregledovanje in čiščenje okoliceobjektov za zajem, zbiranje in distribucijo pitne vode ter dezinfekcijo počiščenju in sanacijah.Skladnost pitne vode z veljavno zakonodajo kontrolira ZZV M. Sobota, ki vskladu z načrtom notranje kontrole HACCP, na omrežju tedensko odvzametri vzorce za redne mikrobiološke preiskave in enkrat mesečno en vzorecza kemijske preiskave, zlasti na vsebnost nitratov in pesticidov. Nadzor nadkvaliteto pitne vode se v obliki občasnih preskušanj izvaja v okviru državnegamonitoringa. Vsi ostali izredni pojavi v pitni vodi pa se spremljajo v okviruizrednega nadzora, katerega vrsta in obseg se prilagajajo glede na vzrokin lokacijo.V letu 2010 je bilo v okviru notranjega nadzora na omrežju odvzetih 155 vzorcevza mikrobiološka in 14 vzorcev za kemijska preskušanja. Mikrobiološkapreskušanja so pokazala, da dva vzorca nista bila skladna s pravilnikomzaradi prisotnosti koliformnih bakterij, eden pa zaradi povečanega številamikroorganizmov pri 37°C. V vseh primerih je bilo ugotovljeno, da je vzrokv zastajanju vode v cevovodu. Ukrepali smo v skladu s smernicami HACCPin vzrok neskladnosti takoj odpravili. Pri kemijskih preskušanjih sta biliugotovljeni dve neskladnosti s Pravilnikom o pitni vodi, zaradi prisotnostimetolaklora-ESA.V okviru državnega monitoringa je bilo odvzetih 34 vzorcev za mikrobiološkain 34 vzorcev za kemijska preskušanja. Pri mikrobioloških preskušanjih so bilivsi vzorci skladni, pri kemijskih pa štirje vzorci niso bili skladni s pravilnikom,zaradi prisotnosti metolaklora-ESA. Podrobnejše poročilo ZZV M. Sobota jedostopno na spletni strani upravljavca (www.komunalams.si).Problematika metolaklora in njegovih razgradnih produktov v pitni vodi, jerazvidna iz ocene tveganja za zdravje ljudi, ki jo je leta 2009 izdelal ZZVMaribor in je dostopna na spletni strani upravljavca (www.komunalams.si).Odgovorna oseba za kvaliteto pitne vode:Boris PETRIC, univ.dipl.inž.el.VODOVOD MURSKA SOBOTA, javno podjetje d.o.o.Murska Sobota, Kopališka 2OBČANE IN OBČANKE TER DRUŠTVA VABIMOK PREVENTIVNI AKCIJI 40 DNI BREZ ALKOHOLA40 dni brez alkohola v znamenje solidarnosti z vsemi,ki trpijo zaradi nasilja v družinah, zaradi nesreč na cestahin zaradi bolezni, ki so posledica alkohola.9. marec – 24. april 2011Slovenska Karitas, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in ZavodMed.Over.Net v sodelovanju z Zavodom Varna pot, Katedro za družinsko medicinoMedicinske fakultete v Ljubljani ter Celjsko interdisciplinarno akcijskoskupino za varnost v cestnem prometu smo že šesto leto zapored združilimoči in organizirali akcijo.Moto akcije je »ZA VEČ PRAVEGA VESELJA BREZ ALKOHOLA«!Vabimo vas, da se nam pridružite k 40-dnevni odpovedi alkoholu v znamenjesolidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja v družinah, nesreč na cestah inzaradi bolezni, ki so posledica prekomernega uživanja alkohola. Pokažimo,da se lahko zabavamo in veselimo tudi brez alkohola.Za več informacij kliknite na spletno stran www.brezalkohola.si.KINOLOŠKO DRUŠTVO BAKOVCIVabimo vse lastnike psov na šolanje poslušnosti in lepega vedenja. Pridružitese nam v nedeljo, 27.3.2011 ob 9. Uri na poligonu KD v Bakovcih, levo odnogometnega igrišča. Šolanje je organizirano za vse pasme psov starejšeod 6 mesecev.AKCIJA STERILIZACIJ IN KASTRACIJ PSOV IN MAČKNA VSEH VETERINARSKIH POSTAJAH V POMURJUod 01. 03. do 31. 05. 2011 20 % popust pri ceni storitveKupon za popust prejmete:- na vložišču Mestne občine Murska Sobota- na vseh občinah v Pomurju- pri Društvu za zaščito živali Pomurja, Trg zmage 8, 9000 M. Sobota,e-naslov: dzzpom@gmail.com, tel: 070/879-212, 070/738-620,031/528-396Kupon vam bomo poslali po pošti. Ne pozabite pripisati vašega naslova.Društvo za zaščito živali Pomurja27 marec 2011 |

KULTURAPremierna predstava dijakovSrednje zdravstvene šole Murska SobotaAnita GaberSrednja zdravstvena šola MurskaSobota je v tem šolskem letu bogatejšaza ljubiteljsko gledališkoskupino, ki je nastala pod vodstvommag. Edvarda Jakšiča. Poleg številnihaktivnosti, ki jih tamkajšnjazdravstvena šola ponuja, imajo sedajdijaki možnost pokazati tudi svojeigralske sposobnosti.Za sodelovanje v skupini se jetrenutno odločilo šest dijakov,ki so pod vodstvom mentorja,scenarista in režiserja profesorjaEdvarda Jakšiča že odigrali prvopredstavo, ki je nosila naslov»Tipična slovenska družina«.»V svojem delovanju na Srednjizdravstveni šoli ne pomnim,da bi kdaj obstajala kakšnagledališka skupina, zato lahkos ponosom povem, da so ti dijakitudi prvi amaterski igralciv zgodovini šole,« pove mag.Edvard Jakšič, ki v predstaviigra dedka.Dijaki Srednje zdravstvene šoleMurska Sobota so na velikemodru v murskosoboški grajskidvorani predstavo kar štirikratodigrali svojim vrstnikom,sošolcem in ostalim dijakomzdravstvene šole, še isti dan paso tipično slovensko družinopredstavili tudi širši javnosti,ko so se v grajski dvorani zbralipredvsem profesorji in poslovnipartnerji šole.Šest dijakov (Tamara, Nina,Mario, Malvina, Erik in Miha)se je, preden so predstavo odigralipred javnostjo, skupaj zmentorjem na vajah in pripravahsrečevalo dvakrat tedenskokar tri mesece zapovrstjo.»Tipična slovenska družina« jekomedija, ki med gledalke ingledalce ponese veliko smehana račun vsakdanjega življenja.»Poskušali smo predstaviti tipičnoslovensko družino intežave, ki se v njej pojavljajo.Ljudje smo dejansko zelo zaprtivase, pomembno je le, kaj mislijodrugi o nas, kaj mislijo sosedje.Naše osebno zadovoljstvoin naše osebno prepričanje stamanj pomembni,« je o zgodbipovedal mag. Edvard Jakšič.Večina sodelujočih dijakov jesicer že nastopala pred občinstvom,kljub temu pa so naodru občutili kanček treme.Ob odigrani prvi predstavi jebilo čutiti obilo veselja, zato nidvomiti, da bodo pod tem okriljemtudi v prihodnosti nastalenove predstave z različnimivsebinami.Gal Gjurinnavdušil s koncertomAleksandra Grah| marec 2011Minuli mesec je v novi dvoranipotekalo več zanimivih dogodkov,med katerimi je še posebejizstopal koncert Gala Gjurina, kise je predstavil z gostoma SeveroGjurin in Hamom. Koncert v organizacijiZavoda za kulturo, turizemin šport Murska Sobota jebil eden prvih, s katerimi se GalGjurin vrača na domači glasbenipoligon z novo avtorsko ploščo»Duša in telo«. Gre za nadaljevanjenjegove glasbene poti, kijo je nakazal z albumom »Srce«,kljub temu pa nov album prinašasveže in izvirne zvočne pokrajine.Skoraj v celoti ga je posnel sam,prav tako je podpisan kot avtor,izvajalec, producent in založnik.Vsak obiskovalec koncerta vMurski Soboti je njegov nov avtorskiizdelek dobil v dar.28

Predstavitev knjige črticz naslovom »Mala ulica«KULTURABrigita BavčarPublicistka Bea Baboš Logar je zadnjosredo v februarju na predstavitvisvoje knjige enaindvajsetih črticz naslovom »Mala ulica« kot duhovitasogovornica direktorja knjižniceJožeta Vogrinca navdušila številneprisotne. Njena mladostna prijateljicain sošolka Ana Sonja Hoyer paje bila prepričljiva v interpretacijiodlomkov, v katerih smo številni prisotniprepoznali stare Sobočane, kijih je avtorica opisala v svoji knjigi.»Mala ulica« je izšla pri založbiBuča, v dialektu pa bi v naslovumoralo pisati celo »vilica«,saj gre za zbirko zapisov o uliciavtoričine mladosti. Pa se jeBea Baboš Logar, ki jo MancaKošir imenuje »prekmursko JaneAusten, ki s svojo krhko in občutljivopisavo slika vsakdanježivljenje tako, da nastane očarljivobranje«, upravičeno zbala,da bo kdo mislil, da gre za vilicoiz jedilnega pribora. Pa nires, saj beseda teče o spominihiz otroških let ob Gregorčičevimali ulici, v kateri je odraščala.»Mala ulica« je zbir pripovedi oljudeh in dogodkih v prekmurskiprestolnici iz petdesetih in šestdesetihlet. Nekatere črtice so žebile objavljene v Vestnikovi prilogiPen in v Soboških novinah,ki jih je Bea Baboš Logar svoj časlektorirala; bila je avtorica tudiodličnih Meščanskih portretovna Kanalu 10 – TV Idea, zato jebila med obiskovalci odmevneliterarne prireditve, za katere jev prenapolnjeni prireditveni sobimurskosoboške knjižnice zmanjkalostolov, tudi Gizela Sraka – inz njo še cela vrsta priletnih varovankDOSOR-ja, kjer upokojenaprofesorica slovenskega jezikavodi literarni krožek.Njena zbirka pripovedi z uliceob železniški postaji, ki je bilabližnjica v mestno središče, bogotovo zanimivo branje za vse,ki se spominjamo stare Sobotein oseb, ki jih tenkočutno opisujev svoji knjigi. Na naslovnici je ssvojo mamo Elviro, ki ji je takokot omami Alojziji in teti Anušposvetila svoje delo. Odraščala jev družini, ki so jo imeli za »madžaronsko«,ker je bil njen oče(ki se ga sicer težko spominja,saj je imela samo tri leta, ko jeodšel in se ni vrnil iz Madžarske)Madžar, pa tudi pogovarjali sose madžarsko. Prav Madžari soji kot okupatorji v začetku drugesvetovne vojne na dvoriščuSoboškega gradu obesili stricaŠtefana Cvetka, in od takrat daljese doma ni več želela pogovarjativ tem jeziku, iz kateregaje kasneje prevajala. Povedala paje, da piše tudi roman. Če je otreh ženskah iz svojega otroštva,bo gotovo zanimivo branje, sicerpa ga bomo prebrali, ko bonapisan. Tako kot z užitkom po»Grlicah«, ki so Beina prva knjiganovel, prebiramo zapisanona zavihku njene druge knjige:»Beseda gospodična je že dolgotega dobila prizvok nekdanjosti,postala je nekam zastarela in leredko komu lahko še prikličeznačilno temno oblečemo tankopostavo na malomestni ulici, obdanos sojem grenke osamelosti.To je gospodična stare Sobote,mesta, katerega nekdanje življenjein vrvenje sta se že zdavnajpreselili nekam drugam – onstran,v večnost. Tisti, ki so bili,še vedno bivajo med nami, nesamo v glavi, srcu, spominu, bivatimorajo še na neki drugačni,resničnejši način. Nekje morajobiti shranjene stare hiše, prašneulice, prvi tlak, sibirske zime,divja poletja, vetrovne pomladiin blatne jeseni pod visokim panonskimnebom.«29 marec 2011 |

KULTURARazstava Likovnega društvaMavrica Murska SobotaSkrivnostno in skoraj sramežljivose seli v deželo ob Muri pomlad.Drobni zvončki in trobentice, kljubredkim sončnim žarkom, z velikotežavo držijo nežne cvetove pokonciob hladni, še zimski zarji.Utrinke pomladnega vzdušjasmo člani Likovnega društvaMAVRICA skušali prenesti vrecepcijo Hotela Diana s svojimilikovnimi deli, kjer smo 4.marca odprli skupno razstavo.Program so popestrile Pia, Gajain Eva iz vrtca s prikupno recitacijoo pomladi. Po uvodnempozdravu direktorice hotelaOlge Belec so nam malčki obspremljavi kitare zapeli pesmicoo prijateljstvu. Študentka solopetja nas je presenetila s čudovitoizvedbo pesmi »Še si tu«, odelovanju društva in sami razstavipa je spregovorila MarijaPavlič.Likovno društvo Mavrica jebilo ustanovljeno leta 2002 teršteje 20 članov in članic. Smorazličnih starosti in različnih poklicev,združuje pa nas ljubezendo barv in likovnega izražanja.Smo skupina, ki ji je ljubiteljskalikovna dejavnost v veliko veseljein osebno zadovoljstvo, ko spaleto mavričnih barv skušamoujeti raznolikost narave, čarobnostcvetov, trav in kamnovter vse skupaj izraziti na svojnačin, s svojim spektrom barv,s svojim načinom likovnega izražanja.Dejavnost Mavrice senavezuje na slikarske kolonijein likovne delavnice, kjer se vsaleta izpopolnjujemo in izobražujemotudi ob akademskih slikarjih-mentorjihkakor tudi naogledih razstav slovitih mojstrovslikanja doma in v tujini. Več letsi že prizadevamo od mestne občinepridobiti prostore za svojodejavnost, vendar pravega posluhaza naše želje ni.Na likovni razstavi z naslovom»Šepetanje cvetov« se štirinajstčlanov predstavlja z 22 deli. Samnaslov nam izda, da je tema razstavecvetje. Šelestijo sončnice,šepetajo maki in marjetice, dehtijordeče vrtnice. Poklanjamojih prihajajoči pomladi, mesecumarcu, dnevu žena in mamic.Želimo, da pogled nanje polepšadan slehernemu obiskovalcuin prinese navdih pomladi tudirazstavnemu prostoru v Diani.Tehnike likovnih ustvarjalcev sorazlične, največ je slikanja oljana platno, nekaj je tudi akrilain slikanja s pasteli.Vabljeni k ogledu.Marija PavličLikovno društvo MavricaKulturno srečanjev več jezikihEvgen TitanV minulih dneh je v našem mestupotekal dobro obiskan in prijetenkulturni večer z naslovom »Mavricabesed«, ki ga je v sodelovanju s knjižnicopripravilo Društvo za zdravoživljenje Mavrica.Čeprav so člani društva nastopaliže v raznih krajih, med drugimtudi na mednarodnem srečanjustrpnih pesnikov v Celju (tudigospa Hartmanova), so se tokratdomačemu občinstvu prvičpredstavili v tej sestavi in z bogatimkulturnim programom spesnitvami v makedonskem, hrvaškemin slovenskem jeziku terprekmurskem narečju z murskosoboškimmelosom. Obiskovalciso z navdušenjem izrazili mnenje,da bi takšne medjezikovneprireditve lahko ponovili, morebitipa bi jih lahko razširili tudina Porabje.V programu, ki ga je povezovalJože Hartman, so sodelovali (nafotografiji od leve prosti desni):Trajan Jovanovski (ki je zastopalmakedonske barve), AvgustOšlaj (ki je deklamiral v slovenskemjeziku), predsednik društvaVelimir Turk (predstavnikhrvaškega jezika) in prof. EvgenTitan, ki je prebiral pesmi v prekmurskemnarečju.| marec 201130

Ropošapometel s konkurencoŠPORTSmiljan KuharBojan Ropoša iz Veščice je postalnovi državni prvak v namiznem tenisu.Petega in šestega marca je vLjubljani potekalo državno prvenstvov namiznem tenisu. Tekmovanjaso se udeležili tudi igralci iz NTKSobota, vse pa je zasenčil BojanRopoša, sicer član ekipe NTK KemaPuconci.Novi državni prvak je svoje nasprotnikevse do finala premagovaldokaj z lahkoto. Še največpreglavic mu je v prvem dvobojupovzročal Janez Petrovčič iz novomeškeKrke, ki pa ga je odpravils končnim rezultatom 4 : 2.Vse ostale dvoboje do finala jePetrovčič nato gladko dobil s 4 :0. Tokratni finale je bil zanj sicerprvi v karieri, saj je predhodnokar štirikrat obtičal v polfinalu.V zadnjem, finalnem dvoboju seje pomeril z Mitjem Horvatom,prav tako članom NTK KemaPuconci, in zmagal s 4 : 3 ter stem prvič postal državni prvak vposamični konkurenci.Po osvojitvi naslova je novi državniprvak povedal: »Občutkipo zmagi so fenomenalni. Za tarezultat, za ta uspeh sem treniralšestnajst let, tako da je ves vložentrud končno poplačan. Z naslovomdržavnega prvaka sem zelozadovoljen in obenem ponosennanj.« Ob tem je dodal, da bosedaj morda prejel tudi povabiloselektorja slovenske reprezentanceza nastop na svetovnem prvenstvu,ki bo maja letos potekalo vRotterdamu. »Glede na to, da jepred menoj še kar nekaj let igranjana najvišji ravni, upam, dabom osvojil še kakšen naslov prvakatako v posamični kot ekipnikonkurenci,« pa o svojih ciljih vprihodnje razmišlja Ropoša.Omeniti velja, da je z osvojitvijonaslova državnega prvakapostal šele šesti državni prvak vsamostojni Sloveniji. Pred tem jetovrsten naslov v posamični konkurenciuspelo doseči le petimtekmovalcem.Jure Kuhar tretjina rokoborskem grand prixuSmiljan KuharV Murski Soboti je devetnajstegafebruarja potekal že petnajsti grandprix v rokoborbi. Rokoborskegaspektakla, ki je v Murski Soboti potekalže petnajsto leto, se je udeležilo63 rokoborcev iz dvanajstih držav.Slovenske barve sta zastopalaŽiga Pepel in Pomurec JureKuhar, medtem ko drugi pomurskipredstavnik DejanŠernek zaradi poškodbe ninastopil.Tekmovanje je potekalo vdvorani tretje osnovne šole vMurski Soboti, posebej dobropa se je odrezal Jure, kije v svoji kategoriji do 84 kilogramovosvojil tretje mesto.Najprej se je v četrtfinalu pomerilz Madžarom Baloghomin ga tudi premagal, izgubil paje polfinalni dvoboj z RusomBikbaevom. Sledil je repasaž,v katerem je premagal HrvataLavrića in z zmago prišel dobronastega odličja. Kuhar, ki jetokrat nastopil eno kategorijovišje kot doslej, je bil s svojimnastopom zadovoljen: »Mislim,da je tretje mesto dober in lepuspeh. V vseh treh borbah semdal vse od sebe. Potem ko semse dobro boril z ruskim tekmovalcem,a žal izgubil, se je srečakasneje obrnila meni v prid.Tako sem slavil v borbi za tretjemesto. Bilo je enkratno.« V ekipnikonkurenci je prvo mestona tekmovanju zasedla ekipaRusije, drugi so bili Armenci,tretji pa Američani.Dodajmo še, da so se na državnemprvenstvu, ki je konecfebruarja potekalo v Lenartu,izkazali tudi mladi murskosoboškirokoborci. Ti so namrečslavili v kar devetih kategorijahin osvojili naslov državnihprvakov.31 marec 2011 |

ŠPORTPlesni klub Zekouspešno čez prvo oviroGeza GrabarPlesni klub Zeko iz Veščice pri MurskiSoboti je v letu 2011 zabeležil svojeprve tekmovalne uspehe. Na prvemkvalifikacijskem turnirju za državnoprvenstvo v Ljubljani za posameznikein pare je nastopilo šestnajstplesalcev omenjenega kluba.Skoraj vsi so se uvrstili na državnoprvenstvo.Kot je po prvem uradnemtekmovanju v letošnjem letudejal glavni plesni učitelj vklubu Dejan Zečević, sicer nedavnidobitnik priznanje MOMurska Sobota za uspešno delona področju kulture, ki je bilopodeljeno ob letošnjem kulturnemprazniku, je bil njihov prvinastop s tekmovalnega zornegakota uspešen. Vsi, razen dvehsolistk in enega plesnega para,so se namreč uvrstili na državnotekmovanje. »Sezona se jekomaj začela, saj nas čakajo šeštirje kvalifikacijski turnirji,na katerih bomo nastopili še vdrugih disciplinah.«Nekaj najboljših rezultatoviz Ljubljane: Teja in SandaRupnik, show dance, pari (članice),1. mesto; Janja Gomboc,street, solo (mladinke) 1. mesto;Janja Gomboc, disco, solo(mladinke) 2. mesto; MetaŠtuhec, disco, solo (pionirke) 3.mesto; Bianca Ferš, disco, solo(mladinke) 3. mesto; NastjaTopovšek, disco, solo (članice)3. mesto; in Anja Kerčmar,street, solo (članice) 3. mesto.Murazačela s porazomSmiljan KuharNadaljevanje prvenstva se za črno--bele ni začelo najbolje, saj so naprvi tekmi spomladanskega prvenstvaklonili z rezultatom 2 : 0. V taboruMure so si pred prvim srečanjemnadaljevanja prvenstva obetali velikoveč kot le poraz proti devetouvrščeniekipi druge lige.Zimski prestopni rok so črno-belisicer dodobra izkoristili, saj sosi zagotovili usluge treh izkušenihigralcev. Poleg Aleša Luka inLeona Horvata je klubu zvestobodo konca letošnje sezone obljubilDamjan Ošlaj. Za slednjega strategMure Stanko Maučec pravi:»Je izkušen igralec, kakršnegasmo v svojih vrstah vsekakorpotrebovali. Z njim bo ravenigre v obrambi gotovo višja, pravtako pa bo pomagal pri razvojumladih igralcev.« Obeti prednadaljevanjem prvenstva so bilidobri tudi zato, ker murskosoboškidrugoligaš na zadnjih trehprijateljskih srečanjih ni prejelzadetka, kljub temu da so igraliproti dvema močnima nasprotnikoma– Nafti in Aluminiju.V prvem krogu nadaljevanja seMurašem torej ni izšlo vse ponačrtih.Prostora za napredek in izboljšanjestanja na lestvici je takoše veliko, prvi »popravni izpit«pa imajo že v naslednjem krogu,ko gostujejo pri Dravinji(op. p. – tekma je bila odigranamed vikendom). Muri so šli naroko tudi rezultati ostalih srečanjprvega kroga, saj so kljubporazu zaostanek za vodilnimInterblockom »povečali« samoza točko.Kljub nekoliko slabšemu začetkučlanske ekipe veseli dejstvo, da jepodmladek črno-belih z uvrstitvijomed štiri najboljše v Slovenijidosegel lep uspeh. Zavidljiv dosežekv tekmovanju Rad igramnogomet je uspel ekipi U-8, kije pometla s konkurenco, medkatero so bili Maribor, Fram inDrava. Najboljši igralec turnirjaje postal Muraš Aljaž Žekš, tudinajboljši strelec pa je prišel iz vrstčrno-belih, in sicer je to lovorikoosvojil Tio Cipot, ki se je medstrelce vpisal osemkrat.| marec 201132

CIVILNA ZAŠČITAOb dnevu Civilne zaščite12 dobitnikov priznanj iz MO Murska Sobota Geza GrabarMestna občina Murska Sobota je bilagostitelj letošnje osrednje regijskeslovesnosti ob 1. marcu – mednarodnemdnevu Civilne zaščite. Takokot vsa leta doslej sta prireditev spodelitvijo nagrad in priznanj najzaslužnejšimposameznikom in organizacijampripravila Štab Civilnezaščite za Pomurje in IzpostavaUprave RS za zaščito in reševanjeMurska Sobota.Rdeča nit tudi letos dobro obiskaneprireditve na regijski ravni– državna je bila v kongresnemcentru na Brdu pri Kranju, jebila namenjena krepitvi zavestijavnosti o ogroženosti zaradinaravnih in drugih nesreč ter ovlogi Civilne zaščite pri varstvupred nesrečami.Že Anton Štihec, župan občinegostiteljice, je v svojem pozdravnemnagovoru izpostavil pomenohranjanja urejenega in dobrodelujočega sistema zaščite in reševanja,katerega ključni steber jeprav Civilna zaščita. Kot je dejal,bi bili tako materialna škoda kakorizguba življenj ob nesrečahneprimerno večji. Dobro vzpostavljensistem bo deloval, je izpostavil,če bo med vsemi silami,ki ga sestavljajo, dobra komunikacija,če bosta pri njih prisotnaznanje in strokovna usposobljenostter če bodo te sile tudi dobroopremljene. Vse to pa ne pomagadovolj, če občani oziromapotencialno ogroženi ne jemljejodovolj resno opozorila tega sistemana potencialno nevarnost,ki nam v danih trenutkih preti.Tudi Darko But, vršilec dolžnostigeneralnega direktorja UpraveRS za zaščito in reševanje in članŠtaba CZ RS, ki je bil slavnostnigovornik na prireditvi, je uvodomadejal, da sistem, ki mu vSloveniji pripada več sto tisočljudi, temelji na preprostem,toda zelo pomembnem poslanstvu:pomagaj človeku oziromaljudem, ki so v stiski ali so ogroženi.Varnost posameznika aliskupnosti je bila in bo temeljnačloveška vrednota, ki jo v razvitemsvetu večina šteje za svojoosnovno pravico ter zahtevo dookolja in skupnosti, v kateri posameznikživi. V nadaljevanjuje But izpostavil, da nobenadefinicija nacionalne varnostiv današnjih razmerah ne morebiti celovita, če ne vključuje tudirazmisleka o varnosti pred nesrečamiin ustreznega ravnanja obnjih. Prav to naj bi v nastajajočoplatformo vključili tudi na nacionalniravni.Med ključne elemente v operativnemali izvajalskem področjureševanja po njegovem prepričanjuspadajo vsi dobro organizirani,opremljeni in usposobljenipripadniki sistema zaščite in reševanja:poklicni in prostovoljnigasilci, gorski in jamarski reševalci,vodniki reševalnih psov,potapljači, radioamaterji, drugipripadniki organov enot in službCZ, aktivisti Rdečega križa inKaritasa ter drugi. V ta sistempa se načrtno vključujejo tudipripadniki policije in Slovenskevojske. Zaradi zniževanja sredstevza zaščito in reševanje kotposledice gospodarske krize, jepriznal, so številni projekti, kijih opredeljuje resolucija o nacionalnemprogramu varstva prednaravnimi in drugimi nesrečami,v velikem zaostanku. Dotaknilpa se je tudi reševanja ustreznejšeureditve statusa tistih, ki v sistemuzaščite in reševanja delujejokot prostovoljci. Ker je pred nedavnimvlada sprejela smernice,s katerimi naj bi uveljavili večinonovih in dopolnilnih rešitev, kiso že bile sprejete z novelo zakonao varstvu pred naravnimiin drugimi nesrečami, naj bi sevprašanje prostovoljstva končnorešilo.Med štirimi plaketami, tremizlatimi, petimi srebrnimi in19 bronastimi znaki, kolikorso jih posameznikom, skupinam,občinam, gospodarskimdružbam ter zavodom in drugimorganizacijam podelili naravni Pomurja, je bilo dvanajstdobitnikov tudi iz MO MurskaSobota, od tega je visoka državnapriznanja iz naše občineprejelo osem posameznikov.To samo dokazuje, da imamov mestni občini zelo sposobnein uspešne posameznike ter organizacijein nenazadnje tudilokalno skupnost.Zlati znak Civilne zaščite jeprejel Janez Merica za 15-letnoaktivno delo na področjuzaščite in reševanja ter za večkot 45 let delovanja v sistemuzaščite, reševanja in pomoči kotčlan v gasilskih organizacijah.Srebrno priznanje sta prejelapoveljnik GZ MO MurskaSobota Franc Olaj za izjemneorganizacijske sposobnosti, karse je pokazalo tudi ob neurjihv mestni občini v minulih letihin Stanislav Wolf, poveljnikCZ MO Murska Sobota, ki napodročju zaščite in reševanjaaktivno dela že 30 let in je bilključni pri vzpostavitvi in poenotenjusistema zaščite, reševanjain pomoči v mestni občini.Dobitniki bronastih znakov sobili: sekretarka Območnegazdruženja Rdečega križa MurskaSobota Albina Knapp, nekdanjipredsednik in poveljnik PGDBakovci Avgust Marič, tajnikGZ MO in PGD MarkišavciJože Rituper, poveljnik PGDMarkišavci Karel Rituper, županMO Anton Štihec za naklonjenostgasilstvu in drugimsilam zaščite in reševanja, GZMO Murska Sobota, Območnozdruženje Rdečega križa MurskaSobota, PGD Rakičan in MOMurska Sobota.33 marec 2011 |

NAGRADNA KRIŽANKARešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno:SINERGIJA, PRASLOVAN, ESMA, VEKE, AKI, REKET, PRAZNIK, LT, KAS,JEMANJE, ASPARAGUS, ENARE, PARNI VALJAK, CČ, MUR, IDA, PANTALONI,RADA, ANGUS, KUKALO, PENEZ, IAN, PARA, RDEČILO, OJ, AJA, EMA, MER,ČER, POT, ELA, IZPADEK, ŽI, OGELNIK, LUIN, SRCE, MURA, KOPIRNIK,TANK, BRC, SILICIJ, IVERKA, ATA, GRANATA, ŠUKLAR.Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občinaMURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska SobotaČlani izdajateljskega odbora: Novi izdajateljski odbor še ni imenovanNaslovnica: TADEJ KIRINČIČOdgovorna urednica: VIDA LUKAČJezikovni pregled: RAJKO MARINIČOblikovna zasnova: INQUA, d. o. o.Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p.Naklada: 7000 izvodovSOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu,brezplačno.Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.siTelefon: 02 525 16 19| marec 201134Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do31. marca 2011 na naslov: Mestna občina Murska Sobota,Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križankoNagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas,je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri.Nagrajenka križanke iz prejšnje številke:Elizabeta Vnuk,Stara ulica 2, 9000 Murska SobotaŽrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10.

Pustno rajanje na Trgu kultureFoto: Tadej Kirinčič

PREDSTAVESreda, 16. 03.OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH PLESNIH SKUPINob 17.00Sobota 19.03.ČISTO PRAVA PREDSTAVA, Gledališče Ku Kucob 11.00Sobota 19.03.Gledališka predstava Georges Feydeau: BUMBARob 19.00Za abonma KOMEDIJA in IZVEN (razprodano)Ponedeljek 21.03. Gledališka predstava Ernst Lubitsch: KO SEM BIL MRTEVob 19.00- najboljša predstava Dnevov komedije CeljeZa abonma DRAMA/KOMEDIJA in IZVEN (priporočamo vam, da si vstopnice zagotovite v predprodajina blagajni nove dvorane vsak delavnik med 15. in 17. uro in uro pred večernimi dogodki v novidvorani – info v tem času: 02-521-43-81)Sobota, 9. 04.Komedija KURSADŽIJE, Špas teaterob 20.00Priporočamo vam, da si vstopnice zagotovite v predprodaji: blagajna v novi dvorani, vsak delavnik med15. in 17. uro in uro pred večernimi dogodki v novi dvorani (info v tem času: 02-521-43-81)Ponedeljek, 11. 04. Lutkovna predstava MALI BOBER IN ODMEV, Lutkovno gledališče Ljubljanaob 17.00Petek in sobota,OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN – LINHARTOVO15. in 16. 04.SREČANJETorek, 19. 04.Mjuzikel LJUBIM TE - SPREMENI SE!, Siti teater Ljubljanaob 19.00Za abonma KOMEDIJA in IZVEN IZVEN (priporočamo vam, da si vstopnice zagotovite v predprodaji nablagajni nove dvorane vsak delavnik med 15. in 17. uro in uro pred večernimi dogodki v novi dvorani– info v tem času: 02-521-43-81)RAZSTAVEČetrtek 17.03.2011 Otvoritev gostujoče razstave Dolenjskega muzeja Novo Mesto BOŽIDARJAKAC – ŽELEZNI SVETdo 24.03.2011 EVROPSKI TRIENALE MALE PLASTIKE 2010.Deljene identitete: Objekti na meji med umetnostjo in dizajnomČetrtekRazstava BOGDAN BORČIČ – NAJDENE STVARI, slike in grafi ke14.04. – 18.05.2011KONCERTINova dvorana,Murska SobotaParty Max,Murska SobotaNova dvorana,Murska SobotaNova dvorana,Murska SobotaNova dvorana,Murska SobotaGrajska dvorana,Murska SobotaGrajska dvorana,Murska SobotaNova dvorana,Murska SobotaPokrajinski muzejMurska SobotaGalerijaMurska SobotaGalerijaMurska SobotaSobota 19.03. ob 21.00 METAL CORE Koncert MIKK Murska SobotaPetek 25.03. ob 19.00 44. pomladni koncert MPZ ŠTEFANA KOVAČA Murska Sobota Nova dvorana,Murska SobotaSobota 26.03.Koncert RADE ŠERBEDŽIJA in Jure IvanušičNova dvorana,ob 19.00Priporočamo vam, da si vstopnice zagotovite v predprodaji: blagajna v novi dvorani, vsak delavnik med15. in 17. uro in uro pred večernimi dogodki v novi dvorani (info v tem času: 02-521-43-81)Murska SobotaSobota 26.03. ob 21.30 Y + GRIZZLY MADAMS koncert MIKK Murska SobotaNedelja 27.03.ob 18.00Koncert PERPETUUM JAZZILE - VOKALNA EKSTAZA(razprodano)Nova dvorana,Murska SobotaSreda 30.03.ob 19.30 in 20.30MŐRSKI FESTIVAL KITAREkoncert Nives Zver in koncert GuitarissimoDvorana Glasbene šole,Murska SobotaČetrtek 31.03.ob 19.30 in 21.30MŐRSKI FESTIVAL KITAREkoncert Edin Karamazov Guitar Quartet in koncert Noč SevdahaDvorana Glasbene šole,Murska SobotaSobota 2.04.ob 19.00Koncert Z RDEČO KREDO, ženski pevski zbor KOMBINAT in TRŽAŠKIPARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČPriporočamo vam, da si vstopnice zagotovite v predprodaji: blagajna v novi dvorani, vsak delavnik med15. in 17. uro in uro pred večernimi dogodki v novi dvorani (info v tem času: 02-521-43-81)SEMINARJI, KONFERENCE, POSVETI, DELAVNICEVsak ponedeljek, torek, sredo in četrtek v mesecu ob 16.00MIKK-ova bobnarska delavnica »GOVOREČI BOBNI«Vsak ponedeljek ob 16.30 in vsako sredo v mesecu ob 16.00MIKK-ova likovna delavnica – risanjeVsak torek v mesecu ob 18.00MIKK-ova kitarska delavnica »PRVI PRIJEM«Nova dvorana,Murska SobotaMIKK Murska SobotaMIKK Murska SobotaMIKK Murska SobotaZa objavo dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.sobota@siol.net