Smernice za delo z avtisti - Zavod RS za Å¡olstvo

Avtorji:Alenka Werdonig, Center za sluh in govor MariborTugomira Vizjak Kure, Center za sluh in govor MariborMarija Švagli, Zavod za gluhe in naglušne LjubljanaMeta Petri Puklavec, Zavod za gluhe in naglušne LjubljanaLidija Kornhauzer Robi, Zavod za gluhe in naglušne LjubljanaAleksandra Turk-Haski, Center za korekcijo sluha in govora PortorožMirjam Štok, Center za korekcijo sluha in govora PortorožMarta Marene, OŠ Ledina - Bolnišnina šola, LjubljanaBojana Caf, Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, LjubljanaKonzulenti:dr. Bojana Globanik, Ministrstvo za šolstvo in športOlga Juki, Ministrstvo za šolstvo in športmag. Janja Coti-Pajntar, Zavod RS za šolstvodr. Franci M. Kolenec, Zavod RS za šolstvoStrokovni svet RS za splošno izobraževanje se je na svoji 129. seji, ki je bila 4. 2. 2010,seznanil z vsebino Smernic za delo v oddelkih za predšolske otroke z motnjamiavtistinega spektra – MAS.2

9 USPOSOBLJENOST STROKOVNIH DELAVCEV............................................... 3210 SPECIFINI CILJI, VEZANI NA PODROJA DEJAVNOSTI KURIKULAZA VRTCE...................................................................................................................... 3311 UPORABLJENA IN PRIPOROENA LITERATURA....................................... 394

UVODSmernice za delo v oddelkih za predšolske otroke z motnjami avtistinega spektra – MAS(v nadaljevanju MAS) predstavljajo dopolnitev h Kurikulu za vrtce v programih sprilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomojo za otroke s posebnimi potrebami.Temeljijo na novejših spoznanjih razlinih strok, ki narekujejo, da je otrokom z MASpotrebno zagotoviti zgodnje odkrivanje motnje, ustrezno diagnostiko in im zgodnejšovkljuitev v programe vzgoje in izobraževanja, kjer naj ti otroci živijo v sožitju zdrugimi.Smernice za delo v oddelkih za predšolske otroke z MAS so namenjene strokovnimdelavcem vrtcev, ki imajo oddelke za otroke z MAS ali pa so ti otroci vkljueni voddelke z ostalimi otroki. Ob upoštevanju Smernic lahko strokovni delavci primernejeizvajajo vzgojno-izobraževalni program. Uporabljajo se s Kurikulom za vrtce in so leorientacija za delo.5

1 OPIS POPULACIJE1.1 OPIS STANJAMotnja avtistinega spektra (v nadaljevanju MAS) je razvojna motnja, ki jenevrobiološko pogojena in vpliva na vse vidike socialnega razvoja. Je ekstremnokompleksna motnja, ki jo v grobem lahko skoncentriramo na tri kritine komponente:- motnje socialne interakcije,- motnje komunikacije,- motnje imaginacije.MAS je uvršena v skupino pervazivnih razvojnih motenj, v katero sodijo avtizem votroštvu, atipini avtizem, Rettov sindrom, druge vrste dezintegrativne motnje v otroštvu,hiperaktivna motnja, povezana z motnjo v duševnem razvoju in stereotipnimi gibi,Aspergerjev sindrom, druge pervazivne razvojne motnje, neopredeljena pervazivnarazvojna motnja. Je sindrom s kompleksno in heterogeno etiologijo in mono genetskoosnovo.MAS je tip pervazivne razvojne motnje, ki jo definira:- prisotnost abnormnega in/ali motenega vedenja, ki se kaže pred 3. letom,- znailen tip abnormnega funkcioniranja na vseh treh podrojih psihopatologije:vzajemna socialna interakcija, komuniciranje in utesnjeno, stereotipno, ponavljajoe sevedenje.Poleg teh specifinih diagnostinih znailnosti je obiajna še vrsta drugih problemov, kotso: fobije, motnje spanja in hranjenja, togotni izbruhi in proti sebi usmerjena agresija.Pri otrocih z MAS se pojavljajo kvalitativne težave na podroju komunikaciji, socialnihodnosov, ustvovanja, spomina, uenja in razumevanja ter domišljije. Stopnje in6

intenzitete oviranosti so pri otrocih z MAS zelo razline, lahko so tudi zelo subtilne, šeposebej pri sposobnejših posameznikih.Za otroke z MAS so znailna kvalitativna odstopanja v vzajemnih socialnih interakcijahin vzorcih komunikacije ter utesnjen, stereotipen, ponavljajo se repertoar interesov inaktivnosti. Ta kvalitativna odstopanja so vseprežemajoa znailnost posameznika invplivajo na njegovo funkcioniranje v vseh okolišinah.MAS se pojavi pred 30. mesecem otrokove starosti in traja celo življenje. Obravnavaotroka z MAS zahteva multidisciplinarni pristop s timsko obravnavo strokovnjakovrazlinih profilov (npr. pedopsihiater, nevrolog, defektolog, logoped, psiholog, vzgojiteljoz.uitelj, delovni terapevt ...) in staršev. Ob primerni pomoi, uenju, terapijah se otrokz MAS lahko ui in naui živeti v mejah svoje motnje.Multidisciplinarni pristop, ki zajema terapijo, vzgojo, modifikacijo vedenja, logopedskoobravnavo, terapijo z zdravili in vkljuuje starše kot lane tima, lahko maksimalno vplivana kognitivni, emocionalni in socialni razvoj otroka. Individualna obravnava omogoaboljše razumevanje otrok z MAS, njihovih ustev, afektivnih stanj, zvez med temi stanjiin dogodki, odnos do ljudi, okolja in sprememb v okolju.Vzgoja in izobraževanje, specifina obravnava, uni ter vzgojni programi oz. metode, kiso prilagojeni posebnim potrebam vsakega posameznika z MAS, mono izboljšajonjegovo sposobnost uenja, komunikacije in odnosov z okoljem. Zato je pomembno, daotroka z MAS im prej odkrijemo in prinemo z obravnavo. Obravnava takega otrokamora temeljiti predvsem na uenju vešin, ki so potrebne za njegovo samostojnost.Ocenimo otrokove prednosti in pomanjkljivosti in na osnovi tega pripravimoindividualizirani program. Potrebno pa se je zavedati, da bo otrok z MAS kljub vsemvloženim naporom morda potreboval pomo in vodenje v vrtcu, šoli, na delu ali pridrugih aktivnostih vse življenje.7

2 VRSTE PRIMANJKLJAJEVNavedene so najpogostejše motnje, ki pa se pri posameznem otroku lahko pojavijo vrazlinih kombinacijah in razlino intenzivno.2.1 MOTNJE SOCIALNE INTERAKCIJEMotnje socialne interakcije se kažejo zelo zgodaj. Otrok:- ima motnje hranjenja (npr. zavraanje hrane, izbiranje hrane po barvi in obliki in ne pookusu …);- neobiajno joka (npr. dolgo joka ali sploh ne joka, tudi e je bolan …);- ima motnje spanja (npr. spi zelo malo, pogosto se prebuja, zgodaj vstaja …);- ne reagira na osebe, bolj ga zanimajo predmeti;- do delov telesa drugih ljudi se obnaša kot do posameznih, loenih objektov;- nima oesnega kontakta;- osebe obravnava, kot bi bili predmeti, jih dojema kot predmetni svet;- obnašanje ni usklajeno s kulturnimi in socialnimi normami;- pozornost usmerja na nesocialna podroja;- ne razume obutkov drugih ljudi;- ima pomanjkanje socialne obutljivosti.2.2. MOTNJE KOMUNIKACIJEPreverbalna komunikacijaZdravi otroci ob koncu prvega leta uporabljajo veliko razlinih oblik komunikativnegaobnašanja. Najpomembnejša v tem obdobju je združena pozornost. To pomeni, da otrokkaže razline predmete, jih iše s pogledom, podaja predmete, kaže interes ali potrebo poosebah, predmetih ali situacijah. To je izrazita želja po komunikaciji z okoljem. Tudizadovoljstvo in boleino deli z okolico. Otroci z MAS redko kažejo tak interes, vglavnem grabijo predmete, hkrati pa ignorirajo osebo, ki predmet drži.8

Neverbalna komunikacijaGovor otrok in odraslih spremlja uporaba gest. Gesta, pogled in izraz obraza spremljajoobutke. Pri otrocih z MAS je neverbalna komunikacija spremenjena: izraz obraza nespremlja intonacije (t. i. »prazen obraz«), geste pa so izven konteksta govora. Otroci zMAS pogosto uporabljajo tujo roko za dosego cilja, sami pa ne kažejo s prstom na želenipredmet in tudi oesnega kontakta ne vzpostavljajo.Verbalna komunikacijaRazvoj govora pri otrocih z MAS je v korelaciji z njihovimi intelektualnimisposobnostmi, pa tudi najboljši pokazatelj njihovega bodoega razvoja. To pomeni, da soreceptivne in ekspresivne jezikovne sposobnosti v skladu z intelektualnimi sposobnostmi.Prav zaradi tega primanjkljaj na podroju komunikacije predstavlja enega kljunihkriterijev za diagnostiko MAS.Osnovne znailnosti komunikacije otrok z MAS so:- ne uživajo v komunikaciji, tudi »zgovorni« otroci raje govorijo, kakor da bi vzpostavilidialog;- ne razumejo, da je govor sredstvo prenosa informacij in omogoa zadovoljevanjenekaterih osnovnih potreb;- ne razumejo obutkov drugih, prav tako ne tujih idej in preprianj;- ne razumejo sporoil, ki so izražena z gesto, mimiko, izrazom obraza, s telesnimpoložajem ali z intonacijo glasu;- imajo nenavadno vokalno produkcijo in nenavadno facialno ekspresijo;- ni gest, mimike, izraza obraza, vokalne intonacije in telesnega položaja v prenosuinformacij;- besede razumejo dobesedno in konkretno, vasih izbirajo nenavadne besede in izrazeob omejeni vsebini.Že zgodaj lahko opazimo, da pri otroku z MAS ni socialnega nasmeha. Mnogi otrocikasneje spregovorijo in je to najopaznejši znak, da otrokov razvoj ne poteka po9

priakovanjih. Vasih se govor razvija povsem normalno in pride nato do regresije,upada. Otrok lahko govor uporablja na napaen nain, ustvarja besede (neologizmi),ponavlja besede ali cele stavke in na vprašanja odgovarja s ponavljanjem vprašanja(eholalija, zapoznela eholalija), obraa besede, jih napano izgovarja, predvsem pajezika in govora ne uporablja v komunikacijske namene. Svoje želje in zahteve kaže scelim telesom ali osebo pripelje do želenega mesta. Vasih otrok deluje kot bi bil gluh, nereagira na opozorila okolice, ne odziva se na svoje ime. Problem je v procesiranju slušnihdražljajev, njihovem tolmaenju v možganih, zaradi esar otrok sporoila ne razume. Nerazume zahtev okolice, kar privede do mone frustracije in neprimernih reakcij. Rezultatje agresivno ali avtoagresivno vedenje, ki pa ni povezano z vsebino samega sporoila.Druga reakcija, ki se pojavi pri nekaterih otrocih z MAS, je umik brez reakcij navzpodbude okolja. Otrok ima težave v razumevanju tujega govora in v oblikovanjuspontanega govora. Zaimke uporablja napano, ne razume predlogov.Moteni so tudi vsi jezikovni podsistemi: fonologija, morfologija, sintaksa, semantika inpragmatika. Otroci imajo težave na podroju usvajanja govornih strategij.2.3 MOTNJE IMAGINACIJE TER REPETITIVNI GIBI- Ni domišljije v igri s predmeti, igraami ali z drugimi otroki in odraslimi. V igri nispontanega igranja vlog (npr. situacija: Jaz sem kuhar in ti bom spekel pico). Ne morejosi predstavljati situacij iz pravljice in igrati vloge pravljinega junaka.- Pozornost usmerjajo na nepomembne detajle (npr. prstan na roki kraljine ) in ne nadomišljijske igre. Ne more se vživeti v situacijo in doživeti vzdušja zgodbe.- V likovnem izražanju se osredotoijo na nek predmet, ki ga vedno znova rišejo (npr.avtobusi, straniša, hiše ali like iz risank).- Zelo dobro ponovijo neko melodijo ali pesmico, ne znajo pa se igrati z melodijo,ritmom in ne išejo rim.10

Repetitivni gibi ali dejavnosti so lahko:- enostavne stereotipije (npr. tleskanje s prsti, vrtenje predmetov, praskanje po mizi,opazovanje rt na nekem predmetu, mekanje blaga, tek v krogu, guganje, tolenjedoloenih delov telesa, škripanje z zobmi …);- sestavljene stereotipije (npr. izrazita navezanost na doloene predmete, doloen vrstnired predmetov, zbiranje velikega števila predmetov, igre z vodo);- kompleksne stereotipije npr. odhajanje v vrtec vedno po isti poti, nakup sladoledavedno na istem mestu, rituali pred spanjem, rituali hranjenja …);- kompleksne verbalne ali abstraktne verbalne aktivnosti, kjer gre za ponavljanje vednoiste skupine vprašanj, zahtevanje istih odgovorov, vezanih vedna na ista interesnapodroja (npr. elektrika, astronomija, vozni red vlakov, dinozavri …).11

3 SPECIALNOPEDAGOŠKE DEJAVNOSTI ZA OTROKE Z MASSkladno s pervazivno naravo motnje je seveda potrebno, da specialno pedagoškedejavnosti prežemajo vse dejavnosti, ki jih predvideva kurikulum. Za razvoj socialnihvešin, komunikacije in razvoj govora, jezika in imaginacije je najpomembnejšepredšolsko obdobje. Tudi e otrok, pri katerem se pojavijo znaki avtizma, še nimadokonno postavljene diagnoze, je pomembno, da se vkljui v redno in sistematino delo.Za otroka je najpomembnejše, da se njegova motnja prepozna im prej in se ga takojvkljui v obravnavo. Zgodnje intervencije so usmerjene v vzpostavljanje oesnegakontakta, spodbujanje komunikacije, razvijanje socialnih spretnosti, kognitivno-socialnirazvoj in odpravljanje vedenjskih odklonov.Potekale naj bi na otrokovem domu, v vzgojno-varstvenih ustanovah ali specializiraniustanovi.e pri otroku z MAS že v predšolskem obdobju z ustreznimi metodami in oblikami delarazvijamo socialne interakcije in komunikacijo, mu omogoimo kvalitetno integracijo vsocialno okolje, družini pa izboljšamo kvaliteto življenja.Otrok z MAS se ob primernem pristopu, pomoi in obravnavah lahko ui. Obravnava inprogram, ki bo otroku omogoil optimalen razvoj, ne moreta biti enoznano opredeljena,saj ne poznamo postopkov, ki bi ustrezali vsem otrokom. Zato je nujno, da je otrok zavtizmom zelo zgodaj prepoznan in obravnavan. Dokazano je, da izobraževanje, uni tervzgojni programi in metode, ki so prilagojeni posebnim potrebam vsakega posameznikain uvedeni v im nižji starosti, mono izboljšajo njihovo sposobnost uenja,komunikacije in odnosa z okoljem. V predšolskem obdobju mora biti obravnavausmerjena predvsem v razvijanje njegovih komunikacijskih spretnosti, obravnavosenzornih in/ali motorinih težav, razvijanje simboline igre, razvijanje ustrezne skrbi zasebe in uenje primernih socialnih interakcij z odraslimi in vrstniki.Otroci z MAS potrebujejo tako v individualni kot skupinski obravnavi specifine oz.prilagojene stimulacije. Z njimi vzpodbujamo otrokov razvoj, odpravljamo alizamanjšujemo manifestacije, znailne za to motnjo, ter prepreujemo razvoj sekundarnih12

motenj. Dejavnosti Kurikula za vrtce, ki so ustrezno prilagojene, izvajajo specialni inrehabilitacijski pedagogi (npr: surdopedagog, logoped ….) ob pomoi vzgojiteljic. Otrokse ui in usvaja spretnosti in vešine na naslednjih podrojih: komunikacija, socialneinterakcije, senzomotorini razvoj, vedenjske težave in kognitivni razvoj.3.1 KOMUNIKACIJAZnailnostiPomanjkljiva verbalna in neverbalna komunikacija je ena osnovnih znailnosti otrok zMAS; tudi navzven je to njihova najoitnejša posebnost. Kaže se v razvoju govora injezika ter težavah na podroju razumevanja in uporabe neverbalnega vedenja terkomunikacijskih interakcij. Znailnosti govora, jezika in komunikacije so pri otrocih zMAS zelo heterogene. Možno je, da otrok ne razvije funkcionalnega govora ali pa je tagovor zelo poseben.Težave v komunikaciji so vidne:- pri usmerjanju pozornosti: otroci z MAS imajo najveje težave pri jeziku zusmerjanjem pozornosti, saj jo težko usmerijo na sogovornika, koordinirajo prenospozornosti med sogovornikom in predmetom, sledijo pogledu oz. usmeritvisogovornika, z njim delijo ustva. Zaradi opisanih težav le redkokdaj lahko predmeteali dogodke doživljajo skupaj z drugimi;- pri rabi simbolov: težave imajo pri razumevanju konvencionalnih kretenj, spontanouporabljajo le primitivne motorine geste, npr. primejo za roko in vodijo do zaželenegapredmeta, prav tako ne razumejo konvencionalnega in prenesenega pomena besed. Tetežave se odražajo tudi v razvoju igre – ne razvijejo simbolne in domišljijske igre,predmetov ne uporabljajo funkcionalno, pa pa razvijejo ponavljajoo se, nesocialno,konstruktivno igro, predmete uporabljajo na vedno enak, nenavaden nain;13

- pri specifinem razvoju govora: razvoj verbalnega govora pri otroku z MAS potekaspecifino. Nekateri otroci zaenjajo z besednimi verbalnimi stiki, sasoma zmorejorazbiti vzorce in preidejo v jezikovni sistem. Ta je sicer slovnino dokaj pravilen,ostajajo pa še težave pri praktini uporabi govora (otrok npr. ne upošteva socialnihpravil, vztraja pri temi, ki ga okupira, zanima, ni izmenjave ...);- pri razvoju posebnih vedenj: namesto obiajnih nainov komunikacije se pri otrocih zMAS lahko razvijejo posebna, neobiajna vedenja (npr. samopoškodovanja, agresija,izbruhi jeze), katerih namen je pridobiti pozornost, se izogniti nalogi, zahtevni situaciji,kontrolirati interakcije na njemu poznane naine ali protestirati proti spremembi rutine.Taka vedenja se pojavijo, ker otrok nima drugih ustreznih komunikacijskih spretnosti,ker je njegovo razumevanje simbolike omejeno, e uti premalo pozornosti odraslega,e je naloga prezahtevna. Ta vedenja obravnavamo skladno z otrokovimi verbalnimi inneverbalnimi zmožnostmi.Pomen zgodnje obravnave govorno-jezikovnih spretnosti in komunikacijeRaziskave kažejo, da stopnja, do katere je razvita komunikacija v predšolskem obdobju,napoveduje kasnejšo uspešnost v kognitivnem in socialnem razvoju, zato je potrebna imzgodnejša in intenzivna obravnava govora in jezika ter vzpodbujanje razvoja verbalne inneverbalne komunikacije.Pristopi pri razvijanju komunikacijskih sposobnosti otrok z MASVzpostavljanje komunikacije: otroka z MAS je potrebno predvsem nauiti, kako zaetiverbalno in neverbalno komunikacijo, saj so izjemno neiiniciativni. Pomembno je, da senauijo, kako zaeti navezovati stike, kajti vekrat, ko bo otrok želel stik navezati, bodobil odgovor, kar ga bo vodilo do razvoja in izboljšanja drugih komunikacijskih injezikovnih spretnosti. V specifinih kontekstih je mogoe tega nauiti tudi zeloneiniciativne otroke, res pa je, da je izjemno težko, e že ne nemogoe, otroka z MASnauiti resnino spontane, samoiniciativne, socialno usmerjene komunikacije.14

Za razvijanje komunikacijskih sposobnosti otrok z MAS se uporabljajo razlini pristopi.Pri rabi vseh pristopov želimo, da otrok pridobi komunikacijske sposobnosti. Pristopi so:- razvojno orientirani, ki sledijo razvojnim stopnjam normalne komunikacije. Otrokovookolje je urejeno tako, da omogoa komunikacijo. Pobudo za interakcijo daje otrok;uitelj otroku sledi tako, da reagira na otrokove poskuse komunikacije, jih posnema inrazširja.- funkcionalno usmerjeni, kjer so cilji opredeljeni skladno z otrokovo trenutno razvojnokomunikacijo. Upoštevajo njegove individualne potrebe, usmerjeni so v razvijanje takekomunikacije, ki bo otroku im prej omogoila uporabo socialno sprejemljivih vzorcevvedenja. Cilji, ki jih izbiramo po funkcionalnem pristopu, otroku omogoajo, da imave priložnosti za socialno integracijo, ve stikov z razlinimi ljudmi, prostori, dogodki– ne samo v vrtcu in doma, tudi v širši skupnosti; hkrati pa ima ve možnosti za izbiroaktivnosti. Otrokovim poskusom komuniciranja sledi naravno ojaanje. Tak nainomogoa vejo generalizacijo in lažji, blažji prehod v naravne situacije, kakorposamino uenje specifinih spretnosti v pripravljenih situacijah. Funkcionalni inrazvojni pristopi imajo veliko skupnega in se ne izkljuujejo.- alternativne metode komunikacije uporabimo pri otroku, ki ima izjemno težkekomunikacijske motnje. Teh metod je kar nekaj; nekateri lažje komunicirajo s slikami,preko raunalnika ali z znakovnim jezikom. Te metode uporabimo pri tistih otrocih, kiz drugimi pristopi poasi ali minimalno napredujejo.Cilji razvoja komunikacijeKo vzpostavljamo stik in razvijamo komunikacijo, se moramo osredotoiti predvsem na:- uporabo oesnega kontakta in ekspresije obraza za razumevanje in reguliranjesocialnega kontakta,- obseg komunikacijskih spretnosti, ki jih otrok obvlada,- hitrost komunikacije,- uporabo kretenj in vokalizacije/verbalizacije,- razumevanje konvencionalnih pomenov besed,- sposobnost sodelovanja v komunikaciji.15

3.2 SOCIALNE INTERAKCIJEPri diagnosticiranju MAS so se težave v socialni interakciji vedno poudarjale in so tudisicer znailne za odstopanja v razvoju. Pojasniti so jih poskušali že s številnimi teorijami,vendar še nobena ni dala zares celovite in zadovoljive razlage. Otrokom z MAS soskupne naslednje znailnosti v razvoju socialnih odnosov:- motnje pri imitaciji: ne posnemajo gibov, dejanj, vokalizacije;- motnje pri neverbalni komunikaciji: uporabljajo manj neverbalnih gest, imajoomejen obrazni izraz, manj so pozorni na emocionalne izraze, izkazujejo manjempatije, soustvovanja;- motnje pri interakcijah z vrstniki: manjkrat zanejo navezovati stik in pri njemzdržijo krajši as. Na vrstnikovo pobudo za vkljuitev in interakcijo redkeje reagirajo.Motnje pri razvoju socialnih odnosovPristopi, s katerimi razvijamo otrokovo socialno funkcioniranje, morajo biti predvsemprilagojeni otrokovim trenutnim komunikacijskim sposobnostim. Otroka, ki je še vpredverbalni fazi, bomo uili, kako primerno fizino zaeti in vzdrževati stik z vrstniki;otroka, ki že obvlada nekaj govora, pa bomo uili, kako naj verbalno zaenja stike zvrstniki, izraža svoje želje in potrebe. V predšolskem obdobju potrebuje otrok velikopreproste, aktivne diadne situacije. Odrasli, ki dela z otrokom, lahko oponaša otrokovovedenje, s imer spodbuja otrokovo zanimanje, socialno orientacijo in aktivnost.Nartovati je potrebno veliko prijetnih socialnih rutin in stimulirati simbolino igro.Razvojni pristop usvajanj socialnih spretnosti, ki ga v predšolskem obdobjuuporabljamo tako za otroke, ki nimajo težav, kot za otroke z raznimi razvojnimizaostanki, ima nekaj prednosti. Tako je oblikovanih že veliko programov; hitro lahkovidimo, kateri cilj je naslednji; imamo une pripomoke in materiale, tehnike so žeizdelane. Žal pa je pri otrocih z MAS razvojno netipinih ve kljunih podroij(komunikacija, govor in jezik, socialni razvoj), ne zmorejo se uiti po takih vzorcih, po16

katerih se uijo drugi otroci (ne posnemajo, ne sledijo besednemu navodilu, se ne uijosamostojno), tako da pri njih ne moremo uporabljati le razvojnega pristopa.Vedenjski pristop pri ocenjevanju otroka uporabimo takrat, ko opazimo, da se pri njempojavlja neko nenavadno vedenje oz. se tako vedenje pojavlja nenavadno pogosto (bodisipreve ali premalo). Nartujemo tako obravnavo, s katero poveamo pojavljanje želenihvedenj in zmanjšamo vedenjske izpade. Opredeliti moramo cilj uenja, primerne razlogeza ciljno vedenje in njegove posledice; uporabiti pa tudi sistematina navodila, da otrokanauimo tega vedenja. Za usvojitev želenega vedenja potrebuje otrok veliko ponavljanj inrabo vedno enakih postopkov. S tem pristopom usmerimo svojo pozornost na sprožilce inposledice vedenja; uporabljamo razline strategije kompleksnih sposobnoti, tako, da jihrazstavimo na majhne korake, ki jih posebej uimo; omogoimo generalizacijo inohranjanje nauenih vedenj.Slabosti vedenjskega pristopaPotrebno je upoštevati veliko podatkov, v katerih se lahko tudi izgubimo; tak pristopzahteva ustrezno usposobljenost, saj nepravilna uporaba metode, še posebej v intenzivnihinterakcijah, omogoa neprisiljen prenos nauenega vedenja v skupino in druga naravnaokolja.Novejše vedenjske tehnike poudarjajo naravni pristop in izvajanje v skupini. Te strategijedajejo zelo dobre rezultate, vendar niso dobro znane.Prioritete razvoja socialnih spretnostiMlajši otroci z MAS morajo najprej razviti specifine spretnosti, ki bodo omogoalesocialno interakcijo z odraslim (usmerjena pozornost, izmenjava, imitacija, pogled vodraslega, ki zaenja komunikacijo, zaenjanje socialnih interakcij z odraslim). Tesituacije lahko nastopijo med igro, zato naj odrasli razvijajo in vzdržujejo igro zigrakami. Ko so otroci starejši, pa so interakcije z odraslimi bolj vezane na delo vskupini, zato je potrebno razviti socialne spretnosti tako, da bo otrok lahko sledil17

navodilom, samostojo sodeloval pri razrednih rutinah (delo v skupini), izražal potrebe,prosil odraslega za pomo.V otrokovem socialnem razvoju so pomembne tudi interakcije z vrstniki. Te postanejo pootrokovem tretjem letu starosti zelo pomembne za otrokov razvoj. Razviti je potrebnopobude za vzpostavljanje socialnega stika, pomo drugim, ustvovanje in prepoznavanjeustvovanja, predlagati igro, deliti stvari, komentirati, zabavati se, ustrezno neverbalnoreagirati. Pomembo je zlasti, da otroku pomagamo razviti ustrezno igro, saj je igra tista,ki vzdržuje interakcije med otroki v predšolskem obdobju. Namenjena je tudiprepreevanju in blaženju neželenih oblik vedenja.Otrokovo socialno funkcioniranje ocenjujemo in posledino postavljamo cilje zocenjevalnimi lestvicami, opazovanjem otrokove igre ter opazovanjem in primerjanjemotroka z MAS z otroki njegove starosti.Socialni razvoj je za otroka z MAS izjemno pomemben. Pri njegovem nartovanjumoramo upoštevati otrokovo trenutno stopnjo in cilje, povezane s socialnim razvojem.Postavljeni morajo biti tako, da upoštevajo informacije, pridobljene z opazovanji inocenami, prioritete, primanjkljaje, ki še posebej skrbijo starše, spretnosti, ki bodopotrebne v bodoem življenju. Strategije, ki jih uporabljamo, so lahko:- odrasli daje otroku direktna navodila za specifine komponente socialnih interakcij, kotje npr. oesni kontakt, reakcija na kretnjo, nain, kako se igrati z igrako, socialnauporaba govora;- k otroku usmerjene dejavnosti, ko odrasli sledi otrokovim pobudam, stimulira inpodaljšuje interakcijo in tudi sicer vzpodbuja višjo raven in daljše trajanje interakcije;- strategije z vrstniki, kjer odrasli ali vrstnik vzpodbuja in vzdržuje socialni stik.Vsaka teh strategij je uspešna pri uenju posameznih aspektov socialnih interakcij insocialnih pravil. Najbolje je, da te pristope kombiniramo.18

3.2.1 SOCIALNA ZRELOSTSocialno zrel je posameznik takrat, ko socialno primerno in neodvisno izvajavsakodnevne aktivnosti. Pri otroku ocenjujemo stopnjo, do katere je sposoben sprejematizahteve vsakdanjega življenja in se primerno odzivati nanje. Otroci z MAS razvojnozaostajajo pri socialnem vedenju, kar mono vpliva na življenje v družini, npr. prihranjenju, izloanju, oblaenju, osebni negi, izogibanju nevarnostim ipd.Nekatere spretnosti lahko razvijemo z razlinimi metodami modifikacije vedenja. Zaotroka je zelo pomembna stopnja, do katere je razvil svojo socialno zrelost. Poskrbeti jepotrebno, da bo obvladal spretnosti in vešine, ki jih potrebuje, da je lahko letomprimerno samostojen, saj ima s tem dostop do ve socialnih izkušenj (npr. lahko gre vvrtec, kino, na prireditve, obiske, potovanja ...). V proces razvijanja teh spretnostivkljuimo tudi starše; zanje so zelo zainteresirani, postopki za usvajanje teh spretnosti papo navadi niso preve zapleteni.Razvita socialna zrelost je zmožnost:- skrbeti zase v povezavi z osnovnimi biološkimi funkcijami,- vesti se v skupini,- igrati se,- uporabiti materiale,- vzpostaviti socialne odnose.Posebej je potrebno poudariti, da prihaja do velikih razlik v socialni zrelosti pri istemotroku, v razlinih okoljih. Tudi tu je potrebno posvetiti veliko pozornosti generalizacijinauenih spretnosti v strukturirani situaciji in njihovi rabi v manj strukturiranihsituacijah. Otrokovo socialno zrelost je potrebno redno ocenjevati z ustreznimi lestvicamiin v naravnih situacijah, saj tako dobimo podatke o otrokovih sposobnostih generalizacijenauenega. Ocenitev nam nakaže dejavnosti in podroja, ki jih je potrebno nartovati vindividualiziranem programu, uporabimo pa jo lahko tudi pri diagnosticiranju MAS, saj19

npr. otroci z višjim intelektualnim funkcioniranjem v testni situaciji funkcionirajo velikobolje kakor v naravnih situacijah.Primerjave testnih rezultatov otrok z MAS in normalno razvitih otrok so pokazale, daotroci z MAS niso povsem oropani socialne zainteresiranosti in odzivnosti. Stopnjasocialne nespretnosti pri otrocih variira in je odvisna od stopnje izraženosti motnje.Otroci z MAS se relativno dobro nauijo vsakodnevnih rutinskih opravil in odnosov.Zmedejo in prestrašijo jih spremembe teh rutin, saj se niso sposobni spontano prilagoditinovim situacijam.Nekateri otroci z MAS uporabljajo in razumejo kretnje, ki se sicer uporabljajo vinstrumentalne namene (znajo npr. pokazati: »Bodi tiho!«, » Poglej tja.«. Težave paimajo pri raumevanju in uporabi ekspresivnih kretenj, ki izražajo naklonjenost,prijateljstvo, tolažbo, zadrego.Najprepoznavnejša socialna oškodovanost pri MAS je zmanjšana sposobnost empatije(vživeti se v ustva drugih ljudi, tolažiti druge, sprejemati tolažbo drugih …)3.3 SENZOMOTORINI RAZVOJOtroci z MAS imajo težave s senzoriko in motoriko, vendar ni nujno, da so težave stalne;lahko zelo varirajo. Te težave so po navadi najizrazitejše v predšolskem obdobju.Nenavadne reakcije na senzorne dražljaje se sicer pojavljajo že v prvem letu življenja, aniso vedno nujno povezane s kasnejšim pojavljanjem MAS. Težave pri senzoriki inmotoriki vplivajo na razvoj težavnih vedenj pri otroku z MAS.Odstopanja v senzorikiLahko so zelo razlina. Pogosto so eden izmed prvih znakov, da gre pri otroku za MAS.Otrok (se) najpogosteje:- ne odziva na doloene zvoke, na druge pa preve, ni npr. rad v množici,20

- boji sesalnika, na govor pa ne reagira,- je hipersenzitiven na okus; izbira hrane, ki jo je, je ozka,- neobiajno odzove na boleino,- kaže poseben interes za doloene vizualne dražljaje, npr. odbleske,- se nenavadno drži,- neobiajno reagira na dotike,- je taktilno preobutljiv, kar je lahko povezana z rigidnostjo v vedenju, perseveracijami,upira se spremembam.Odstopanja v motorikiKljub temu da je motorika pri otrocih z MAS boljša, pa lahko vasih opazimo precejšnjaodstopanja v njenem razvoju. Otroci imajo težave pri:- imitaciji motorinih aktivnosti (npr. kretenj, gibov telesa, govora),- ravnotežju, še posebej, kadar zahteva naloga integracijo vizualno-proprioceptivnih,vestibularnih funkcij in motorinih spretnosti,- koordinaciji gibov,- govorni artikulaciji,- fini motoriki,- mišinem tonusu (hipotonija in hipertonija),- so dispraktini,- so gibalno okorni.Nekateri otroci so spretni pri preprostih motorinih aktivnostih in imajo težave prisestavljenih motorinih aktivnostih. Zanje pa je znailno, da so uspešnejši pri motorinihdejavnostih v smiselnih situacijah, manj v nesmiselnih.Pri otrocih z MAS so lahko pojavijo nenavadni vzorci senzomotorinih aktivnosti, (npr.božanje površin, tleskanje s prsti, zibanje telesa, odsotnost reakcije na dražljaj, pretiranareakcija na dražljaj). Vzrok za tako vedenje otrok z MAS je v tem, da imajo ti otroci21

težave pri filtraciji in prilagajanju reakcij na novosti, na ta nain pa se navajajo naspremembe.Pristopi pri razvijanju motorikeMotorini razvoj ima pomembno vlogo v izobraževanju, saj otroci raziskujejo okolje,sodelujejo v socialnih odnosih, se udeležujejo telovadnih aktivnosti in razvijajo osnovnešolske vešine, npr. pisanje. Otroci imajo veliko težav pri nartovanju sestavljenih invasih tudi motorinih akcij (npr. kako vrei žogo, voziti kolo, uporabiti škarje, izvajatigibe). Do nenavadnih senzomotorinih reakcij lahko pride v vseh okolišinah, zato jepotrebno tudi proces izobraževanja prilagoditi tako, da upošteva otrokove posebnosti nasenzornem in motorinem podroju. Pomembno je, da poskrbimo za strukturirane inponavljajoe se situacije. Vedeti pa moramo tudi, kako reagirati, kadar pride donepredvidljivih situacij. Za manj odzivne otroke je dober igriv pristop, usmerjen k otroku.Vedeti moramo, da vsi otroci ne bodo sprejeli metod, s katerimi jim mi pomagamoizvajati motorine gibe. Uporabljamo metode, s katerimi pomagamo otrokom priusklajevanju telesne senzorike.3.4 VEDENJSKE TEŽAVEVedenjske težave otrok z MAS so v procesu izobraževanja najtežavnejše in najboljstresno podroje, s katerim se sreujejo uitelji in starši. Vedenjske težave povzroajoizolacijo in lahko vodijo v izloenost.Vedenjske težave, ki jih opazimo starši in strokovni delavci, so vidne kot: otrok motidelo v skupini, težko se prilagaja spremembam in dnevnim rutinam, je trmast, uniujesvojo in tujo lastnino, je agresiven in avtoagresiven …Vedenjske težave otroka z MAS izvirajo iz tega, da ne razume zahtev, ne zna izrazitisvojih želja in potreb, ima velike težave pri vzpostavljanju in razumevanju socialnihinterakcij, ne zna jih vzdrževati, okupiran je z vedno enakimi, enostavnimi,22

ponavljajoimi se vedenji in interesi, kar omejuje njegovo zmožnost uenja in povzroaodstopanje od vrstnikov.Obravnava vedenjskih težavVedenjski izpad uspešno blaži pozitivno in prosocialno vedenje. Primerni in uinkovitiprogrami za razvoj komunikacije, socialnih odnosov, socialne zrelosti, kognitivnegarazvoja in razvoja senzomotorinih spretnosti bodo sami po sebi izboljšali problematinavedenja, saj bodo otroka opremili z ustreznimi spretnostmi za zadovoljevanje njegovihpotreb.Problematina vedenja se namre pojavljajo pri vseh otrocih v doloenem razvojnemobdobju, imajo svoj vzrok in tudi spontano izginejo. Razlika pri otrocih z MAS je v tem,da so taka vedenja intenzivnejša, se vekrat pojavljajo, trajajo dalj asa, otroci jih neprerastejo brez obravnave. Nekatera vedenja so organsko pogojena (npr. repetitivna instereotipna vedenja, morda tudi samopoškodovalna vedenja). Pomembno je, darazumemo, kaj povzroa težavno vedenje, zakaj se pri malku in pri predšolskem otrokupojavi, kaj ga izzove in kaj ga vzdržuje. e to vemo, lahko prepreimo, da tako vedenjene bi postalo stalno.V predšolskem obdobju je preventivno ravnanje pri nezaželenem vedenju primarnanaloga in mora biti podrobno opredeljena v otrokovem individualnem programu. Otrokaz MAS je potrebno im prej identificirati in ga vkljuiti v ustrezno obravnavo.Pomembno je, da je otrok aktivno zaposlen, z majhnim otrokom je potrebno delatiindividualno, naloge so kratke in preproste. V obravnavo je potrebno vkljuiti tudidružino, uporabiti funkcionalni pristop (ugotoviti, kaj povzroa problematino vedenje),otroku nuditi predvidljivost in stalno rutino, okolje, v katerem se bo poutil sprejetega inbo imel veliko možnosti za posplošitev usvojenih spretnosti. Program mora biti zasnovantako, da otroka uimo predvsem osnovnih znanj in spretnosti, potrebnih za nadaljnjeuenje: pozornost, usmerjena na tiste elemente v okolju, ki so pomembni za uenje, šeposebej na socialne dražljaje, posnemanje drugih, razumevanje in uporabo jezika,primerno igranje z igrakami, socialne interakcije z drugimi. Nartujemo tudi, kakonaueno v igralnici prenesti v okolje in tam uporabiti.23

Obravnava vedenjskih težavNaini in možnosti- prilagajanje okoljaZa obravnavo vedenjskih težav je ve uinkovitih pristopov. Predvsem pa moramo dobrorazmisliti, ali bomo spreminjali otroka, da se bo prilagodil okolju, ali pa bomo, vsaj dodoloene mere, spremenili okolje, da bo bolj ustrezalo otroku. Okolje lahko marsikdajtako spremenimo, da bomo bistveno zmanjšali pojavljanje težavnega vedenja ( npr. sspremembo urnika, prilagoditvijo unega narta, preureditvijo opreme v prostoru,spremembo socialne skupine, uporabo vedno enakih navodil).- uporabna analiza vedenjaZa spreminjanje težavnega vedenja je ustrezna uporabna analiza vedenja, kjer že v prvifazi naredimo analizo (npr. kakšna situacija je sprožila vedenje in kakšna je bila posledicaotrokovega vedenja). Nato lahko spremenimo situacijo, ki je sprožila vedenje, ali paspremenimo posledico vedenja tako, da za otroka ni ve vznemirljiva. (Npr.: Na poziv»Oblecimo se!« otrok zane tekati po stanovanju, mati pa naredi iz tega igro in ga zaneloviti, kar postaja sasoma zelo motee in ji vzame veliko asa, otrok pa v taki aktivnostiuživa. Mati lahko spremeni vedenje pred nastopom neželenega vedenja in namestonavodila »Oblecimo se!« otroka prime za roko in ga odpelje h garderobi). Lahko paspremeni posledico in ve ne teka za otrokom in s tem ne nagradi njegovega, zanjoneželenega vedenja. Analiza vedenja je zahteven postopek, ki potrebuje kar nekajizkušenosti, saj je vasih zelo težko prepoznati, kaj sproža in krepi doloena vedenja.Pomembno je, da se zavedamo, da lahko sprožilec izhaja tudi iz otrokovega notranjegadoživljanja (npr. lakote).- komunikacijski treningKomunikacijski deficiti vplivajo na pojavljanje, vzdrževanje in trajanje vedenjskihproblemov. Uinkovito jih premagujemo s komunikacijskim treningom. Z njim otrokupomagamo razumeti zahteve, rutine (urniki, delovni narti, organizacija nalog) in jihuimo uinkovite spontane ekspresije.- omogoanje izbire24

Otroku omogoimo izbiro (npr. katero nalogo bo naredil prej, katero pozneje in kako boza to nagrajen), nauimo ga samoopazovanja. S tem poveamo motivacijo in skrb zasamega sebe.- funkcionalna ocena vedenjaZelo je uporabna tudi funkcionalna ocena vedenja, s katero najprej identificiramoproblematina vedenja, nato postavimo hipoteze o verjetnih vzrokih in posledicah, kisprožajo ali podpirajo to vedenje. Nekaj najpogostejših motivov, ki jih lahko opazimo:problematino vedenje je sredstvo za uinkovito zadovoljevanje otrokovihkomunikacijskih potreb in zahtev, socialna pozornost, izogibanje socialnim stikom,izogibanje težkim ali dolgoasnim nalogam ali drugim situacijam, ki jih ne marajo. Stakim vedenjem dosežejo, da dobijo želene predmete ali izsilijo želene aktivnosti,okrepijo senzorne - slušne, vidne, taktilne dražljaje. Nato preizkušamo te hipoteze tako,da otroka še dodatno opazujemo, nato sistematino spreminjamo domnevne vzroke aliposledice in opazujemo otrokovo vedenje. Tako torej identificiramo vzroke za nastanekneprimernih vedenj in treniramo alternativna, primerna vedenja, ki otroku nudijo enakozadovoljstvo, kot ga je imel, ko se je neprimerno vedel. Ta nain je sicer zelo uinkovit;zanj pa se je potrebno ustrezno usposobiti; najmanj je uspešen pri tistih vedenjskihproblemih, ki jih sprožijo otrokove senzorne posebnosti.- medikamentozna terapijaKadar ni uinkovit noben izmed navedenih nainov, je potrebna obravnava pri zdravniku,ki lahko predpiše zdravljenje z zdravili. To je smiselno v primeru, ko je otrokovo vedenjetako, da ogroža njega in/ali druge. Pri tem pa mora šolsko osebje opazovati vpliv taketerapije.3.5 KOGNITIVNI RAZVOJPri otrocih z MAS je sprejemanje informacij intaktno. Njihova utila praviloma delujejonormalno, reakcije na senzorne dražljaje pa so lahko nenormalne. Težave pri imitaciji sepojavijo zgodaj in so dolgotrajne. Eden od razlogov je, da imajo velike probleme prikombiniranju in integraciji razlinih vrst informacij ter reakcijah nanje. Otrok ima težave25

pri razvijanju simbolne igre in domišljije, ki se sicer zane razvijati v predoperacijski fazikognitivnega razvoja. Otroci z MAS manj raziskujejo predmete v nestrukturiranihsituacijah. Sicer se igrajo na razline naine, a je njihova igra manj simbolna, manjzapletena, bolj stereotipna kot pri drugih otrocih. Sodelovanje v simbolni igri zahtevasposobnost metareprezentacije, socialne pozornosti, orientacije in vedenja. Vse to pa sodejavnosti, s katerimi imajo otroci z MAS težave.Težave v kognitivnem razvoju razlagajo- s slabše razvito sposobnostjo »teorije uma« - otroci niso sposobni prepoznati alirazumeti misli, ustev ali namenov drugih;- s primanjkljaji v eksekutivnem (izvršilnem) funkcioniranju, ki se kaže prinartovanja in kognitivni fleksibilnosti. Otroci z MAS imajo pogoste perseveracije inpomanjkljivo uporabljajo že nauene strategije reševanja problemov;- s težavami v centralni koherenci – otroci niso sposobni integrirati vseh aspektovsituacije, njihovo presojanje je povezano le z doloenimi fragmenti.Izolirane, visoko razvite sposobnostiNekateri otroci z MAS imajo posamezne izolirane visoko razvite sposobnosti. Te sonenavadne glede na otrokove siceršnje sposobnosti ali v primerjavi z drugimi otroki (npr.sposobnosti raunanja, poznavanje koledarja, glasbene sposobnosti, risanje). Tesposobnosti so lahko povezane s preokupacijami in obsesijami in niso nujno odraz samodobrih spominskih sposobnosti – lahko odražajo tudi druge aspekte procesiranjainformacij.Kognitivni razvoj bomo najbolje spodbujali z obravnavo dejavnosti, kjer imajo otroci zMAS težave. Bolj kot bo otrok napredoval na podroju socialnih interakcij, komunikacijein simbolne igre, bolj usklajeno in optimalno se bo tudi kognitivno razvijal. Zatointelektualne sposobnosti ne smejo biti edino merilo otrokovega napredka. Obravnava najbo usmerjena k uravnoteženosti vseh razvojnih podroji.26

4 ORGANIZACIJA IN IZVAJANJE DEJAVNOSTI4.1 IZVAJANJE DEJAVNOSTI V SKUPINIDejavnosti izvajamo v skupini in individualno. Vse dejavnosti v skupini so namenjenevzpodbujanju razvoja otrok in ublažitvi posledice. Posebna pozornost je namenjena tistimotrokovim sposobnostim, ki so pomembne za razvoj socialnih in komunikacijskih vešinter za razvoj govora in jezika. To so podroja senzomotorike in psihomotorike vnajširšem pomenu, podroje kognitivnih sposobnosti v najširšem pomenu ter podrojegovornih funkcij in jezikovnih sposobnosti.S premišljenimi aktivnostmi, ki temeljijo na sodobnih spoznanjih defektologije,razvijamo vse otrokove ute, spodbujamo zaznavanje, razvijamo pozornost, povezujemoin usklajujemo velike gibe celega telesa ter fine gibe govornih organov ter takoodgovarjamo na zunanje dražljaje. Prav tako izvajamo dejavnosti, ki omogoajo razvojmiselnih funkcij ter spodbujajo spoznavni razvoj. Pomemben del aktivnosti je usmerjen vusvajanje govora in jezika kot sredstva kominikacije. Otroci se v majhnih skupinah uijosocialnih vešin, ki jih potem redno uporabljajo. Ob vseh teh dejavnostih se vzpodbujarazvoj jezika kot sistema z vsemi podsistemi, ki se nanašajo na obliko, vsebino inuporabo v komunikaciji.V skupinah je majhno število otrok. Delo z njimi je individualizirano. Otroci z MAS seobiajno ne odzivajo na socialne vzpodbude in sami spontano posnemajo zelo malovedenj. Zato v skupini otroke navadno vzpodbujamo s specifinimi motivatorji (npr.hrana, žgekanje, zvok …), ki jih povezujemo in postopoma nadomešamo s socialniminagradami. Zato, da otroci usvojijo spretnosti posnemanja, ki jih kasneje generalizirajo,je potrebno delo v paru (1:1, otrok: odrasel). Primer: otrok lahko posnema gradnjo izkock, ki jo vzgojitelj demonstrira samo njemu, ne zmore pa izvesti enake naloge, kadargradnjo vzgojitelj demonstrira skupini otrok.Otrok z MAS ob delu v skupini potrebuje tudi individualno pomo specialnega inrehabilitacijskega pedagoga. Ta je potrebna pri odpravljanja vedenjskih težav,pridobivanju osnovnih komunikacijskih spretnosti in zaetne socialne interakcije.27

Nekateri otroci z MAS pa bodo potrebovali individualno obravnavo tudi pri senzoriki inmotoriki, razvijanju grafomotorinih spretnosti ter skrbi zase. Najbolje je, da jeindividualna obravnava organizirana tako, da jo izvaja specialni in rehabilitacijskipedagog skupine, ki v krajših asovnih enotah v posebnem prostoru ali pregrajenem deluizvaja specifine dejavnosti, ki jih nato sistematino vzpodbuja tudi v skupinski situaciji.Pri takem nainu dela v skupini moramo imeti vseskozi stalnega pomonika.S problemi, znailnimi za obravnavo otroka z MAS, se ukvarjajo vsi lani strokovnegatima, tj. poleg specialnega in rehabilitacijskega pedagoga v skupini še logoped, delovniterapevt, psiholog, socialni delavec, vzgojitelj. Po potrebi se v tim vkljuijo šefizioterapevt, nevrofizioterapevt, nevrolog, pedopsihiater ...4.2 INDIVIDUALIZIRANI PROGRAMZa vsakega otroka je potrebno izdelati individualizirani program (IP), pri kateremsodelujejo vsi izvajalci, lani tima ter starši. V individualiziranem programu je potrebnoupoštevati otrokove senzorne in motorine posebnosti, prednosti in pomanjljivosti ter znjimi povezane razvojne in mentalno higienske težave. Potrebno je ustrezno prilagoditiprostor, opremo ter izvajanje programa. V program vkljuimo tudi otrokove posebnespretnosti in visoko razvite sposobnosti, ki nam lahko služijo kot motivacija za doseganjetežje dosegljivih ciljev.Predvideti moramo tudi nain sodelovanja s starši, ki so v veliko pomo pri doseganjugeneralizacije in splošne uporabe usvojenih spretnosti. Oceniti moramo potrebe družinein identificirati možnosti za zadovoljevanje otrokovih potreb.4.3 INDIVIDUALNA SLUŠNO-GOVORNA OBRAVNAVAOb skupinski obravnavi so otroci deležni tudi individualne slušno-govorne obravnave, kijo izvajajo logopedi individualno. Zagotoviti jo je potrebno vekrat tedensko. Delo28

logopeda se naj vsebinsko prepleta in dopolnjuje s programom in delom vzgojiteja inspecialnega in rehabilitacijskega pedagoga v skupini.5 ASZaradi težav na ve pomembnih razvojnih podrojih tee delo z otroki z MAS poasi.as se še podaljša, kadar otrok potrebuje posebno obravnavo, s katero se pripravi nasodelovanje pri vsebinah skupinskega dela. Predvideti je potrebno as, v katerem otroksistematino usvaja spretnosti skrbi za sebe (npr. navajanje na istoo, hranjenje,oblaenje …), pa tudi ve asa za preusmerjanje iz ene aktivnosti v drugo. Pri usvajanjute spretnosti je te aktivnosti pogosto potrebno razdeliti na manjše korake, uiti vsak korakposebej in šele nato ustrezno zaporedje usvojenih korakov. To zahteva veliko asa,nartovanja, analize in dovolj pomoi.Dejavnost, njeno trajanje in pogostost, je skladna s potrebami otroka in je odvisna odpresoje strokovnega delavca v skupini.Podaljšani as se nanaša na trajanje in pogostost posredovanja informacije oz. izvajanjedejavnosti.Prav tako se podaljšani as nanaša na sposobnost otroka, da osvoji in uporabipridobljeno.Trajanje in pogostost izvajanja dejavnosti sta opredeljena glede na potrebe otroka inodvisna od presoje strokovnega delavca v skupini.as je pomemben tudi pri vkljuevanju otroka v skupino. Otrok potrebuje dovolj asa zaspoznavanje okolja, ostalih otrok in odraslih ter prostorov v ustanovi. Starši so v tem asuz otrokom ter mu pomagajo pri premagovanju zaetnih težav (npr. komunikacija,navezovanje stikov ...), hkrati pa opozarjajo na otrokovo specifiko.Pri izvajanju dnevne rutine je potrebno prilagoditi vse dejavnosti tako, da bo dovolj asaza umirjeno izvajanje specialno pedagoških dejavnosti, povezanih s kurikulom, zaindividualno obravnavo, dodatne dejavnosti, pa tudi za hranjenje in poitek.29

6 POITEK, HRANJENJE IN DODATNE DEJAVNOSTIOrganizacija dnevne rutine v oddelkih omogoa uresnievanje vseh dejavnosti, tudidodatnih, ki so potrebne za celosten razvoj predšolskega otroka z avtizmom.Poitek in spanje sta odvisna od potreb otroka. Otrok z MAS mora imeti možnostpoitka tudi izven asa, ki je za to doloen. Nekatere otroke je potrebno uiti poivati.Hranjenje je pomembna dejavnost v izvajanju prilagojenega programa za otroke z MAS,in to iz ve vidikov. Zožen repertoar hrane, ki jo otrok je, lahko s pravilnimi postopkirazširimo. Posebna pozornost je namenjena otrokom z dietno prehrano. Otroci z MASimajo pogosto tudi zdravstvene težave, ki so povezane s posebnim režimom prehrane terdieto. Zato je potrebno zagotoviti pogoje za specifine prehranske potrebe otrok.Dodatne dejavnosti omogoajo predšolskim otrokom z MAS razvijanje sposobnosti narazlinih podrojih. Ob tem krepijo otrokovo pozitivno samovrednotenje, saj morajo bitiorganizirane tako, da otroci lahko doživljajo uspehe in se ob izvajanju dobro poutijo.e se v ustanovi izvaja program za predšolske otroke in prilagojen program za predšolskeotroke z MAS, je potrebno zagotoviti izvajanje skupnih dejavnosti z vsemi otroki.Organizacija in izvedba sta odvisni od presoje strokovnega tima.7 PROSTOR IN OPREMAZagotoviti je potrebno ustrezen prostor, ki bo zadovoljeval potrebe po skupinskem delupa tudi individualnem uenju spretnosti. Prostor mora biti tako opremljen, da ga je možnoz manjšimi posegi dnevno preurejati, tudi glede na senzorine posebnosti posameznegaotroka z MAS (npr. prekrivanje ogledal, raunalnika, igra …). Priporoljivo je, da imaprostor tudi kabinet, namenjen shranjevanju didaktinega materiala ter individualnemudelu. Prostori morajo biti opremljeni tako, da otroka umirjajo in ustvarjajo prijetnovzdušje. Ne sme biti moteih dražljajev oz. dodatne opreme. Dodatna oprema (igralnikotiki, omarice za shranjevanje didaktinih pripomokov, igra ipd.) mora biti gibljivaoz. takšna, da jo po potrebi lahko dodamo ali odstranimo. Zagotovljene morajo bitiprostorske možnosti za izvajanje gibalno govornih ter glasbenih stimulacij z ustreznoopremo (velika stenska ogledala, ki jih lahko zagrnemo, glasbeni inštrumenti, blazine,30

telovadni rekviziti ipd.). Del dnevnega asa naj imajo otroci z MAS na voljo velik prostor(npr. telovadnica), v katerem razvijajo motorine spretnosti, orientacijo ter se sprošajo.Zagotovljena morata biti tudi prostor in oprema za individualno slušno-govornoobravnavo.Otroci z MAS imajo drugane interese kot drugi otroci. Tudi naini motivacije in pohvaleotrok z MAS se bistveno razlikujejo od tistih, ki so obiajni za otroke brez tovrstnihtežav. Interesi posameznih otrok z MAS se bodo med seboj razlikovali ali se celoizkljuevali (npr. bleše predmet bo nekomu nagrada, drugemu bo zaradipreobutljivosti mote). Zato je potrebno za vsakega otroka oblikovati posebno serijoigra, predmetov in didaktinih pripomokov, ki bodo kar najbolje vzpodbujali inomogoali otrokovo sodelovanje in razvoj kritinih dejavnosti.Potrebnih je veliko razlinih materialov za razvijanje motorike in senzorike. Priporoljiviso pripomoki, s katerimi razvijamo ravnotežje (gugalnice, plezala). Glasba na otroke zavtizmom praviloma pozitivno vpliva, zato so potrebne zbirke predvsem klasine glasbe,predvajane s kvalitetnimi napravami. Uporaba raunalnika je pri otorcih z MASpraviloma dobrodošla in nagrajuje, sproša in omogoa usvajanje novih spretnosti.8 SODELOVANJE S STARŠIPovezovati je potrebno delo staršev in vrtca. Ob zahtevni/težki otrokovi motnji jepotrebno upoštevati tudi veliko prizadetost staršev. Starše vkljuujemo v obravnavo pritistih dejavnostih, ki so zanje aktualna, damo jim konkretna navodila. Izberemo tistedejavnosti, ki starše najbolj motijo, tj. tiste, pri katerih bo otrokov napredek vplival nadvig kakovosti življenja v družini.Ob vkljuitvi je potrebno starše podrobno seznaniti s IP, nainom izvajanja programa terz nalogami in vlogami lanov strokovnega tima. Potrebno je vzpostaviti in razvijatiprofesionalen odnos, ki temelji na zaupanju in spoštovanju.Zaradi narave otrokove motnje s starši sodelujemo dnevno ali tedensko, na pogovornihurah, roditeljskih sestankih ali priložnostnih sreanjih in pri izvajanju dodatnih31

dejavnosti. Starši so lahko v dogovoru s strokovnimi delavci tudi pri dnevnem izvajanjudejavnosti v skupini, a se seznanijo z ustreznimi metodami in strategijami uenja inusposabljanja.Pri individualnem delu z otroki (npr. pri logopedu, delovnem terapevtu, psihologu ...)sodelujejo tudi starši, saj morajo biti seznanjeni s postopki obravnave, ki jih nato izvajajotudi sami v skladu z navodili.Starši naj izvajalca programa sproti seznanjajo z vsemi aktualnimi informacijami, kivplivajo na poutje in funkcioniranje otroka (npr. z zdravstvenimi, vedenjskimi,družinskimi ...).Organiziramo tudi izmenjave strokovnih delavcev in staršev, starše seznanjamo znovostmi, ki jih opazimo pri obravnavi otrok z MAS. Skupaj evalviramo in nartujemoIP.9 USPOSOBLJENOST STROKOVNIH DELAVCEVVrtec, v katerega so vkljueni otroci z MAS, mora imeti ustrezno strokovno usposobljenkader. Vsi zaposleni morajo biti seznanjeni s posebnimi potrebami posameznega otroka zMAS. Strokovni delavec mora poznati naine obravnave otrok z MAS, ki so bili uspešni,in imeti možnost, da se v relativno kratkem asu izobrazi za delo, e se oceni, da bi rabadoloenega naina pomagala otroku k optimalnejšemu razvoju. Sodeluje pri izvajanjudejavnosti in sledi navodilom.Otroku z MAS je potrebno zagotoviti redno in dovolj pogosto individualno logopedskoobravnavo. Specialni in rehabilitacijski pedagog izvaja tudi individualno specialnopedagoško pomo.Strokovnjaki, ki delajo s temi otroki, se morajo vsakemu otroku posebej prilagajati,nartovati uenje in primerno obvladovati in preusmerjati njegove vedenjske posebnosti.Pri usklajevanju razlinih obravnav morajo biti zelo fleksibilni, pozorni na vplivemedikamentozne terapije, usklajevati sreanja s straši. Strokovni delavci se pogostoznajdejo v situaciji, ko se morajo pri eni ali ve dejavnosti kurikula - za krajši ali daljšias - bistveno oddaljiti od nartovanih ciljev, bodisi zato, ker otrok ne pokaže nobenega32

zanimanja za dejavnosti, bodisi potrebuje zelo postopno obravnavo po majhnih korakihali pa ima na doloenem podroju zelo razvite sposobnosti. Napredek pri otrocih z MASje pogosto minimalen, poasen ali pa otrok napreduje samo na nekaterih podrojih. Takasituacija zahteva od strokovnih delavcev nenehno evalvacijo, presojo ustreznosti izbranihnainov dela, pa tudi presojo o tem, kdaj izbrati drugaen pristop. V veliko pomostrokovnim delavcem je ustrezna oblika supervizije.10 SPECIFINI CILJI, VEZANI NA PODROJA DEJAVNOSTI KURIKULA ZAVRTCEProgram mora izhajati iz tipinega (normativnega) razvoja otrok in mora biti oblikovanza vsakega otroka z MAS posebej. Metode in naini, po katerih se izvajajo dejavnosti,morajo biti utemeljene na dognanjih teorije in prakse specialne in rehabilitacijskepedagogike. Potrebno je sprotno spremljanje in vrednotenje strokovnega dela inotrokovega napredovanja. V primeru, da otrokov napredek ni v skladu s priakovanji, kiso bila zastavljena v individualiziranem programu, je potrebno modificirati metode,pristope ali cilje.Za doseganje ciljev dejavnosti Kurikula za vrtce je pri otrocih z MAS potrebnozagotoviti:- vsakodnevno in intenzivno izvajanje dejavnosti po metodah, ki so v skladu s teorijo inprakso specialne in rehabilitacijske pedagogike;- vsakodnevno in intenzivno izvajanje specialno pedagoških dejavnosti v skupini inindividualno, ob upoštevanju specifinih potreb vsakega otroka;- izvajanje individualne terapije;- izvajanje dinaminega diagnostinega postopka, sprotna evalvacija in prilagajanjemetod, skladno z napredkom otroka;- omogoanje prehodnosti med programi - možnost vkljuevanja v druge programe obizboljšanju otrokovega stanja in njegovem napredku;33

- prilagajanje izvedbenega kurikula;- prepreevanje nastajanja dodatnih socialnih in emocionalnih motenj;- izvajanje dodatnih dejavnosti;- celovitost in kompleksnost vzgojnih postopkov, usmerjenih v prepreevanje,zmanjševanje in odpravljanje težav;- izraženost motnje v tolikšni meri, da bo lahko izkoristil vse svoje potenciale.IgraVloga igre pri otrocih z MAS je kljunega pomena. Ker otrok z MAS ne razvije spontanovseh oblik igre, je potrebno posebno pozornost posvetiti uenju in vodenju otroka skozirazline oblike igranja. Prepletanje in povezovanje razlinih kurikularnih podroij, ki jepri otrocih brez težav spontano in samoumevno, mora pri otrocih z MAS nartovati,vzpodbujati in voditi odrasli.Opazovanje otroka v spontani igri, še bolj pa strukturirane igralne sekvence, pri katerihopazimo vedenjske simptome, sicer znailne za to motnjo, je potrebno za zgodnjodetekcijo in diagnosticiranje otrok z MAS. Pri strukturirani igri lahko opazujemo inocenjujemo vešine socialne interakcije, komunikacije in domišljijske igre. Veina otrokz MAS se ni sposobna vživljati, domišljijske igre ni. Veliko asa lahko posvetijo igri, kije stereotipna in ponavljajoa se. Pri igri gre pogosto zgolj za manipulacijo s predmeti.Opazna so obsesivna in kompulzivna vedenja. Sposobni so se nauiti enostavnih sekvencigre ali posnemanja igre, etudi ne razumejo njenega pomena.Tudi v igri je opazen odpor do sprememb oz. vztrajanje v istosti.Konstrukcijske igre so mona toka otrok z MAS. Otrokove igre pogosto izražajo njihoveomejene, ponavljajoe se, specifine interese in preokupacije. Znailna je uporaba igrana neobiajen ali celo nefunkcionalen nain. Najbolj opazna je njihova nezmožnostsoelovati v skupinskih igrah, ki zahtevajo vzajemno komunikacijo in sodelovanje.Otroci z MAS imajo težave pri uenju igre. Zanje je veliko lažje uspešno uenje kotuspešna igra. Podroja dejavnosti Kurikula za vrtce se za otroke z MAS dopolnijo sspecifino dejavnostjo - igro.34

Prilagoditve izvajanja ciljev za igro in šest dejavnostiIGRA- razvijanje zgodnje socialne igre od obrazne igre dojenka do imitacije in interakcije;- postopno razvijanje igre z igrakami, uenje igre tipa vzrok–posledica;- postopno razvijanje igre z igrakami, uenje uporabe igra, ki nimajo oitnega efektaali jasnega namena;- postopno razvijanje igre z igrakami, uenje vkljuevanja dveh razlinih igra v istoaktivnost;- razvijanje igre z vrstniki, poudarjena je delitev skupne pozornosti, zamenjava vrstnegareda ipd. (trening socialnih vešin);- uvajanje vrstnikov v igro otroka z avtizmom.GIBANJE- usmerjanje in vztrajanje pozornosti na gibanje pri sebi in drugih;- uenje imitacije gibanja;- razvijanje in vzpostavljanje pravilnih gibalnih vzorcev;- odpravljanje prikritih nepravilnosti v gibalnem razvoju;- vzpostavljanje pravilnega mišinega tonusa in harmonije telesa;- vzpodbujanje razvoja senzomotorike in psihomotorike;- vzpodbujanje razvoja govora z gibalnimi stimulacijami;- vzpodbujanje socialnih stikov in komunikacije ob igri.JEZIK- usmerjanje in vzdrževanje pozornosti na govor odraslih in vrstnikov;- uenje imitacije govora;- trening govornih organov za funkcijo govora;- razvijanje prozodinih elementov govora;- pridobivanje in korekcija glasov govora;- spoznavanje in usvajanje besed in širjenje besediša;- spoznavanje konvencionalnih in prenesenih pomenov besed in fraz;35

- razvijanje slušne percepcije in pozornosti;- razvijanje razumevanja in produkcije govora;- razvijanje jezikovnih podsistemov;- razvijanje govornih strategij;- razvijanje in uporaba govora in jezika kot sredstva za komunikacijo;- ustvarjanje pogojev za uporabo jezika kot sredstva za razvijanje socialnih vešin;- odpravljanje stereotipnih, ponavljajoih govornih vzorcev oz. korekcija motnje vgovorno-jezikovni komunikaciji.UMETNOST- likovne in oblikovalne dejavnosti;- razvijanje vizualne in taktilne percepcije ter pozornosti;- razvijanje psihomotorinih sposobnosti in fine motorike;- omogoanje izkustvenega doživljanja in predstavljanja sveta;- spodbujanje individualnega izražanja skozi umetnost;- razvijanje imaginacije;- vzpodbujanje želje in potrebe po govornem izražanju;- ublažitev manifestacije motnje ob izvajanju ustreznih likovnih dejavnosti.Glasbena dejavnost- razvijanje slušne percepcije in pozornosti;- razvijanje sposobnosti sprejemanja in produkcije ritma, tempa, jakosti, barve in višinezvoka ter melodije;- spodbujanje individualnega izražanja skozi glasbo;- razvijanje imaginacije;- izvajanje dejavnosti, ki povezujejo gibanje in zvok;- ublažitev manifestacije motnje ob izvajanju ustreznih glasbenih dejavnosti.Plesna dejavnost- nartno in sistematino izvajanje dejavnosti, ki povezujejo elemente glasbe, gibanja ingovora;36

- razvijanje senzomotornih in psihomotornih sposobnosti;- spodbujanje individualnega izražanja skozi ples;- razvijanje imaginacije;- ustvarjanje varnega in vzpodbudnega vzdušja, ki omogoa ustveno sprošenost invarnost;- ublazitev manifestacije motnje ob izvajanju ustreznih glasbenih dejavnosti.AV-medijske dejavnosti- spodbujanje izkustvenega poznavanja sveta;- razvijanje in bogatenje besediša.Dramske dejavnosti- nartno razvijanje zaznavnih sposobnosti;- nartno povezovanje govora in telesnih aktivnosti;- nartno razvijanje sposobnosti uporabe govora v komunikaciji;- ublazitev manifestacije motnje ob izvajanju ustreznih dramskih dejavnosti;- prepoznavanje in izražanje ustev;- prepoznavanje, razumevanje in izražanje nebesedne komunikacije;- prepoznavanje in razumevanje socialnih dogajanj.DRUŽBA- omogoanje spoznavanja sebe in drugih otrok ter sprejemanje razlinosti;- sprejemanje svoje druganosti in razvijanje pozitivnega samovrednotenja;- spoznavanje, razumevanje in poimenovanje dogajanj v družbi;- razvijanje razumevanja besed, ki oznaujejo družbo, družbena dogajanja in družbeneodnose;- pridobivanje in razvijanje govorno jezikovnih sposobnosti za izražanje potreb in ustevter za vzpostavljanje socialnih odnosov;- razvijanje socialnih vešin in spretnosti;- ublažitev manifestacije motnje ob pridobivanju spoznanj o družbi.37

NARAVA- razvijanje zaznavnih sposobnosti;- spoznavanje in poimenovanje pojmov iz žive in nežive narave;- pridobivanje in razumevanje besed, ki oznaujejo pojme iz narave;- omogoanje izkustvenega doživljanja narave in naravnih pojavov;- ublažitev manifestacije motnje ob pridobivanju spoznanj o naravi.MATEMATIKA- izkustveno seznanjanje z matematiko v vsakdanjem življenju;- razvijanje zaznavnih sposobnosti in odpravljanje težav na teh podrojih;- razvijanje govorno-jezikovnih sposobnosti za izražanje matematinih pojmov;- razvijanje razumevanja besed ter pridobivanje besed, ki oznaujejo matematine pojme;- ublažitev manifestacije motnje ob seznanjanju z matematinimi pojmi.38

11 UPORABLJENA IN PRIPOROENA LITERATURA1. AARONS, M. (1992): The handbook of autism; a guide for Parents and Professionals.London, New York: Routledge.2. AARONS, M., Gittens, T. (1998): Autism, A social skills approach for children andadolescents, Speechmark Publishing Ltd, UK.3. ATTWOOD, T., (2007): Aspergerjev sindrom, Megaton d.o.o..4. AYERS,A.J. (2002). Dijete i senzorna integracija. Jastrebarsko, Naklada Slap.5. DICKINSIN, P.,Hannah,L.,(2008): Lahko se obrne na bolje … Kako se spopademo zvedenjskimi težavami pri majhnih otrocih z avtizmom, Center za avtizem6. DOBNIK RENKO, B. Avtizem kot razvojna motnja, http://pednevro.pedkl.si/wpcontent/uploads/2008/07/avtizem.pdf7. Educatinig Children with Autism, Committee on Educatiomal Interventions forChildren with Autism,(2001) NATIONAL ACADEMY PRESS,Washington,DC.8. HELC, D. (2005). Zgodnja vedenjska intervencija in metoda ABA pri delu zavtistinimi otroci. Ljubljana, Center društvo za avtizem.9. HILDE De Clercg, (2004): Mum, is that a human being or ananimal? A book onAutism.10. HOWLIN,P. in RUTTER,M. (1989). Treatment of autistic children. Institute ofPsychiatry, London. John Wiley&Sons.11. JURIŠI, B. (1992). Avtizem. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo inšport.12. JURIŠI, B. (1993).Avtistini otroci. Didakta, (12/13), str. 80-82.13. JURIŠI, B. (2004). udni, udaški, udoviti otroci z avtizmom in združenapozornost. Naš zbornik, št. 4, str.3-8.14. JURIŠI, B. (2005). Avtizem. Svet druganih pravil. Šolski razgledi, Letnik LVI,str.8.15. Kurikulum za vrtce, Sprejet na 26.seji Strokovnega sveta RS za splošnoizobraževanje, Ljubljana 1999, ZRSŠ16. MAURICE, A. Feldman (2004): Early intervention the Essential readings39

17. MILAI, I., (2006): Aspergerjev sindrom ali visokofunkcionalni avtizem, Centerdruštva za avtizem18. National Autism Plan for Children (2003): NAPC.19. Navodila h kurikulu za vrtce v programih s prilagojenim izvajanjem in dodatnostrokovno pomojo za otroke s posebnimi potrebami, Ljubljana 2003, ZRSŠ20. POWELL, A., (2002): Taking responsibility – Good practise guiidelines for services– adult with Asperger syndrome, The National Autistic Society,21. Prilagojen program za predšolske otroke z govorno jezikovnimi motnjami, osnutek,Ljubljana 2005, ZRSŠ22. Revew of the literature and Practice Guide, (2003). Evidence-Based practices forChildren and Adolescets with Autism Spectrum Disorders: Children s mental healthOntario.23. ŽEMVA, B., Dobnik R., B., Saboli, E. (2005): Otroški avtizem in sorodne motnje,Center za psihodiagnostina sredstva. Ljubljana.24. PEETERS, T.,Gillberg.C., (2004): Autism Medical and Educational Aspects, London25. Lista pravic oseb z avtizmom, Haag, 199226. FROST, L.,Bondy.A., (2002): The pictue exchange communication system. USPyramid educational Products.27. AARONS, M., (1994): Das Handbuch des Autismus. Beltz Verlag, Weinheim undBasel28. Gradivo s seminarja dr. Rite Jordan, svetovalke Sveta Evrope s podrojaizobraževanja o avtizmu, 24. Februarja 2007 v Ljubljani.29. Autizam – asopis za autizam i razvojne poremeaje, Centar za autizam, Zagreb.30. spletne strani: www.autism.org.uk, www.autism.com, www.nas.org.uk40